Štev. 1/2. V Trstu, ¥ sredo, dne 22. iuHfa 1914 L vi i \ - ta. \ J Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredaifitvo: UUcz Sv. FrančiSka AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vsi doprei naj s€ poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaptdj in odgovorni urednik Šteian Godina. Lastnik konsordj R<1a .Edinosti*. — Tisk tiskarne . Edinosti *, vpisane zadruge X omejenim poroštvom v Trstu, nhca Sv. FrantiSka Asiškega št 20L Teirf-n uredništva in uprave štev. 11-57. NaroCnina tiila: Za celo leto.......K 24 — za pol Ida.................tfr— za tri Mre................. 6'— Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ 5*30 u pol Idi................. 2-60 t,Edinosti" za Primorsko „V edinosti Je moč/44 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in in9eratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AaUkega it 20. — Poštnohranihučni račun št 841.652. ultlmMSfl - Strogo mi IŠL 21. (Kor.) Danes ziutraj ob 7 se je pnpeljal sem zunanji minister groi Berch-fcld. Spremlja ga legacijski svetnik grof jtoyos. Na kolodvoru ga je sprejel kabi-nrrnt ravnatelj baron SchiesL Grof Berch-tmd se je nastanil v hotelu »Cesarica E-Frubeta«. Ob 9 je sprejel Berchtolda česa/ v avdijenci. v kateri mu je poročal nonister o tekočih zadevali. JšL 21. (Kor.) Avdijenca grofa Berch-irnua ie trajala do 10 dop. Po avdijenci j^ obiskal grof Berchtoid generalnega ad-i«*anta grofa Paara, nakar se je vrnil v DUNAJ 21. (Kor.) »Militarische Rundschau« piše: Preiskava v Sarajevu je zaključena. Rezultati preiskave bodo skoraj predloženi javnosti in s tem se je tudi približal trenotek avstrijske demarše v Belgradu Demarša bo resna in jako e-nergična. Armada čaka le še zadnjih najvišjih povelj. Srbija mrzlično nadaljuje z vojnimi pripravami. Sklicuje vedno nove rezerviste in prevaža neprestano čete z juga proti severu. Pri Valjevu in Užicah so koncentrirani večji srbski oddelki. Ob Drini se zbira armada prostovoljcev, ki otel. Berchtoid ostane v Išlu en dan. nato j naj bi udrli v Bosno. Ob Dravi polagajo * >tuje za en dan v Solnograd, odko- j Srbi podzemske mine. Iz orožarne Krase vrne na Dunaj. Ministru so oddali gujevac odhajajo neprestano velikanski m dneva posetnice sekcijski svet- transporti municije proti meji. Tudi Cr- ocp tek nik skupnega ministrstva Beigel in vodje srbske narodne stranke bosenskega sa- DUNAJ 21. (Izv.) Kakor smo že včeraj poročali, je sprejel danes dopoldne cesar zunanjega ministra grota Berchtolda v posebni, nad eno uro trajajoči avdijenci. Cesar je. kakor se zatrjuje, odobril vse predloge zunanjega ministra glede nameravanih avstrijskih korakov v Belgradu. Dunajski listi, zlasti »Neue Freie Pres-se . že navajajo približno vsebino demarše. Te navedbe se v glavnem krijejo z našimi, že včeraj priobčenimi tozadevnimi navedbami. Listi le še dostavljajo, da se izvrši avstrijska demarša najbrže že tekom tega tedna in da bo nota popolnoma podobna ultimatu, ker bo Avstrija. kak< r piše »Neue Freie Presse«, zahtevala odgovor v najkrajšem roku, morda . jc V političnih krogih se presoja danes situacija prejkoslej resno in po večini pesimistično. Vendar pa se ne smatra, da se izvrši demarša že v tako kratkem času. Temu namreč nasprotuje zlasti dejstvo, da se srbski ministrski predsednik in zunanji minister Pašič sploh ne nahaja v Belgradu. ampak je odpotoval na daljše agitacijsko potovanje v notranjost Srbije. Vsekakor je zelo maloverjetno. da bi izvršila Avstrija svojo demaršo v Belgradu v nenav zočnosti odgovornega voditelja srbskega zunanjega ministrstva. Ruski krogi so danes trdili, da glede razvoja gim, da je že danes popolnoma jasno, da je šla sarajevska policija atentatorjem na roko. Uradna Avstro-Ogrska je prestolonaslednika takorekoč tirala v smrt. Sarajevska preiskava, ki se vrši tajno, ne nudi prav nobene garancije, da bi se vršila objektivno. Srbija ni bila in ni zmožna takih zavratnih dejanj, ki jih z vso grajo obsoja. Umor kralja Aleksandra, katerega se nam danes očita z namigava-njem na ta atentat, je bil popolnoma kaj drugega. Ta umor ni bil noben atentat v tem smislu. Bil je posledica revolucije, ki je bila potrebna za blagor celega naroda, ki je rešila Srbijo pred gotovim poginom. Avstro-Ogrska ne sme zahtevati s kako diplomatično noto, da se zatre v Srbiji srbska ideja in propaganda, kajti to bi pomenilo toliko kot zahtevati od nje, da naj bo v svoji deželi avstro-ogr-ski žandarm avstro-ogrske teme. Veliko-srbska propaganda je posledica srbske prostosti. »Balkan« piše v članku o Turčiji sledeče: Mi smo vedno bolj prepričani, da je Turčija propadla in to zaradi tega, ker ni svojih moči zadostno organizirala. Ista usoda bo zadela Avstro-Ogrsko in sicer zaradi njene urejene in organizirane gnilobe. Poziv ofldjiilne jtorrespondenz vnhelm*. DUNAJ 21. (Izv.) Oficijalna »\Vilhelm Korrespondenz« poživlja redakcije listov, nagora se pripravlja. Pri nas je bilo do-sedaj odrejeno le strogo nadziranje vojaških objektov, predvsem skladišč za municijo. DUNAJ 21. (Izv.) Centralna vlada je dala včeraj vsem deželnim vladam brzojavnim potom potrebne, na avstrijsko -srbski položaj se nanašajoče instrukcije. DUNAJ 21. (Izv.) Snoči je prispel semkaj tajnik avstrijskega poslaništva v Belgradu, vitez Storck. Prinesel je s seboj razna poročila poslanika, barona Giessla. Zunanji minister grof Berchtoid je Giessl-ova poročila že tekom včerajšnjega dne natačno preštudiral in poročal o njihovi vsebini danes vladarju. Stališče Italije in Nemčije. DUNAJ 21. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi iz Berolina in Rima, ste nemška in avstrijska vlada zagotovili Avstrijo, da ji prepuščate, da ravna glede spora s Srbijo po lastnem preudarku. Italija in Nemčija ste obljubili tudi Avstriji popolno nevtralnost v tem vprašanju. Minister Heinold se vrnil na Dunaj. INOMOST 21. (Izv.) Notranji minister baron Heinold je prekinil svoj dopust in se odepljal danes na Dunaj. Osqne od finem? DUNAJ 21. (Izv.) Kakor smo izvedeli, je cesar danes definitivno odobril noto, ki jo izroči avstrijska vlada v Belgradu. Nota se odpošlje v četrtek, po povratku Ogrski. Ta razgovor so dunajski listi na-zunan jega ministra grofa Berchtolda iz j pač no prestavili in so ga seveda tudi na- ksandra III. srebrn venec v obliki meča, obdanega z lorberjevim in hrastovim perjem. Nato je sprejel predsednik Poincare zastopnike francoske kolonije in člane di-plomatičnega zbora. Petrogradske napitnice. BEROLIN 21. (Kor.) O petrogradskih napitnicah ruskega carja in francoskega predsednika Poincareja piše »Lokalanzei-ger«« sledeče: Niti v govoru ruskega carja niti v govoru francoskega predsednika Poincareja se ni nahajal kak poziv na konkretna vprašanja novega političnega momenta in sedanjega evropskega političnega položaja. Listi pripisujejo tej vzdržnosti veliko politično važnost. Homoflle v Albaniji. Položaj v Draču. DRAC 20 z več. (Kor.) Položaj v mestu je nespremenjen. Dognalo se je, da je vojaški vodja vstaškega gibanja neki bivši turški polkovnik, ki je služil v turški armadi pod imenom Torghut paša. Njegovo pravo ime še ni znano. Danes je prišel odgovor od vstašev glede nadaljnih pogajanj. Vstaši odklanjajo pogajanja z zastopniki velesil, razun če se vrše ta pogajanja v Šjaku. Kot mandatarji naroda morajo gledati vstaši na to, da se vrše pogajanja med narodom. Zastopniki velesil o tem odgovoru še niso sklepali. DRAČ 21. (Kor.) Danes je prispelo sem zopet 240 romunskih prostovoljcev z več bodočih dogodkov med Avstrijo in Srbijo, ________ ___ nikakor ni povoda za I SoTno^ada, našemu poslaniku vBelgra- pačno tolmačili. Konec poročila "v »Tri- du, ki jo izroči takoj, kakor hitro se vrne! buni« niso bile njegove besede, marveč ministrski predsednik in zunanji minister so tvorile le osebno sodbo dotičnega ko-Nikola Pašič s svojega agitacijskega potovanja po notranji Srbiji. Vse dosedanje vesti o vsebini avstrijske demarše in njenem ultimativnem značaju, so netočne, kar izvira že iz dejstva, da je vsebina note znana le najvišjim krogom vodilnih državnikov, ki so po svojem poklicu sodelovali pri tozadevnih odločilnih sklepih. Značaja ultimata, nota nikakor ne bo imela. Toda eno je sigurno! Vsebina note je resna in dalekosežna in ne pripu- Pričakovati je sicer, da nastopijo precej kritični časi in da bomo tekom prihodnjega tedna preživeli marsikatero bridko uro, toda konečno pride gotovo do mirne razrešitve krize. Ruski krogi navajajo kot znak nevznemirjajočega položaja zlasti deistvo, da je odpotoval ruski veleposlanik na Dunaju, g. Šebeko, lanes na daljši dopust, baje za 10 dni. na ^voja posestva v Rusiji. Na drugi strani pa posvečajo dunajski politični krogi dopustu poslanika Šebeka posebno pozornost in označujejo sedanji dopust tega ruskega državnika kot precej zagoneten. Zatrjuje se namreč, da odhaja sedaj Še-beko z Dunaja ne toliko radi osebnih, ampak predvsem radi političnih motivov. Njegov odhod z Dunaja se spravlja v neko posebno zvezo s sedanjim kritičnim mednarodnim političnim položajem. Dunajski krogi namreč menijo, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da bo Rusija čisto pasivno gledala eventualne konflikte, ki bi zamogli nastati med monarhijo in Sr-> po izročitvi avstrijske note v Bel-Nasprotno! Pojavljajo se glasovi, iska diplomacija podpirala Srbijo vprašanjih, ki se bodo tikale ča-1 b | gra da aa in suverenitete srbske države do Rusija gibala čisto v isti smeri nikov. Iz tega dejstva in pa radi od-a poslanika Sebeka z Dunaja, hočejo » dunajski politični krogi konstruirati aze za podkrepljenje upravičenega mističnega presojanja položaja. Temu unizmu se je udala danes tudi tukai-i borza; kurzi so zopet znatno padli da oprfoavafc hi ukrepih vojne npraveI častniki v Bera tu se je baje vnel hud boj med vstaši in med vladi zvestimi Albanci. Uspeh boja še ni znar«. Na povelje holand-skega majorja Kroona so se začele zopet izdelovati utrdbe mesta, ker se pričakuje vsak čas napad vstašev. V mestu je ustavljen skoro ves promet. Vse trgovine so zaprte. _ Demisijo Radkfl Dimitrijem PETROGRAD 21. (Izv.) Listi poročajo, da je tukajšnji bolgarski poslanik, znani general Radko Dimitrijev, podal svojo demisijo, v znak protesta proti politiki Rado-slavovega kabineta. Bolgarska vojna naročila. PRAGA 21. (Izv.) »Venkov« poroča, da je bolgarska vlada naročila pri Škodovi tovarni več topov. Posebna komisija bolgarskega vojnega ministrstva, ki se mudi sedaj v Budimpešti, kjer prevzame 80.000 pušk, odpotuje te dni, pod vodstvom podpolkovnika Stojadinova, v Plzen, kjer prevzame že naročene topove. Kralj Ferdinand pride v Karlove vare. KARLOVI VARI 21. (Izv.) Bolgarski kralj Ferdinand pride tekom avgusta za daljši čas v tukajšnje zdravilišče. A v oir'ia zasede Lovčen? DUNAJ 21. (Kor.) .> Fremdenblatt« pi- ne poročalo ničesar, ker bi zamoglo dovesti to uredništva ■* konflikt s tozadevnimi kazenskimi določbami. Izjava srbskega zastopnika v Carigradu Georgeviča. CARIGRAD 21. (Kor.) Tukajšnji srbski zastopnik, ki je bil pred kratkim odpoklican, je izjavil v nekem pariškem listu, da ni bil odpoklican, marveč je nastopil dvamesečni dopust iz službenih ozirov. Po dopustu gre na Dunaj, kjer ostane kot prvi tajnik dunajskega srbskega poslaništva. Georgevič poudarja, da v svojem razgovoru, katerega je priobčila »Tribuna« ni govoril prav nič proti Avstro - respondenta. V tem smislu se je opravičila tudi »Tribuna«, ki je priznala, da se je vslc* pomote spravila sodba korespon-denta v besedilD srbskega zastopnika Georgeviča. * . __ Najstrožje nadziranje srbskih in rumunsKIh beguncev. BDIMPEŠTA 21. (Izv.) Ogrsko notranje ministrstvo je ukazalo vsem ogrskim šča nikakega dvoma, da gre tokrat za j oblastim po deželi, da naj najstrožje pazijo še: Neki ugledni francoski iisf je pisal stvari, od katerih je odvisno vprašanje: na srbske in romunske vojaške begunce,1 včeraj, da namerava Avstro-Ogrska s mir ali vojna. Avstrija pri tej svoii akciji ki se jih je v zadnjem času že precej na- silo zasesti Lovčen. Dasi temu poročilu ne nastopa na Ustno pest, ampak v pol- bralo na Ogrskem. Naredba določa gotove| v Avstriji nihče ne verjame, je vendar nem sporazumu s svojima zaveznicama kraje, kjer naj se skupno naseli te begun-, treba že z ozirom nato, da piše to zelo Italijo in Nemčijo, ki njene zahteve po- ce, ki pa jih morajo imeti policijske oblasti, ugleden francoski list, to vest zanikati, znate, jih odobravate in pripuščate vse! vedno Pred očmi, da begunci ne zapuste Z merodajnega mesta smo pooblaščeni, konsekvence, ki bi zamogle eventualno i teritorija, ki jim je bil odkazan. -1- nastati. Tokrat je menda Avstrija trdno! Napad na Gjorgja Nastiča. DUNAJ 21. (Izv.) Danes so dosedaj še odločena, da izvede svojo akcijo proti Sr-| da izjavimo, da ni niti najmanjšega povo-Obmejni spopadi na Balkanu. SOFIJA 21. (Izv.) Na srbsko-bolgarski biji usque ad finem (do konca, do po-;neznani zlikovci napadli izza zagrebškega in bolgarsko-romunski meji je prišlo danes polne razbistritve odnosa je v med obema državama), ne izvzemši niti eventualnega oboroženega konflikta. Mirna rešitev krize seveda nikakor ni izključena, toda le pod pogojem, da se h črtahl kakor politika srbskih dr- Srbija uklone atrijskim zahtevam v polnem obsegu. Srbski državniki bodo morali torej v svojem odgovoru na avstrijsko noto sami odločevati o vprašanju: ali mir ali vojna? Glasovi srbskih listov. BELGRAD 21. (Izv.) Tukajšnji politični kro^i nikakor ne smatrajo, da bi se moral avstrijsko-srbski položaj presojati strskega predsednika, grofa Tisze, seja ogrskega ministrskega sveta, na kateri le grof 1 isza podrobno poroča! o pred-Stoječih avstrijskih korakih v Beigradu. Smatra se, da poda I isza tozadevne Konkretne informacije tudi v jutršnji srj ogrske poslanske zbornice. IPEŠTA 21. (Izv.I TuKajSrji live*« einenfno najta^srhsKcvia f i v*, taik.* *'»sica_ ** d* l». V ^inn »a « -Ci^, I :* f*\* a * t - in kupčija je bila čisto v znamenju silno nervoznega razpoloženja. i tako pesimistično, kakor so godi to na Du- BL DIM PEST A 21. (Izv.) Snoči se je naju. Srbski krogi so nasprotno mnenja, vrši'a pod predsedstvom ogrskega mini- da bo krizo čisto lahko mogoče rešiti popolnoma mirnim potom. BELGRAD 21. (Kor.) »Politika* trdi, da hoče Avstro-Ogrska pripraviti z intrigami Nemčijo, da bi nastopila proti Srbiji. Na vsak način pa je gotovo, da hoče Avstro-Ogrska omajati za vsako ceno trdne trgovinske zveze med Nemčijo in ^rb jo. To i a ne bo šlo, kajti srbski na-roJ ;i!ina ničesar ptoti nemškemu cesarju in mu jr vrdro simpatičen. *Baikan< pri-I -uic ;ma mirna. Urednik Latzarus je izpovedal, kruh in sol. Poincare je pozdravil nato I da ie imel Calmette tako važne diploma-častno stotnijo, nakar se je odpelajl v car- | tične dokumente, da bi bit Caillauxa lahko sko grobnico, kjer je položil na grob Aie- i vsak dan uničil. Toda teh dokumentov Calmette kljub prigovarjanju ni hotel objaviti. Se manj bi bil torej objavil zasebna pisma, katerih po njegovem mnenju niti « imel ni. Predsednik upravnega sveta lista »Figaro«, tast Calmetteja je izjavil, da je našel po Calinettejevi smrti dva dokumenta v njegovi bilježnici, ki pa sta bila brezpomembna za Caillauxovo afero in ' jih je zaradi tega sežgal. Nato je bil zaslišan mož obtoženke, bivši finančni minister ' Caillaux. Pripovedoval je o svojem prvem zakonu in ločitvi od prve žene. Po ločitvi je izvedel, da so se ponudila njegova intimna pisma v objavo. Nato je govoril s toplimi besedami o svoji sedanji soprogi, ki mu je jako ljuba in draga. Obtoženka je pri tem glasno jokala. Caillaux je priznal, da je vedel, da ga bodo listi napadli. Iznenadila pa ga je objava pisma »Dein Jo« in on m soproga sta bila trdno prepričana, da slede v javnost še druga zasebna pisma. Ta zavest je oba silno bolela. Ker si ni mogel poiskati zadoščenja za te osebne napade sodnim potom, je izjavil svoji soprogi, da se bo osebno maščeval nad Cal-mettejem in da mu bo razbil glavo. Cail-laux je poudarjal, da je bila njegova žena na dan umora sihio zmedena in da so te besede, katere sem ji govoril o maščevanju odločilno uplivale nanjo. Oproščam se zaradi tega in se obenem obtožujem. Ker je bil priča po tem izpovedanju silno utrujen, je prosil, da se obravnava prekine, kar se je zgodilo. Predno je odšel Caillaux iz dvorane, je stopil k svoji ženi in ji je poljubil roko. _ Imenovanje. DUNAJ 21. (Kor.) Cesar je imenoval ministerijafnega svetnika v trgovinskem ministrstvu dr. Henrika Kautzkyja za sek-cijskega šefa. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je predložil poročilo najvišjega računskega dvora o prekoračenju kredita v letu 1913 in v prvi polovici 1. 1914. — Justični minister je predložil zakonski načrt o rehabilitaciji po kazenski obsodbi. Nato se je nadaljevala debata o pristojbinski noveli. Grof Czernin je odpotoval v Bukarešt. DUNAJ 21. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik na romunskem dvoru, grof Otokar Czernin, je odpotoval snoči v Bukarešt, kjer nastopi zopet svoje mesto. Vojaški upori v Italiji. BERLIN 21. (Izv.) »Berliner Zeitung* poroča iz Rima: V Forliju se je včeraj zjutraj uprlo več vpoklicanih rezervistov, češ, da nočejo v Albanijo. Klicali so: »Doli z vojno!« Nastopiti je moralo vojaštvo, ki jih je razorožilo. Štirje vojaki so bili aretirani, drugi so se prostovoljno udali. Do podobnih uporov rezervistov je prišlo tudi v več drugih italijanskih garnizijah. Žrtve pomanjkanja. v "DUNAJ 21. (Kor.) 341c* :;>jač Avgust Kutscherer je zaklal auči svoja sinova, stara 3 in 5 let in samega sebe. Starejšega sina so našli že mrtvega, oče in mlajši sin pa umirata. Mož je izvršil zločin vsled pomanjkanja, ker ni mogel dobiti dela. Železniška nesreča. TOLLHOUSE 21. (Kor.) Snoči sta trčila tukaj dva osebna vlaka. Štirje vozovi so popolnoma razbiti, lokomotivi in ostali vozovi poškodovani. Izpod razvalin so izkopali do sedaj 6 mrtvecev, 30 težko in več lahko ranjenih. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni znano. Delavsko šibanje na Ruskem. . PETROGRAD 21. (Kor.) Danes stavka tukaj več kot 100.000 dela\c V več delih mesta so priredili stavkujoči delavci protestne shode, katerih se je udeležilo na tisoče delavcev. Po večini so potekli ti shodi mirno. Samo v Viborškem predmestju je prišlo do spopada med delavci in policijo. Policiji so prišli na pomoč ko-zaki, ki so po trikratnem brezuspešnem opominu, da naj se delavci razidejo, oddali tri salve. Kozaki so streljali slepo. Množice so se po strelih takoj razšle. Nato so napadli stavkujoči cestno železnico. Ustavili so kakih 20 voz, prisilili potnike, da so izstopili, na kar so prekucnili vozove s tira. — Število stavkujočih narašča vedno bolj. Do sedaj znaša njih število že 110.000. Delavci hodijo po ulicah, prepevajo revolucionarne pesmi in napadajo vsakega, ki se jim postavi v bran. Na. več krajih je prišlo do spopadov s poiicijo. Več policijskih uradnikov in stražnikov je ranjenih. Stran II. »EDINOST« it 172. V Trstu, dne 22. julija 1914. Gscfš Barterser o JuyO-!,ova! Krnsno opisuie naravne krasote in Slovanih. s Leta 1M4 se je priklopilo dalmatinsko kraljestvo Avstriji. Avstrija je pridobila na dalniatinskin Slovanih ponosen in samozavesten. pa tudi udan rod, iizično in morali čn o iedro\it in zdrav, enega onih narodov, pri katerih so nakopičeie neizčrpne moči za drlgo bodočnost, in pri katerih je dvigi ti št. mnogo zakladov. Ce to ljudstvo ne bi bilo trdno kakor skala. j tudi ljudstvo: \ začetku sem pozdravil vsacega mimoidočega Črnogorca že zato, da sem se | radova! nad gracijoznostjo cxlzdrava; pozneje seveda iz občutkov odkritosrčnega spoštovanja pred tem prebivalstvom.« Pisatelj razmotriva črnogorsko vprašanje z enega enotnega stališča. Svoje izvajanje začenja s splošiimi razmotrivanji o takratnem položaju Crne gore in potem nadaljuje: »I>a pa ie črnogorski kralj mož, s katerim se računa in računa daleč na okrog. mc čvrsto kakor njegovi hrib:, ne zvesto, to se vhjj Z|>pet najhoHe v Cetiniu. V ma-t.uaj bi Maralo biti zc davno strto in iz- ,em gukz6ccu kar mrg(>Ii odposlancev - f'-vrsja pri :ij zgoJovn ki ni bila, drn„:, dr» Pn ■ AfltrHisi imn tll druzeg2, nego nepretrgano besnenje viharjev *kozi stoletia. Onemoglo bi enako drugim narodom, ki so bili neenako večji in manj preizkušeni.« O bodočnosti Dalmacije pravi: »Njena produktivnost se da še dokaj drugih držav. Rusija in Anglija ima tu svoje zastopnike, Francija, Avstrija in Italija. Srbija, Rumenija. Bolgarija in Turčija istotako... Zunaj v svetu je seveda mnogo smeha, dovtipov in do pristudenja se zbada črnogorski dvor, tudi podtikuje se mu vse mogoče. Trdi se, da se kralj dvic liti in ni daleč, ko se bo v tej de-J grozno veliko domišljuje. Zakaj? Ker goji žel !cto dvigal tujski promet, da v ljudstvu misel na novoustanovitev sta- c»k; » > rasote. Pozneje sem bral v I rosrbskega kraljestva____In kdo so ti o- ra/ veSčaka na tem polju. da zdru- piavljivci? Diplomatični učenci, ki bi se žl e L>ai..:aciia v sebi krasote vsega Sre- radi maščevali radi dolgočasja, ki so ga duzern^ktva morja, da se nahajajo na nie- tam preživeli, in ki hočejo biti interesan- nih otokih obali, ki tekmujejo na lepoti in čarih z najlepšimi iz Korzike, Sicihjc in Cipra; dalje kraji na njenih obrežjih, ki vsebujeio ideale italijanskih in obenem vanja, tolovajske pripovedke grških pokrajin, slike, ki se merijo z naj- lovci, ki prihajajo na Cetinje tni. če pripovedujejo o stvareh, za katere notranje lepote njihovo blazirano in izčrpano čutenje ni imelo nobenega razume- — koristo-s par sto kiMmi v Švici in zopet pokrajine, ki po kronami v žepu in veliko domišljijo v gla-vel i častnosti samotarstva in izrednosti vi in se potem jeze, ker ne morejo igrati svetlobnih reflektov. stopajo v eno vrsto v Crni gori velike vloge — dalje redov s takimi iz Male Azije. Tako trditev bo željni in lakomni žurnalisti, ki mislijo, da si . ral marsikdo z apretirano, in jaz bi si naj kralj šteje v čast, če so se za pet bii prvi, ki bi jo tako presodil, če bi jo či- kron peljali iz Kotora na Cetinje, in so ta!, predno sem videl Dalmacijo. Sedaj pa, potem grozovito razočarani, če dobivajo ko seru zrl to čudovito deželo, podpisu- namesto odlikovanja Ie eno cigareto, rajem besedo za besedo, — kvečjemu s pri- zočarani, ker kralju niti na misel ne pri- stavkom. da mestoma sploh prenehuje vsaka primera.« Iz Kotora je nameraval Baumberger napraviti pešizlet v Crno goro. V to svrho se je obrnil informativno na več oseb, ki bi iz lastnega naziranja mogle soditi o varnosti takega potovanja. Imenitno je zasledovati različne izreke, ki so si v goro-stasnem protislovju. Poslušajmo, kako pripoveduje pisatelj: V Inornostu ni hotel nihče verjeti, da poidem v Crno goro, najbrže, ker nisem liaja, da bi balkansko vprašanje reševal skupno žnjimi pri čaši kave ...« (Konec pride.) Proganjanje H. Marjanoulća in „Narodnega Jedinstva", ki pomagajo, da se ustvarja nezdrava atmosfera! Te ideje bi bile še le zdravilo, ako bi se mogle neniotjeno razvijati, ker one so. ki moralno dvigajo in preporajajo duhove ter dajajo narodu ob potrebnem samozaupanju tudi potrebnega miru samozadovoljstva. Mi želimo jasnosti in luči, ker v takem miljeju ni možnosti za zločine!« Govoreč o nezdravih pojavah nemirnih duhov v družbi in med mladino je pisalo »Narodno Jedinstvo«: »Da so mnogi teh ljudi mogli mirno delati, pa tudi če bi se tudi malo predaleč vduševili, ne bi bilo toliko, tako strašno mnogo inteligentnega ali polinteligentnega proletarijata! Neurejenega, ker mu ni bilo dano, da se uredi; nemirnega, ker se ga je gonilo od nemilega do nedragega. do obupa, ker mu je bila odvzeta možnost, da bi veroval v bolje življenje. Le glejte jih: vsi ti atentatorji in njihovi tovariši, so sami obupanci, siromaki, ki so trpeli, ker se niso mogli umiriti. To je ustvarjalo in ustvarja nezdrav milje, da ustvarja duševna neravnotežja, to je ognjišče nemira. In glej: ravno te ogorke so čuvarji reda razmetavali na vse strani! V tej smeri ne zdravijo jugoslovansko bolezen oni, ki vidijo v njej nevarnost, v tej smeri naj dajo napotka tudi svojim organom!« Ta poslednji nasvet naj bi uvaževali odločilni in odgovorni faktorji, mesto da zagrebška policija goni Marjanoviča iz Zagreba. Ali vsaj enega svojega namena ni dosegla. Uredništvo »Narodnega Jedinstva« nam javlja, da bo to glasilo Marja-novičevo tudi nadalje izhajalo: pisano v dosedanji smeri ob sodelovanja Milana Marjanovićeva in drugih politikov in so-trudnikov. Sicer pa — nam javljajo nadalje — tu vprašanje Marjanoviečvega izgona ni še definitivno rešeno. Izgon je bil namreč določen pred hišno preiskavo na stanovanju in pri upravi lista. Ker pa ni preiskava doslej spravila na dan prav ničesar, kar bi dalo povoda za daljnje postopanje — saj je policija ves zaplenjeni materijal že vrnila listu — so storjeni koraki. da se vsa ta afera izčisti! Marjanovič je pisal v 26. št. »Narodnega Jedinstva« o vsesrbstvu: »Veliko- ali vsesrbstvo« se ne sme identificirati z jugoslovanskim nacijonalizmom, vz'el s seboj nabasanega* topa. Gospod aIi bo,ie rečeno: ne sme se podtikati te-< ihemo, veletržec z usnjem, ki je prepo- mu nacionalizmu. Kajti, ako je in v koli-tcval skoro vso Nemčijo, Švico, Italijo in j kor & še na srbski strani »vehkosrbstva«, Avstrijo in poznal Berolin, Dunaj, Milan iail »vsesrbstva <, je to ekskluzivistična in Rim, tako dobro kot Hamburg, Kolonijo, enostranost, ki jo ima naš nacijonalizem l ipsko ali pa Prago, in ki je tisti čas kup- zdraviti in celo pobijati, istotako kakor čeval po vseh obrežnih krajih Dalmacije vsehrvatski«, ah »samohrvatski« esklu-tja do Hercegovine in Crne gore, je bil zivizem. Mi smo resnično uverjeni prvi. ki je iz lastnega naziranja mogel po- 111 pravimo odkrito, da danes ne srbstvo, r Župnik Fran Skerjanec. ročati o Crni gori. »Mislite, da smem riskirati pešizlet v Cetinje brez spremstva?* Gotovo! Z ozirom na varnost pojdite brez skrbi. Žepe imate lahko polne zlata, da gleda iz njih, in na to si lahko zavežete oči in prepotujete vso Crno goro; bodite prepričani, da Vam na koncu potovanja ne bo manjkalo niti vinarja. Ce pa katerega zgubite, ga dobite tudi sigurno nazaj, če ga le kdo najde. Črnogorec je najpoštenejši človek vsega sveta, in tujec, ki ga ni žalil, mu je svet.« »Različni nasveti, zadevajoči se varnosti pešizleta v Crno goro brez spremstva, so me zasledovali naslednje dni do obup-nosti. Komaj da je eden zopet natančno povedal, kar mi je že Ghemo pravil, je prišel drugi, ki je baie tudi poznal Crno goro tako natančno kakor svoje hlačne žepe, ie pripovedoval čisto nasprotno, in proglasil moj naklep za predrznost, ki me bo stala najmanj oba ušesa in nos. In če mi je kdo danes opisal Crnogorce kot najlepši vzor poštenja, mi jih je orčtal dan pozneje gotovo kdo drugi zopet kot kr-voželjne volkove, kot polvrage. ki ne poznajo večje zabave, nego ščegetati tujce s svojimi dolgimi noži.« »Trije mladi gospodje so mi pripovedovali. da so izvedeli po tovariših, ki so baje deželo dobro poznali, da so Crnogorci roparska tolpa prve vrste___« Kljub v*em# gdsvetom pa je_ Baumberger raie verjel onim, ki so Črnogorce smatrali za vzor poštenja, in je nastopil pot brez spremstva, česar tudi ni obža- PODLISTEK Rdeči mlin. Ronten. - Spisal Xavier de Montčpin. IV. Ples. Markizo je izpreletel velik strah, vendar pa je to potrajalo le malo časa. Marki d' Herouville ;e obstal par sekund na pragu kakor osle i po Pavlinini lepoti. Draga ženica, — je vzkliknil končno, ko se je približal Pavlini, — tvoj sijaj mi hoče zmesti pamet, da, rekel bi. straši me. Gospa d' Merouvillova se je začudena zgenila in marki je v onem mitologičnem slogu, ki je bil tedanji čas v navadi, še hitro pristavil sledeče: — Vprašujem se, ali je moja soproga, ki jo vidim, ali pa če je morda kaka boginja prišla z Olimpa in se oblekla v to sijajno opremo, da bi se tu doli na naši zemlji pokazala v obliki, ki je vredna Venere in Diane. Tako mi je, kakor da bi spoznal svojo oboževano Pavlino, in vendar dvomim, da kako bi bilo mogoče, da bi ena edina smrtnica mogla biti deležna tolikih dražesti? — Ali sem danes lepša zate, nego drugikrat? — Lepša, ne----toda lepa na drug način. Ta skoraj kraljevski nakit bi ne mogel povečati tvoje lepote, vendar pa iz- ne Srbija ne morata z vspehom voditi izključno velikosrbske ali državnoosvoje-valne politike. Srbija kakor država je danes zavarovana in more to svojo varnost in svojo popolno svobodo dihanja in razvijanja še izpolniti s popolnim izhodom na Egejsko morje, s pristopom na Jadran in unijo s Crnogoro. Kar je preko tega, jej kakor državi ne treba, niti jej privoli nikdo. Kar je preko tega, bi bil im-perijalizem, ker čisto narodno vprašanje srbstva na zapadu je lahko rešljivo tudi v avstrijski monarhiji sami, a prisvajanje bi naletelo na nasprotstvo srbskih elementov. Politično agresivno srbstvo pak, tudi če bi imelo momentano kake vspehe med Nesrbi, bi izzvalo med Nesrbi tudi reakcije, kakor se je to dogajalo tudi poprej.« Povej sedaj čitatelj, moreš-li iz teh či-tatov izvajati le senco misli na kako velikansko srbsko — državno-srbsko propagando?! To bodi o odgovor tistim časopisom. ki falziiicirajo naše pošteno in legalno stremljenje. V štev. 27. je pisalo »Narodno Jedinstvo: »Recite onim, ki hočejo razumno delati, naj upotrebljujejo ogenj za ustvarjenje pare kot gonilne sile in za delo, ne gasite pa ognja s tem, da mečete ogorke na vse strani! Ali vi ne morete popolnoma ugasniti ognja, ker se brez ni>£a ne more živeti, ker ta bo vedno,, ker brez njega bi bila praznina, življenje samo postavi sebi Teguiature in korektive...... Odgovornost za umorstvo (v Serajevu) ne nosijo in ne morejo nositi ideje in njihovi razsodni propovedniki, marveč oni, preminja nje značaj. Ti kamni tvore okrog tvojega mramornega čela krono žarkov, vlivajo na tvoje dražestne rame tisoče plamenčkov. Ta blesteči diadem te izpre-minja; pretvarja ženo v kraljico. — In ali ljubiš kraljico bolj ko pa ženo? — je vprašala markiza in v njenem pogledu in smehljaju se je pokazal očarujoč izraz. — Ljubša mi je žena! — je odgovoril Tankred živahno; — o, tisočkrat bolj jo ljubim. Vendar pa me to nikakor ne zadržuje, da ne bi oboževal kraljice, posebno ono, ki sem jaz njen kralj. Po kratkem prestanku je nadaljeval marki d' Herouville, toda s popolnoma izpremenjenim glasom in nekako sanjavo: — Čudna stvar je s tem demantom. in to nesmrtno cvetlico naše zemlje. Vse okrog njega izginja, ugaša, umira! Neminljiv je, preživlja vse. Nič ga ne more za-temniti, nič ga ne izpreminja. nič ne oslab-Ija njegovih magičnih žarkov, ki se dalje lesketajo nad umrlim svetom. Poglej te dragotine, ljuba Pavlina, ki te krase. Sto in sto let so že last moje rodbine. Deset rodov po vrsti so jih nosile žene moje rodbine. One žene so nehale živeti... stoletja so potekla preko njihovih kosti in tem večno mladim demantom, ki so krasili čela. ki so se že zdavnaj izpremenila v prah, se zdi, da nocoj le še raste njihov lesk in blesk, brez dvoma, da dostojno o-krašajo zadnjo in najlepšo vseh markiz d' Herouvillovih. V pondeljek dopoldne je umrl v Ljubljani, v 73. letu svoje starosti, vpokojeni župnik Fran Škerjanec. V svoji o-poroki je blagoslovil kot zaveden slovenski duhovnik »Družbo sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani s tem, da |o je postavil za univerzalno dedinjo vse svoje imovine. Spomnil se je pa tudi »Sokola«, kot važnega faktorja narodnega probujenja s tem, da je volil društvu »Sokol II.« v Ljubljani vsoto 100 kron. — Pokojni Fran £kerjanec se je porodil dne 26. februarja 184.3. leta v Ljubljani, kjer je študiral nor-malko in gimnazijo, f Jsoda ga je zanesla med istrske brate Slovence, med katerimi ie dolgo let služil kot svečenik, slednjič kot župnik v Pačvi. — Pokojnik je bil vseskoz blaga duša, dober dušni pastir svojim ovčicam, ki pa ni nikdar zlorabljal svojega poklica za namene, ki naj bodo tuji vzvišenemu duhovskemu poklicu. Ko je pa čutil starost, se je dal vpokojiti, želeč, da bi zadnja leta svojega življenja preživel v svoji beli Ljubljani. — Pokojni župnik Škerjanec je bil prvi slovenski duhovnik, ki je imenoval »Družbo sv. Cirila in Metoda« za svojo univerzalno dedinjo, postal je tedaj vreden vrstnik Pollaku, Fabjančiču, Kotniku, Babiču in Vilharjevi. Zapustil je družbi svojo hišo, Kopališka ulica št. 6, tako da je »Družba sv. Cirila in Metoda« zdaj dvakratna hišna posestnica v Ljubljani. Premoženje u-tegne biti vredno okroglo 20,000 kron. — Zato slava njegovemu spominu! Dginiz vesti. Zaplembe našega lista so se v zadnjem Času začele množiti. Državno pravdništvo nam je zaplenilo zadnjo petkovo številko zaradi poročila o znanih hišnih preiskavah v Gorici, a prav tako tudi ponedeljkovo zaradi članka, ki je govoril o isti stvari. Čudno pri teh zaplembah, posebno pri oni petkove številke, pa je bilo dejstvo, da je bila »Edinost« v Gorici zaplenjena dve uri prej, potem pa šele v Trstu, kjer list izhaja. Kakor je torej jasno razvidno, je list v petek zjutraj v Trstu nemoteno pasiral ostro tržaško cenzuro, potem pa je šele prišel migljaj iz Gorice, in ono, kar je bilo zjutraj še popolnoma nenevarno za naše tržaške čitatelje, je postalo šest ur pozneje zanje nevarno, ker je bilo menda nevarno za naše goriške čitatelje. — Naravnost ne-umljiva se nam je zdela konfiskacija ponedeljkove številke, kjer smo le ponavljali ono, kar smo že pisali, in kar — ni bilo zaplenjeno. Tako stoji v sobotni »Edinosti* črno na belem — nezaplenjeno! — sledeče: »Na ekscelenco ministra notranjih zadev, barona Heinolda, je bil poslan brzojaven protest radi nepostavnih hišnih preiskav«. — Da preiskave niso bile utemeljene, kaže v sobotni nekonfiscirani »Edinosti« ugotovljeno dejstvo, da so vsa društva, pri katerih so se izvršile preiskave, prejela uradna potrdila, da se »ni našlo nikakih važnih predmetov«, to se pravi, da v društvih niso našli ničesar, kar bi bilo utemeljevalo preiskavo. — »Ce kdo koga, podtikovaje mu hudodelstvo, ovadi pri gosposki, ali tako obdolži, da bi njegova ob-dolžitev mogla dati priliko h gosposkinemu preiskovanju ali vsaj k izsledovanju zoper obdolženca, je kriv hudodelstva obrekovanja. Kazen obrekovalca je pravilno težka ječa od enega do petih let; podaljšati pa jo je do desetih......če je uradnik v svojem uradu doprinesel obrekovanje«. Tako pravita §§ 209 in 210 k. z. Ce torej tikanje vendar menda žaljivo za obreko-vanca in to ne maio. Vprašamo torej, ali je bilo podtikanje tajnega združevanja — posnemamo iz nezaplenjenega dela zaplenjene ponedeljkove »Edinosti« — n. pr. goriški Čitalnici, ki šteje med svojimi člani — 32. c. kr. uradnikov, žaljivo za društvo in članstvo ali ne? 32 c. kr. uradnikov osumljenih hudodelstva, da v smislu § 65. k. z. sodelujejo v društvu, proti kateremu je baje treba uvajati preiskavo zaradi hujskanja »k zaničevanju ali sovraštvu zoper cesarjevo osebo, zoper enotno državno zvezo cesarstva..... k nepokorščini, uporu ali zoperstavljanju zoper zakone, ukaze, naredbe javnih oblasti itd. (§ 65. a, b). Ali je ako sumničenje žaljivo za društvo, v katerem je 32 c. kr. uradnikov in med njimi celo menda sam c. kr. okrajni glavar goriški? In bili smo zaplenjeni, ker smo pritrdilno odgovorili na to vprašanje glede Čitalnice in vseh ostalih društev, v katerih ga ni človeka, za katerega bi mogla pasti le senčica sumnje, da bi mogel biti kriv hudodelstva in celo takega. In bili smo zaplenjeni, ker smo povedali, kako globoko so užalila taka sumničenja vse naše lojalno, cesarju in državi do skrajnosti vdano in zvesto slovensko prebivalstvo mesta Gorice. »Vse preiskave so sijajno pokazale našo neomadeževanost, naše čiste roke in naše korektno obnašanje« — to smo ugotovili v nezaplenjenem delu zaplenjene ponedeljkove številke, a konfiscirani smo bili, ker smo izvajali iz te neovržne, uradno dokazane trditve, strogo logične zaključke glede onega, kar se je zgodilo, in tudi glede na ono, kar se zgodi in mora zgoditi v bodoče. Neumljiva nam je bila ta zaplemba; morda nam jo vendar le pojasni sodna razprava, ki se bo vršila na našo pritožbo. Upajmo! Popravljamo, Z ozirom na spis pod naslovom »Razmere pri poštnem ravnateljstvu v Trstu in »Triester VVochenpost«, ki je izšel v »Edinosti« z dne 11. junija t. I., in z ozirom na zahtevo neslovanskih kon-ceptnili uradnikov tukajšnjega c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva, ki so se, ne glede predvsem na presojo svojega jezikovnega znanja, smatrali razžaljeni na svoji časti, bodisi kot javni funkcijonarji, bodisi kot tovariši uradnikov slovanske narodnosti enake kategorije, izjavljamo v smislu rezultatov v ta namen po nas izvršenih poizvedeb sledeče: Omenjeni spis je bil sestavljen na način, da je mogel dati priliko za napačno tolmačenje in povzročiti nejevoljo omenjenih gospodov uradnikov neslovanske narodnosti. Izjavljamo, da nikakor nismo imeli namena, da bi na kakršenkoli način žalili gospode konceptne uradnike tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva neslovanske narodnosti in da nimamo nobenega povoda dvomiti o zanesljivosti, zmožnosti in marljivosti neslovanskih konceptnih uradnikov c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Iz naših poizvedeb izhaja nadalje, da ni niti mogoče, iz službeno-činovnih vzrokov, da bi mogli konceptni uradniki slovanske narodnosti popravljati službene spise drugih konceptnih uradnikov neslovanske narodnosti, in to zato ne, ker konceptni uradniki slovanske narodnosti zasedajo le mesta do IX. činovnega razreda. Nekaj iz države — nesmiselnosti. Neki bivši izseljenec toži v zaderskem »Narodnem listu«, da se hrvatski izseljenci iz Dalmacije morajo zatekati v Ameriki k italijanskim tolmačem, kadar hočejo verificirati kak spis od oblasti iz lastne države, bodi pred sodnijo tuje države, bodi tudi pred konzulom lastne države, ker ta ne zna italijanski. Tolmač iz kraljevine Italije mora tolmačiti avstrijskemu konzulu, kaj pišejo avstrijske oblasti avstrijskemu dr-r-Vijanu. A zakaj to? Ker morajo c. kr. državne sodne oblasti v slovanski Dalmaciji italijanski dopisovati avstrijskim konzulom! To je tako-le ena tistih slovitih avstrijskih specijalitet! — Ves izobraženi svet deli Italijane v dve kategoriji: severno in južno. Zedinjene države Ameriške vodijo celo posebno statistiko o njih pod tema naslovoma. Leta 1913. se je preselilo v severne kraje Zedinjenih držav 42.000, v južne pa 231.000 Italijanov. Zakaj? Ker severni Italijani so ljudje kakor vsi drugi, oni iz južne Italije pa so element: nepismen, nečist, z velikim odstotkom vsakovrstnih zločincev. V severni Ameriki naj-neraje gledajo te ljudi. To so takozvani »Degos«. A ker so severnjaki Italije maloštevilni, južnjaki pa mnogoštevilni, v Ameriki sploh nimajo radi Italijanov. In tako se dogaja, da severni Italijani sami, da se izognejo žigu »Dega«, zatajujejo italijan-stvo in pravijo, da so — Švicarji! To nam tudi pojasnjuje, zakaj da naši italijanaši in odpadniki iz Dalmacije postajajo v Ameriki z vso naglico — Hrvatje! Nikdo noče biti Italijan, nikdo noče postati »Dego«, ker noče, da bi ga grdo gledali in ga smatrali najslabšim emigrantom! — Sedaj pa prihajajo dalmatinske sodnije in morajo vsled ukaza avstrijskega pravosodnega ministrstva italijansko pisati oblastim v Ameriki, s čemer silijo naše ljudi, Hrvate, da figurirajo kako — Italijani!! Kako da to deluje na državljansko čutstvovanje naših ljudi v svetu, o tern naj razmišljajo oni, ki jim je to v — dolžnost!! — Naši državniki in diplomatje res skrbe, da naša država ne izgubi zvenečega imena države — neverjetnosti in nesmiselnosti! Protest omladine v Splitu. Akademična mladina v Splitu, brez razlike strank, je imela sestanek, ki je sprejel resolucijo, v kateri najodločnejse protestira proti temu, da se plačanim demonstracijam in plenjenjem proti Srbom daje hrvatsko ime. Nadalje pravi resolucija: »Hrvatska omladina konstatira s ponosom, da je bilo hrvatsko ime v zgodovini vsikdar neomade-ževano in sinonim borbe ter da je hrvatski narod srečno šel preko vseh zla, storjenih dokazal s tisočletnimi borbami, da je narod naš nad stoletja. Hrvatska akadciuična omladina, kakor naraščaj narodne inteligence, gleda z gotovostjo v bodočnost Hrvatske in Hrvatov, zaupno verujoč v moč in ponos naroda. S Prošeka. Ni bilo dano, da bi bil videl letos naš narod v Ljubljani dosedanje učinke regeneracijskega procesa, ki se vrši pod vplivi sokolske misli na živem narodnem organizmu. Res je oškodovana S. S. Z oziroma slovenska javnost v materijalnem oziru, ki pa se ne da niti oddaleč primerjati s škodo, ki jo trpi naša javnost s to odredbo z ozirom na kulturni preporod. Kolike sile in vere v vase, utemeljene samozavesti in sličnih lastnosti, ki so brez-dvomno najintegralnejše vrednote krepke narodne individualnosti, je bilo ob tej priliki odvzete našemu narodu. V očigled temu koraku, je naša dolžnost, da ojekleni mo posamezna društva, ki niso nič drugega kot členki v verigi slovenskega so-kolstva. Bratje in sestre! V nedeljo, 26. julija, podprite s svojo navzočnostjo cilje Proseškega Sokola, ki pomaga veliki zgradbi sokolski: vzgojiti in preporoditi narod v telesnem, nravnem in demokratičnem smislu. Tisoči in tisoči občinstva hite danza-dnem na Miramarsko cesto, kjer se nahaja velikansko Charlesovo cirkuško podjetje in danzadnem pred popolnoma razprodanimi prostori slavi pravcate triumfe. Včeraj, v torek, je bila ves dan pred cirkuškimi blagajnami naravnost strahovita gneča, kakor tudi prejšnje dni, in že ob 2 popoldne so bili prostori za večernjo predstavo popolnoma razprodani. Zato pa naj si vsak, kdor se želi udeležiti predstave, preskrbi vstopnico pravočasno. Danes, v sredo, in potem v soboto in nedeljo se bodo vršile zadnje popoldanske predstave. V ponedeljek ob 3.30 popoldne se Charlesovo vele-podjetje poslovi od Trsta z elegantno in odlično zasnovano poslovilno predstavo. Ta predstava se bo vršila popolnoma ne-skrajšano. Slovenski učenci in učenke, ki si hočejo ogledati po znižani ceni zverinjak Charles, naj pridejo v četrtek ob 9 zjutraj v vežo »Narodnega doma<. Kdor more, naj prinese s seboj 12 vinarjev za vstopnino. Vodstvo sprejmejo družbeni učitelji. zakon določa tako hudo kazen za onega, ki podtika komu hudodelstvo, je tako pod-'mu od domačih in tujih sovražnikov, ter Nož. Eden mrtev in dva ranjena. Pred-snočnjim okoli 11. ure se je nahajalo v krčmi »Argus« v ulici di Riborgo št. 17 v Starem mestu 5 turških pomorščakov. Na vratih krčme je pa stal in kramljal z 221etno prostitutko Pasquo Bernardinovo 231etni mornar Jurij Lubin, doma nekje iz Dalmacije. Ko so turški mornarji odšli iz krčme, si je eden njih dovolil neko šaljivo opazko na naslov Bernardinove, nakar je Jurij Lubin takoj udaril onega Turka s pestjo po glavi. Turki so nato dasiravno jih je bilo 5 proti enemu — pobegnili. Lubin je pa z nožem v roki zdirjal za njimi in je res dohitel dva, katera je tudi zabodel z nožem. Nato je pa Lubin pobegnil, in ker se mu je nastavil na pot 461etni Ivan Moschin, je tudi tega zabodel z nožem. Sicer je Moschin le lahko ranjen. Ona dva Turka, ki sta bila ranjena, so takoj prenesli na rešilno postajo društva »Igea«, kjer je eden njiju kmalu umrl. Bil je to 351etni kurjač par-nika »Arimatea«, Ali Ben Hadis. Drugi je imel pa težko rano na prsih in so ga prepeljali v bolnišnico. Ta je 21 letni kurjač na parniku »Alice«, Hamed Maore-ham. — Pozneje sta bila aretirana I -nhin in Bernardinova, a tekom včerajšnjega dne je policija aretirala nekega Lubinovega prijatelja, znanega pod imenom »Nini«, kateri je baje Lubinu dal nož, s katerim je potem Lubin izvršil svoje mesarsko klanje, in pa neko natakarico krčme »Argus«. »Nini«, ki je rodom iz Zlavina v Dalmaciji, potem natakarica gostilne »Argus« in neki Buttazoni, ki je bil tudi aretiran, so bili tekom včerajšnjega popoldneva izpuščeni v svobodo. Vsled neprevidnosti bi se bila kmalu zadušila. 161etna služkinja Suzana Pucli-reiterjeva, ki služi v družini gospoda Ev-gena Horaka, revidenta pri državni železnici, je predsnočnjim, preden je legla spat, pozabila zapreti plin v svoji sobici. Včeraj zjutraj jo je pa Horakova gospa našla nezavestno v postelji, vsled česar je dala nemudoma pozvati zdravnika z zdravniške postaje, ki je konstatira!, da je malo manjkalo, da se ni Puchreiterjeva zadušila. Podal jej je najnujnejšo pomoč in jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Poizkušen samoumor. Včeraj proti večeru so našli na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani 451etno Emo Seciarievo, sta-nujočo v ul. Arcata št. 16, zvijajoče se v bolečinah. Izpila je precejšnjo množino karbolne kiseline. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico v nevarnem stanju. Pohotnež. Aretiran je bil včeraj 361etni mizar Andrej Dellegrazie, stanujoč v ul. Crosada št. 23, ker je hotel svoji pohot-nosti zadostiti na neki 9Ietni deklici. Umrli so: Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Lovisatti Nerina, 12 let, ul. della Madonnina št. 11; Krapež Josipina, 3 mesece, Skedenj št. 539; To-niutti Terezija, 86 let, trg della Valle št. 1; Radanovič Flaminia, 2 meseca, Carbo-la zgornja št. 183; Kariž Anton, 33 Iet3 ul. Rigutti št. 8; Tappeiner Friderik, 4 mesece, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 282; Ivanović Ignac, 43 let, ul. di Crosada št. 10; Behadis Ilija, 35 let, umrl na pomožni postaji društva »Igea«; Brando-lin Josipina. 62 let. ul. di Riborgo št. 10. — V mestni bolnišnici dne 18. t. m.: Hul-ka Herman, 32 let; Pelachiar Peter, 34-let; Krašovec Josipina, 13 let; Nuklić Italico. 34 let. V Trstu, dne 22. julija 1914. »EDINOST« št 172. Stran III. Dva sumljiva človeka. Predsnočnjim ob 2 popolnoči so redarji našli na prostoru Miiller na Miramarski cesti letnega Vendelina Fellnerja. doma iz Jo-hannisberga na Koroškem. Ker je bilo očividno, da je hotel Vendelin tam kaj ukrasti, so ga redarji aretirali. Našli so pri njem neki kavelj. — Malo prej, kakor \ endelin. to ie ob poldveh popolnoči ie pa bil predsnočnjim tudi na Miramarski cesti aretiran lfeletni klesar Ivan Kljun, stanujoč v Rojanu št. 299. Ta je bil pa aretiran zato, ker je pod posebnim policijskim nadzorstvom in bi bil moral biti že ob 9 zvečer v postelji. Jedla in pila pa nič plačala. Predsnoč-riim sta bila aretirana 421etni težak Josip Bradaschia. doma iz Strassolda in stanujoč tu v ulici Media št. 19. in 361etni Fr. Burlon. doma iz Kopra in stanujoč tu v ul. della Feriera št. 35. Ta dva ptiča sta namreč v krčmi v hiši št. 34 v ulici della Bar-riera vecchia povečerjala in večerjo zalila z dobrim dalmatincem, napravivši vsega skupaj za K 3.12 računa. Ko je pa krčmar zahteval, naj plačata, sta izjavila. da nimata niti vinarja. Radi nevarnih groženj. 3< »letni kovač Mihael Salmaso, doma iz Padove v Italiji, a stanujoč tu v ulici Maiolica št. 7, je bil predvčerajšnjim aretiran, ker je svoji sta-nodajalki Katarini Verčevi grozil, da jo umori, in sicer zato — kakor je sam rekel — ker ne more spati po noči vsled dirindaja. ki delajo vso noč ženske, ki jih Katarina Verčeva sprejema na dom. Se eden. ki je grozil s smrtjo, je 481et-ni mornar Josip Gorup, doma iz Trsta. Gorup je služil kakor mornar na parniku »Cleopatra ter je zahteval od brodnega komisarja Rudolfa Stralinščka nekaj predujma. Ker mu ga pa Stralinšček ni hotel dati, mu je Gorup — in to prvič že pred par dnevi — zagrozil s smrtjo in je to grožnjo ponovil tudi predvčerajšnjim ter je ob tej priliki tudi pljunil Stralinščku v obraz. Stralinšček ga je nato ovadil po- I liciji. vsled česar je bil Gorup aretiran. I Društvene vesti. Narodno-socijalna mladinska organizacija. Danes zvečer ob 8 v Konsuinnem društvu (poleg cerkve) pri Sv. Ivanu II. sestanek. Prosi se mnogoštevilne udeležbe. — V četrtek zvečer ob 8.30 sestanek v dvorani NDO. Dnevni red sestanka je: Sodelovanje naših članov pri narodnih |' I 11 CUl l » ui 1. Slov. akad. ter. društvo »Balkan«. Dre- vi ob 8-30 nadaljevanje občnega jzbora v prostorih NDO v ul. Cominerciale 7. Pevsko društvo »Trst«. Danes zvečer točno ob 8.30 pevska vaja. Z ozirom na to. da imamo sedaj innogo nastopov, se V nedeljo k Sv. Ivanu! kjer priredi *Nar. del. organizacija* vrtno veselico v »Nar. domu*. Začetek ob 4 popoldne. Pričakujemo, da bo ta veselica, ki je prva v letošnjem letu in je njen dobiček namenjen za podporni fond NDO, dobro obiskana, tako od strani Trsta, kakor od strani okolice. V nedeljo torej k Sv. Ivanu. Podružnica NDO v Nabrežini priredi jutri, v četrtek, ob 3 popoldne važen društveni shod. Pred shodom bo seja odbora. Na današnjo sejo deželnega odbora so vabljeni tudi namestniki. Pekovska posredovalnica dela. »Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov« naznanja, da s I. avgustom začne redno poslovati pekovska posredovalnica dela. Brezposelni pekovski pomočniki naj se obračajo na njen urad v ulici sv. Frančiška št. 2, telefon 27—53. Vprašanje na poštno ravnateljstvo. — Pred meseci smo poslali naročnino za list »Stavbinski delavec«. Ker pa nam je u-prava tega lista naznanila, da denarja ni sprejela, smo se obrnili tozadevno s poštnim potrdilom na pošto, da se stvar preišče in da se nam, kakor tudi upravi Stavbinskega delavca«, nato rezultat javi pismeno. Ker pa smo dolgega čakanja že siti, se obračamo na poštno ravnateljstvo z vprašanjem, kako je s stvarjo? Ce v najkrajšem času stvar ne bo urejena, nastopimo drugače. »Slovenec« je poročal, da vlaga voditelj »internacijonalnih« pekovskih delavcev, Kermolj, vse peticije na oblast edino in samo v zveličavni italijanščini in da se je tako zgodilo tudi z zadnjim rekur-zom. ki je bil vložen pri namestništvenem svetniku kot protest proti posredovalnici dela NDO. Mi k temu dostavljamo: Nič čudnega ni, če tako postopa na zadnjem strankinem zboru v odbor jugoslovanske socijalne demokracije izvoljeni Kermolj, saj bi se mi tržaški slovenski delavci, ki te gospode dobro poznamo, niti ne čudili, če bi »Zarja« začela izhajati v — italijanskem jeziku. 'osi. aa prideio vsi. Šentjakobska podružnica CMD vabi vse j odbornike, namestnike in nadzornike na| izredno odborovo sejo, ki se bo vršila radi šentjakobskega semnja jutri, v četrtek, ob 8 zvečer v otroškem vrtcu. Pri šentjakobskem semnju je prevzela rediteljstvo rade volje : Narodno-socijalna j mladinska organizacija«. Ni se treba to-1 rej bati nikakih bombnih atentatov, ker j bo za varstvo dovolj preskrbljeno. Narodna delavska organizacija. Ustanovni občni zbor podružnice NDO | pri Sv. Ivanu se sklicuje za soboto, 25. t. m., ob 8 zvečer v prostorih »Narodnega j doma pri Sv. Ivanu. Dosedanji priprav- j ljalni odbor se je po svojih močeh trudil, da tudi med svetoivansko delavstvo za-1 nese ideie narodne organizacije. Posre-1 čilo se mu je dobiti precejšnje število j pristašev, tako, da se bo to soboto lahko i vršil ustanovni občni zbor podružnice. | Pripravljalni odbor je priredil več sestankov ne samo pri Sv. Ivanu, ampak tudi v drugih bližnjih krajih, in se je na vseh teh sestankih pokazalo zanimanje za NDO Nasprotnikom seveda naše gibanje nič ni posebno povolji, in ravno to nas mora navduševati za nadaljno borbo. Sv. Ivana se nesmejo polastiti ne socijalni demokrati ne italijanaši. Sv. Ivan ostane in mora o-stati naš. Svetoivansko delavstvo opaža, da se tudi pri Sv. Ivanu skušajo bolj in bolj urivati tujci. To se vidi pri raznih delih, kjer so nastavljeni renjikoli in na železniški postaji celo Nemci — ki so bili tako \ljudni. da so na naš predzadnji shod prišli rogovilit. Podružnica bo imela veliko nalogo: boj proti tujcem in delodajalcem. boj za vsestranske delavske koristi. Naš program je za slovenskega delavca koristneji in obširneji, nego soci-jalno-demokratični. kar se polagoma in polagoma izprevideva. Čas, ko socijalni demokrati v tem okraju našim propaga-torjem niti govoriti niso dovolili, je minil in menimo, da se ne povrne nikoli več. Posebno pa apeliramo na zidarje, da se organizirajo v naši organizaciji, in to zato, ker ni več daleč dan, ko se vname borba med zidarskimi delavci in podjetniki. Stala bodeta nasproti dva nasprotnika in podleči bo moral slabeji organizirani. Ker je pri Sv. Ivanu precejšnje število zidarjev, jih poživljamo, da se vpišejo v podružnico, v kateri se lahko, ko jih bo zadostno število, konstituirajo kot samostojna skupina. Poživljamo tudi delavce ostalih strok, da se. če mogoče že pred ustanovnim občnim zborom, zglase pri pripravljalnem odboru in se vpišejo v organizacijo. Vstopnina K 1.—, knjižica 20 vin. Vse dosedaj vpisane člane in prijatelje naše organizacije pa vabimo, da se udeleže sobotnega občnega zbora, da s tem pokažejo, da želijo razvoja bodoče podružnice. Vsi na delo! Seja pripravljalnega odbora podružnice NDO za Sv. Ivan se vrši jutri, v četrtek, ob 8 zvečer v »Narodnem domu*. Vesti iz Oorillie. Kijub ponovni intervenciji, — naglašamo, da se izvrši intervencija dnevno, še danes ni dobilo nobeno društvo pojasnila, zakaj se je izvršila hišna preiskava. V sredo so se izvršile hišne preiskave, v četrtek bi morala že imeti društva vzroke v roki; po enem tednu skoraj še ni izvršena zahteva zakona. Želeli bi, da vlada taka počasnost tudi na slavnem davčnem uradu, da tudi ne bi bilo treba točno plačevati davkov. Splošno pozornost je vzbudila po Gorici vest ^Edinosti«, kako so nastael hišne preiskave v Gorici. Na podlagi te vesti postaja sedaj pač marsikaj razumljivo, prevsem pa skoraj neverjetno dejstvo, da o tako važnih in pomembnih odredbah, kakor so tako splošne hišne preiskave ne informira policijski uradnik svojega predstojnika. Imenovanje. Gospod Fran G o r k i č , konceptni praktikant pri deželnem tajništvu, je imenovan za konceptnega asistenta. Čestitamo! To so tekme! V Gradišču ob Soči se je vršila podistična tekma, h kateri se je priglasilo 35 udeležencev, med njimi tudi Slovenec V o d o p i v e c Stanko. Vsi priglašeni so bili sprejeti in jim je bila tako priznana pravica na nagrade. Prvi je prišel na cilj Slovenec Vodopivec in kljub temu ni dobil prvega darila. Vzrok, ker je Slovenec, izgovor ker ni član nobenega italijanskega športnega društva. Tako je dobil prvo nagrado neki Italijan iz Italije, dasiravno si je priboril le drugo. Ne vemo, ali naj bolj čestitamo tekmovalcu »zmagovalcu ali pa prirediteljem tekme, ker eden ko drugi lahko vzamejo na svoje športno uinevanje patent. Svetujemo g. Vodopivcu. da toži prireditelje tekme za prvo darilo. Vojaka Schumija, ki je utonil v nedeljo v Soči, še sedaj niso našli. V ponedeljek so ga iskali pionirji ves dan do poznega večera, pa brez uspeha. Schumi je bil pri vojakih zadnje leto in bi moral biti v dveh mesecih že prost vojaščine. Njegove starše so o nesreči brzojavno obvestili in je prišel njegov oče tudi že v Gorico. Ples v Renčah. Vsakoletni ples v Ren-čah na dan sv. Mohorja je bil tudi letos živahen. Bilo je sicer malo manj ljudi, ko druga leta, a vendar zadosti. — Pri plesišču je postavljen posebni paviljon za »Narodno šolo< na Blančah, ki ga je vodila pridno nadučiteljeva gospa Vižintino-va. Vsa čast jej! Ko grob molči »vodilni« goriški dnevnik o hišnih preiskavah. Zakaj, kako to, vse polno vprašanj se nam vsiljuje ali Pitija v listu »L' Eco del Litorale« ne da nobenega odgovora. Ali se morebiti boje gospoda dr. Casapiccola? Po Gor'.ci se je razširila vest, da je prišel iz Trsta policijski komisar K e r š e-vani. Potemtakem bi imeli slovenski protesti že nekaj uspeha in morebiti spozna tudi dr. Casapiccola, da je večno nemogoče prezirati vse zahteve Slovencev. Goriškemu dopisniku v nemške liste prav resno svetujemo, da si v prihodnje dobro premisli, preden napiše zopet take nesramnosti, ko iih je storil sedaj ob priliki dogodkov po hišnih preiskavah. Najprej se je prav nesramno zlagal, da je bila društvom konfiscirana korespondenca in da so društveni prostori zapečateni. sedaj pa beremo zopet »Windi-sche'< in sličnih nesramnosti. G. dopisnik naj si zapomni, da v Gorici germanske predrznosti prav nič ne potrebujemo in da tu niso tla za razne izbruhe barbarizma. Naj gre na »Volkstag« v Celovec, tam uporabljajo tako pisavo! 52 c. kr. državnih uradnikov je članov Slovenske čitalnice in vendar je bila tam izvedena hišna preiskava In celo z bližnjo nevarnostjo. Trgovsko in obrtno društvo v Gorici. Z velikim veseljem čujemo, da so se lotili nekateri vrli trgovci in obrtniki hvalevredne naloge, da ožive Trgovsko in obrtno društvo. Pozdravljamo namero agilnih trg vce\ kar najprisrčnejše, saj rabimo v Gorici trdno trgovsko organizacijo, kot riba vode. Brez te je vse naše delo za slovensko Gorico nemogoče. Začetek je polovico uspeha, zato trgovci na delo za drugo polovico, da prične v kratkem poslovati Trgovsko in obrtno društvo v Gorici! Iz Prvačine. Veselica CM podružnice, se ne bo vršila, kakor je bilo naznanjeno, dne 26. julija, ampak radi zadržka goriškega dramatičnega odseka, še le dne 4. oktobra. 2e prodani listki obdrže veljavo za dan 4. oktobra. rsgi strumna zftiruflazM-m. I Ljudska Hranilnica in posojilnica v Trsta — v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 41/,0/o* vloge na dvamesečno odpoved po 4¥«•/•, ^^^ vloge na šestmesečno odpoved po 5*/., daje ponojtla proti poroštvu na za dolinico (menjice so izključene), ali pa na vknjižbo, oboja proti odplačevanju y poljubno določlfivih obrokih na daljšo dobo. ZJrndnje ** **mk delavnik cd g. do za. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Vesti iz Istre. Hrvatsko učiteljsko društvo »Narodna; Prosvjeta« je zborovalo v soboto v čital-j niči »Narodnega doma« v Trstu ob krasni j udeležbi. Predsedoval je skupščini g. Licul šol. ravnatelj iz Roča. Zborovalce je tudi pozdravil državni in deželni poslanec g. prof. M. Mandič v imenu slovenskih tržaških društev. V imenu slovenskega učitelj-st\a v Istri je skupščino pozdravil predsednik g.Venturini, v imenu tržaškega u-čiteljstva predsednik g. pl. Kleinmayer. — Duštvo »Narodna Prosvjeta« se razvija vkljub vednim in odurnim napadom od strani društva »Hrvatska škola« najsijaj-nejše, kar dokazuje že dejstvo, da je v mi-nolein letu na novo pristopilo 52 članov, tako da šteje danes 239 članov. O istrskih gospodarskih in kulturnih razmerah je imel krasno in temeljito predavanje učitelj g. Anzulovič. Po zborovanju — ki je trajalo od 1012 do 4. ure pop. — so si nekateri gospodje ogledali novo tiskarno »Edinosti« in se divili krasno urejenim napravam. Iz Boršta. Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine priredi dne 16. avgusta tombolo na javnem trgu. Dobitki obstoje v sledečih predmetih: terno, jagnje v vrednosti 40 K; cinkvina: prašič v vrednosti 50 K; prva tombola: junica v vrednosti 140 K; druga tombola: škropilnica v vrednosti 40 K. Srečke se bodo prodajale po 40 v. Po tomboli se bo vršil ples, pri katerem bo sviralo domače godbeno društvo »Slovenec«. Vabimo vse prijatelje, ki jim je zboljšanje kmečkega položaja pri srcu, naj pridejo ta dan v Boršt sebi v srečo, a pre-koristni zavarovalnici v podporo! Ob tej priliki se obračamo do sosedov Ricmanj-cev z uljudno prošnjo: Citali smo namreč v »Edinosti« minole nedelje, da priredi isti dan t. j. 16. avg. tudi Ricmanjska zavarovalnica svojo tombolo, kar seveda ne bi bilo umestno, ker sta vasi preblizu druga drugi in bi si na ta način materijelno škodovali! Naša zavarovalnica je imela že stroške s plakati in bili so tudi v soboto in nedeljo razposlani po vseh bližnjih in daljnjih vsaeh. Upamo torej, da bodo sosedje Ricinanjci upoštevali našo opravičeno prošnjo in da prelože svojo prireditev za eno nedeljo kasneje in mi jim hočemo gotovo vrniti milo za drago. Pripominjamo tudi, da ima naša zavarovalnica že dovoljenje za prireditev tombole. Razmere na pošti v Draguču. Ponovno se moramo baviti s to nesrečno pošto. Kakor da ni dovolj, da nameščenka tukajšnje pošte ne zna hrvatski, pak mora imeti tolmača v osebi najemnika pošte Petra (Jržinića, se je sedaj tudi ta poslednji začel drzovito ponašati. Ali ga je tako ojuna-čila mlačnost c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu? Naj govori ta-le primer! Prihaja človek na pošto, da bi kupil navadno poštno nakaznico, izražajoč jasno in glasno svojo željo, toda čakati mora. da mu vstrežejo. V ta novi ?problem« gleda nameščenka debelo, ker ne zna hrvatski, a glej vraga: tudi tolmač je izgubil sluh! Zahteva se ponavlja štirikrat besedo za besedo, ali tolmač še ne razume, marveč dela sitnosti nadalje. Navidezno globoko zamišljen imitira stranko in potem govori v porogljivem in žaljivem tonu: »na-par-ni-ca, na-pa-sni-ca« in slič-no.'Sele. ko se je stranka zavarovala proti takemu nelepemu postopanju, se je poštna nameščenka — ozrši se na neki na zidu razvešeni papirič — post tot diserimina rerum udala toliko, da je izročila zahtevano nakaznico. Ali je morda ta tolmač bodoči poštni uradnik?! Vprašamo s tem c. kr. ravnateljstvo v Trstu, kaj misli ukreniti, da se ne bodo na c. kr. poštnem uradu žalile osebe in narodnost ter da se ne bo zlorabljalo naše mirne naravi? Obenem vprašamo c. kr. ravnateljstvo, zakaj ni držalo besede, dane nam po njega komisarju, da najdalje v 10 do 15 dneh napravi red na naši pošti, a od tedaj je prešlo že V vseh prodajalnicah kuhinjskih potrebSiin ie na prodal nov hisilenični raženi Ideal gospodinj. Priporočljiv za Šibke in bolne na želodcu. Po kron 3V 3"30 in 3B60. Pečenje v par minutah brez dima in Izhlapenia rezkih duhov. CENTRALNI URAD za prodajo novega higijen. ražnja Trst, ul. Giacinto GalUna 1 D" KORSANO Specijalist za sifiiistične in kožne bolezni t Ima svoj ambulatorlj 1 ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. T ♦ - tPalaszo Dian») ===== ♦ + Za cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Dr. PEČNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATER1HA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: II1 1 in 7—7Vi ARTURO MODRICKY Pridajalna masofaktoniega blaga ii drobnih prednetov Trst, ulica Bclvtdere it. 31 Novi dohodi perbala, zefiija, batista ia pa nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijnhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, nsnj. rokavice, čipke, t raki in veliki is bor drobnih predmetov. Ve ikanska izbera. CENE ZMERNE. Nikdar - do letos! Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otrofikih oblek, zamorom prodati obleke po nabavnih cenah. Moderne možke obleke ođ E 14 naprej „ otroške „ „ „ 8 „ „ oble&ce za O otroke od 3 —10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od E 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač. spodnjih srajc in drugega perila. Vae po najzmernej&h cenah AHa citta di Trieste Trst, ulica G. Carducci štv. 40. Podpirajte družbo sv. Brila in Ilija! r© ZDRAVNIK S Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Stev. 12, Telef. 177/IV od 11»/, do I'/, in od 4»/, do 5"/, pop. fOj —iuma wn mmu a—t^ Ljubitelji gramofona! Opozarja se slavno občinstvo, da si je nabavil ! Grafični zavod j (Stabilimento grafico Triestino) Piazza della Borsa 13. Prvo nadstropje. vsled vsestranske želje POPOLEN REPERTOIR PLOŠČ toliko pevskih kolikor godbenih slovenskih in hrvatskih komadov, in upa, da je s tem ustregel vsem slovanskim gra-mofonistom. Priporoča se kot najstarejša tvrdka te stroke na tržaških tleh. V... .J tiSTftEDNf BANKA ČESK*CH SPORiTELEN POD«U»ICA V nmi Vloge^na knjižice 431 "fll 01 pnfcmi-in na tekoči račun J |4 9 \4 |0n rita. Stalne vloge in vloge po tekočem računa ::: po dogovoru najugodnejše. ::: V1DUE H KAVCIJE HEHJftUICJL livj dop. ta 11/t.S. pop. —BB" iT ""IT T - friMf i'tnhrvn Stoloma v Sodražlci Kranjsko Tovarna raznovrstnih stolov za gostilne, kavarne, letovišča, zaklopnih vrtnih stolov, otroških stolcev, miz, stojal za knjige, mizic za pisalne stroje i. t. d. i. t. d. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! M Velikanska zalosa pohištva In tapecarU Paolo Gastwirth, Tri ollco Stadion it 6 (hRa siedaffiia Fenlce). najbolj ojoden vir za nakupovanje bodisi slede cen kakor tndl kakovostL Kolosalni Izbor. - Telef. 22-85 (h vas) iz odlikovane trgovine drož, so dosegle dosedaj vsepovsod nalboljii sloves. — naročajte mmv peki* Drože - torej pri tvrdki, ki Vam postreže po konkurenčnih cenah. £e*Vajn udana ApOllOMO & M, TfSt. t! Stran IV. »EDINOST« št 172. V Trstu, dne 22. julija 1914. mesec dni?! Mi zahtevamo najodločneie od tega c. kr. poštnega ravnateljstva, da nas že enkrat zaščiti v svojih uradih pred takim postopaniem. Zahtevamo, da se uradniki, ki ne poznajo jezika tukajšnjega prebivalstva, premestijo od tu. Zahtevamo nadalje, da se najemnik-tolmač prisili v primerno vedenje. Slednjič zahtevamo, da se tolmač odpravi in pošlje na pošto uradnik ali uradnica, ki pozna naš jezik, ki bo v svojem uradu postopala s strankami z dolžno vljudnostjo, ki bo spoštovala naš jezik in našo narodnost, ter da se ne bo dogajalo več, da tudi nekvalificirana oseba vrši službo uradniško. Ce se pa hoče najemnik pošte izvežbati v poštarski umetnosti. naj vzame poseben kurz, ali naj se uči izven uradnih ur. ali vsaj v času, ko ni strank na pošti._ Ussti iz KrnnJsKe. Matura na c. kr. realki v Idriji se je vršila 13. in 14. julija; predsedoval je dvorni svetnik Franc Hubad. c. kr. deželni šolski nadzornik za srednje šole. Zrelostno izpričevalo so dobili sledeči kandidatje: Albert Anton. Baudek Viktor . Brencič Ignacij, Dežela Viktor. Hainrihar Vincencij, Hri-barnik Adalbert. Hrovatin Ivan. Kacin Dominik. Lapajne Mirko, Mačkovšek Franc, Novak Oabrijel, Pire Franc, Ponikvar Milan, Šavnik Franc (z odliko), Slavik Vladimir. Uršič Franc. Športne m\\. Dirka a istrsko prvenstvo, ki jo ie priredilo tržaško kolesarsko društvo kan«, se je vršila v nedeljo, 19. t. m. progi Trst—Podgrad—Trst. km 70. Točno ob 2 popoldne je starter Emil Firm, dal znamenje za odhod, nakar je 13 dirkačev izginilo v daljavo proti Bazovici. Pa kmalu se je gruča raztresla po strmi cesti, da sta v Bazovici bila Siškovič in Ogrin že sama. Med njima se je razvil ljut boj za prvenstvo. Pri Markovščini je Ogrin padel. Enaka smola pa je zadela tudi Siško-viča v Bazovici, kar mu je potem tudi škodovalo na zmagi, ker je bilo preblizu cilja in ni mogel več dohiteti svojega konkurenta. Tako je končno zmagal Fran Ogrin (»Ilirija*, Ljubljana* v dveh urah 24 min. 45-/5 sek. burno aklamiran od zbranega občinstva. Drugi je dospel Zorko Siškovič »Balkan. Trst) v 2 urah 25 min. 242/r. sek. burno pozdravljen s ploskanjem in Živio-klici. Bil je ranjen na nogi in na levem komolcu precej težko. III. Ivan Rebolj (»Ilirija«. Ljubljana) v 2 urah 32 min. 5c/6 sek. IV. Ivan Ostrovška (Balkan«), v 2 urah 32 rnin. 15*/s sek. V. Rudolf Metlika (»Balkan«), v 2 urah 34 min. 312/5 sek. \ I. Anton Fuk (»Balkan«), v 2 urah 40 min. i2/* sek. VIL Alojz Srebrnič (»Solkan«), v 2 urah 40 min. 52*1% sek. V maksimalni čas so došli Rjaveč (»Solkan«), Devetak (»Danica* iz Gorice). Odstranili so se od dirke Devetak iz Vrtojbe. Tenze (»Balkan«). Vižin (»Solkan«) in Maver (»Balkan«), ki je vozil izvrstno, pa se je odstranil, ker mu je dvatkrat počilo kolo. — Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« se ob tej priliki prisrčno zahvaljuje vsem bratskim društvom, katera so poslala svoje dirkače in pripomogli k dobremu uspehu dirke. vi je eksplodiral bencinov motor na nekem motornem čolnu. V čolnu je bilo 50 potnikov, ki so se vračali v Berlin. Potnike so rešili, pogrešajo pa krmarja. — V nedeljo popoldne je bil v Carigradu strašen vihar, ki je napravil ogromno škodo. Aled drugim je udarila strela v neko mošejo. Strela je mošejo skoro po-polnoma uničila. Do sedaj so izkopali izpod razvalin dva mrtveca in štiri težko ranjefle. Koliko oseb je bilo v mošeji, še ni znano. — Ustrelil se je v Velikem Va-radinu generalni ravnatelj ljudske banke Aleksander Gross. Izvršil je samomor zaradi finančnega poloma; našli so ga že mrtvega. — Devetnajstletni postiljon Viljem Široki na Dunaju je te dni pobegnil. V njegovem stanovanju so našli pismo, v katerem piše Široki, da je pobegnil zaradi tega, ker je ubil svojo nezvesto ljubico. — Pismonoša Wallman, o katerem smo poročali iz Solnograda, da je bil napaden in da so mu ukradli roparji okrog 6000 kron denarja, si je napad izmislil in denar sam spravil. I »enar so našli zakopan v njegovem vrtu. \Vallmana so aretirali. Rožne vesti. Obravnava proti is.e Caillau*. V ponedeljek se je pričela pred pariško poroto zanimiva obravnava proti soprogi bivšega finančnega ministra Caillauxa. ki je, kakor je našim bralcem že znano, ustrelila urednika lista »Figaro« Calmetteja. ker je ta preganjal v listu njenega soproga. Gospa Cailiau\ je obtožena umora. Razpravna dvorana je vedno nabito polna, posebno številno so zastopani žur-nalisti. odvetniki in sodniki. Proti pričakovanju je navzočih jako malo žensk. Prihod obtoženke, ki je oblečena v žalni črni obleki je povzročil v dvorani veliko pozornost. Obtoženka je stopila samozavestna. z umerjenimi koraki pred svoje sodnike in je odgovarjala na prva vprašanja mirno in s tihim glasom. Stoje je poslušala svojo obtožnico, ki jo dolži umora. Nato je pripovedovala jasno in razločno v lepem govoru koliko sta trpela njena rodbinska sreča in njen družabni ugled vsled preganjanja Calmetteja. Ko je bilo objavljeno prvo zasebno pismo s podpisom »Dein Jo*, je bila silno razburjena, ker je bila uverjena. da bodo sledila temu pismu tudi njena zasebna pisma. Tudi njen soprog je bil trdno prepričan, da slede še druga pisma, ki imajo zasebno in politično vsebino. Ko je zvedel njen soprog od sodnega predsednika Mofiierja. da je nemogoče ustaviti sodnim potom preganjanje Calmetteja. je izjavil, da se bo osebno in dejansko maščeval. Ona je storila sklep, da maščuje sama svojega moža. ki je toliko trpel, toda omahovala je do zadnjega trenutka streljati na svojega sovražnika, ki je grozil uničiti njeno srečo. Jokaje je poudarjala. da ni nikdar imela namena usmrtiti Calmetteja. Drobne vesti. Strašna nesreča se je pripetila v rudniku pri Sv. Ivanu na Sol-nograškem. Iz Solnograda poročajo: V rovu pri Nassfeldu je eksplodiral plin. V rovu je bilo k sreči samo 11 delavcev. Štiri so dobili kmalu po nesreči mrtve, ostalih 7 pa so izkopali mrtve še tekom dneva iz rova. Eksplozija je bila strahovita. rov je popolnoma zaprt. — Raz vrh gore W estgrat v Tannlieimerbergen je padel več 100 metrov globoko učitelj hehnschrott iz Monakovega. Našli so ga popolnoma razbitega in mrtvega. Potoval je brez družbe in brez vodnika. — V be-rrfinckem vzhodnem pristanišču na Spre- Deželno Milit Pretep v Pliskovici. Včeraj sta sedela na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 26letni kmetovalec Izidor Kosič in 231etni klesar Fran terjal, oba doma iz Pliskovice. Obtožena sta bila. da sta dne 8. junija I. 1913. v Pliskovici s sovražnim namenom in v medsebojni zvezi po dogovoru, s pestmi ter eden od njiju tudi z rezilom napadla Avguština Kosiča in mu pri tem prizadjala poškodbo na zapestju leve roke, vsled česar je bil Avguštin Kosič preko 30 dni nesposoben za delo. Torej zločina težke telesne poškodbe v smislu §§ 152 in 155 d. kaz. za k. Iz obtožnice posnemamo, da je v neki gostilni v Pliskovici dne 8. junija — bilo je nedelja — nastal iz neznatnih vzrokov prepir med Avguštinom Kosičem na eni in obtožencema na drugi strani. O priliki tega prepira sta pa obtoženca zagrozila Avguštinu Kosiču. da bo tepen. Ko se ie pa istega dne ob 9 zvečer Avguštin Kosič vračal domov, je bil res na cesti blizu svoje hiše napaden po obtožencih in ob tej priliki tudi ranjen. Včeraj na razpravi sta oba obtoženca trdila, da sta nedolžna. Obtoženec Izidor Kosič je rekel, da se ne spominja, da bi bil ranil Avguština. »Sicer ga pa nisem mogel raniti, — ie rekel — ker nisem imel ne noža ne sploh nobenega rezila pri sebi!« Ve, da je bila tudi njegova sestra Gizela ranjena ob isti priliki. Obtoženec Fran terjal je sicer priznal. da se je dotaknil Avguština Kosiča in ga tudi vlekel. Storil je pa to le v svr-ho, da bi preprečil pretep. Nikakor ni res, da bi bil on ranil oškodovanega Avguština Kosiča z rezilom, ker tudi on ni imel pri sebi nikakega rezila: imel je pri sebi le steklenico, in sicer sodovko. Oškodovani Avguštin Kosič, zaslišan kakor priča, je rekel, da ne ve skoraj nič o onem pretepu. Bil je namreč popolnoma pijan. Spominja se le, da mu je Izidor Kosič, ko ga je skupaj s Franom Žerjalom napadel, rekel: »Prej te nisem, sedaj te pa bom!« in da ga je začel nato mlatiti. Ve tudi, da je bil poleg tudi Fran terjal. Ne ve, kdo ga je ranil, to pa dobro pomni, da ga je prvič Izidor Kosič sunil z golo roko v hrbet. Priči Alojzij in Josip Kosič sta izpovedale v smislu obtožnice. Priča Alojzij Z e r j a I je šel mimo oškodovančeve hiše ravno ob tisti uri in je videl, kako sta Izidor Kosič in Fran Žerjal napadla Avguština Kosiča. Priča Alojzij S v a r a je pa izpovedal sledeče: »Spremil sem Avguština Kosiča domov. Avguštii je bil popolnoma pijan: toliko, da je stal po koncu. Ko sem ga privedel do njegove hiše, se je Avguštin odstranil za par korakov in se naslonil 11a zid. V tem sta pa pritekla oba obtoženca in sta začela Avguština nabijati s pestmi in morda še s čem drugim.« Na to je bila zaslišana Gizela K o s i-č e v a. sestra Izidorja Kosiča. ki je nalašč radi te razprave prišla iz Amerike nazaj v staro Evropo. Povedala je, da je priso-st v ovala vsemu pretepu in da je videla, da nista imela ne njen brat Izidor ne Fran Zerjal noža v rokah; pač pa je videla, da je imel v roki nož oškodovančev brat Josip Kosič, kateri je še celo njo ranil z nožem na levi in na desni roki. Morda je ravno on — nehote — ranil z nožem svojega brata Avguština. A dočim izhaja iz sodnih spisov, da je priča Gizela v enakem smislu izpovedala na avstro-ogrskem konzulatu v Pittsbur-gu v Ameriki, je pa še pred svojim odhodom v Ameriko preiskovalnemu sodniku v Komnu izpovedala vse drugače. In ravno zato ni sodišče verjelo njeni izpovedbi ter je obsodilo Izidorja Kosiča in Frana 2erjala vsakega na 4 mesece težke ječe. Trgovino in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 22. julija 1914 Efektna borza. Dunaj, 1-25 pop. Avstrijska renta, papir S0.25 avstrijska srebrna renta 8'».Sr». avstrijska kronska renta 80.45 ogrska kronska renta 78 10, kre-ditke 576 50, Anglobanka 320.—, Union 548. --, I^inderbank 458.—, Bankverein 493.— drž. žel. »>42—. Lombardi 72.—. alpinke 709 50, turške srečke 204.— Napoleoni 19 2«, marke papir 118.02, London kratko 24.17. Pariz 96.05. Mlačno. Trst, (urad.) Francija 96--^6.25. Nemčija 117.85 -118.15. It. 9."»:>5-95.85, London 24.17-24.24, 20 frankov 19.17-19.23, 20 mark 29.48-23.54, so-vereign 24.06-24.12 nemški papir 117.85-118.15, italijanski papir 95 60 - 96.—, avstr. zlata renta 99.9<> 1<> .:{ . avstrijska kronska renta *0.30 - 80.7n, ogrska zlata rt*nta 05.15 -95 55, ogrska kronska renta 78.— 78.40, tu rike srečke 203-2u6.— diskont za menice do 3 mesecev 3'/4 - 4 '/«*.',» nad 3 mesece 4'/4 - 4J/4* o- Blagovna borza. Budimpešta. 21. juijj. Pšenica za april in.44. m j —.—, okt. »3.30, r ž za april —.—. okt. 9 24; okt. 9.59; o v e s za april--. oktober T.^n koruza za maj 7-09, juli 7.19 avg 7.23 Ponudbe pšenice siednji\ povpraševanje .»»labo. — Tendenca trdna. Prodaje 6m q. Trst, 21. julija Kava. Santos good average z maj 55.— 55.75. za juli —.— —.—. september 54.50,55 25, december ob 75 -57.25, marec 57.25, 58.—. Tendenca vzorna. Good Itio za maj —.— — juli —.---.—, september —.---.—, december —. — —.—, maj —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27.— 28% julij avgust 27V4 -28/, novem.-marec - 28.25 - 2974, melis takoj 29 — - 29';., juli-avgust 29»/.- 24 nov.-mar. 29 50 - 29T. concasse takoj 29*/, 29s , kocke 30,/2-3'14 kristal takoj 28'/4 28/f juni-avgust 281 okt.-dec. 26* e - Stalno. izredna prilika V urami TSŠiMSSAN, TUST j CORSO ŠTEV. 30 se vdobl VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje In menjuje drago- 5 cene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10*90 naprej. as so MALI O tts aa FORD 16-20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen. 4 5 sedežev K 48o0; 2 sedeža K 4300 Laudale s 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Capote s stranskimi zaves >mi, steklo pet tvetilk, generator za aert lenski plin, rog, kilometerski števnik, hitromer. Cene večajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu. ANTON SKE8L sodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247. □ □ □□ se računajo po 4 st t. 1 ;<>• Srfastno ti-kane besede sp u-najo enkrat več. — Najmanjša : | ristojbiua znaša 40 stounk. : □□ □□ □□ Pruavrstne salame 5 kg (za uzorec) v platno _ ______ zavite, s*mo K 10.60 franko po povzetju pošilja Friedman Herman, tovarna Szatmar št. 2u4 Ogrsko. — Reflektiram na stalne odjemalce 783 IVAH SIMOniČ Trst uilca Btfvedare 49 s TRGOVINA USNJA : v-eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čev jev. Velika - izbera potrebščin ?a čevljarje in s-edlarje Specijaliteta: podpet-! ! ! nik „PALMA" ! ! ! se odda s 1. novembrom hiša s štirimi prostori, 15«sežnjev zemljišča, vrt in vinograd z - v od n j. i ko in Naslov pove In odd. Edinosti pod št 847. M7 V najem liče stavbne mizarje. — Pojasnila daje Fran Dolenc, Opčine. 8(8 se priden kovač. Naslov po- e Ins. oddelek Edinosti pod št. 849. 8 9 joln masten, uležano blago, čajno ma-Jo I iii vrste in sveže fino pastelizirano mleko ima najceneje za oddati mlekarna Ivan vMmar, ČJrnivih nad Idrijo. 56ti ienitno ponudba. SS^ttt: nit ve znanje s» pošteno gospodično Le resne j <-nudbe, če mogoče s fotografijo, pod šifro „Jupiter". I>ošt' o ležeče glavna pošta, Trst. Stroga t-juo-t z:ijam<"ena. MfthlllUfflf« sobica se odda po ceni mladeniču ntJlirUKIU ali gospodu. Iz kij ur ne ženske, lltea Stare mi'niče (Barriera vecchia) št 27, 1. nad. desno, vrata 9. 917 Soba z dvema posteljama se takoj odda. Ul ca Commerciale 9, pritličje. 9(8 |22am službe, bodisi v pisarni ali pa pri kakem laLClIl podjeju. Prijazne ponudbe na našlo : F. »ne Le ban, Tolmin št, 50. £5 11fimflf»ff hrana se takoj dobi v ulici toschetto UUIIIUCU št. 40. vr, 2 900 Opeka se takoj proda pri Tržaškem tehničnem zavodu Sv. Andrej. 832 Gostilničar (z že o in izvežbano kuharico) k; govori slovensko, italijansko in n mško, išče mesta kot gostilničar v Trstu ali zunaj. i. s. od litra ali s plačo. Razpolaga s kavcij Pojasnila: Kolaiiič, Kavarna Corso 899 Hlikff 8 * F'ro^tori, vrt in dvorišče se takoj proda ilaJll blizu postaje Vrdela. Naslov pove In^er. oud. Ed n sti pod Št. 845. 845 rwnrfn se ob progi 6>>rica Trst (dvorec z obzi-r lUUU danim zemljiščem. 0 oda, kopelj, ribji lov > — Za pojasnila pisati „Benetke S. M rco št. 2632. 774 M1ft|| trgovski pomočnik, vešč slovenskega in rililU nfln šneg t jezik*, išče službe. Naslov pove J - odd. Eiinosti pod št 846 846 ♦♦♦♦ V dobroznanl mesnici ♦♦♦♦ • «% ■ • Trst, Piazza Barriera vecchia 9. Tel. 26-56 • se prodaja vedno prvovrstno g V goveje, telečje in koštrunovo J • jančje in tudi kokošje meso. • OBRT: Kuhanja govejih vamp, zaloga suših in osoljenih črev ter sličnih izdelkov, Pealrelba na dem. - Zmtrn« cm«. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Iuseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št- 20 ESEdttO.. ♦♦♦♦♦♦♦♦ tapetni k Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinst\ svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. tfepfenur«! krejti na tvuj4«R DiM| - jLi ♦ O ♦ t ♦ TopetnrsRi in prepregarski mojster mmm puc Trst, Ulo MoHn granuč šieu. 38 se priporoča cenj. občinstvu TRST, ulica Mlramar št. 31, TRST Denes. sreda, isto v soboto in nedeljo Bi mi BRILANTNI PREDSTAVI t H i SOO kostanjevih sodov od vina enkrat rabljenih, doge 4 cm jake, • telesnih obro-