TRST, četrtek 14. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 193 (4038) PRIMORSKI Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel št UL- MONTECCHI it. (, 11. nad. — TELEFON »3-»M IN 94-SM — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 29 — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno lOOO lir - OGLASOV- 7 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Penico ML — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 1230 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: ZMMUKM a VSak mm višine v širin; enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. —MALI OGLASI: 30 lic beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel- 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani »00-70/3-375 Eisenhower Gromiko pa Razprava o Srednjem vzhodu v skupščini OZN obrazložil točk program zahteva najprej umik tujih čet Predsednik ZDA predlaga ustanovitev vojaških sil OZN, program za gospodarski razvoj in druge ukrepe, da se prepreči nova oboroževalna tekma - Gromiko: Predlog o gospodarski pomoči je gotovo nekaj dobrega, toda najprej je treba umakniti vse čete - Favzi se pridružuje «skrajno zmerni» resoluciji SZ fctne 07w K- 13- — Na današnji seji glavne skup-svoi ameriški predsednik Eisenhower obraz- vzhodom s v sest’h točkah v zvezi s Srednjim da je *°VJ'etski zunanji minister Gromiko je izjavil, bister najprei umakniti vse tuje čete, zunanji družil °yuzfne arabske republike Favzi pa se je 110 2rnerno ... «. ,-------.............. resoluciji, ki jo je označil za skraj- Gromika T, ,Elsenh°werja, gata m kv ega dele-daljevanio Ja je bil° na' r*o na^nl ■ razprave odlože-15-3° 1)0 sred' s^nik casu- Pred' koi jv, Elsenhower se je ta-* letalom0'16111 Sovcru vrnil Čl : Washineton. ‘enhovver 83 Je Predložil Ei-iavij ^ ln 9 katerem je iz-Va,i v noig? treba upošte-nje točke ’ vsebuie nasled- ,a Libanon ^drU2en*b narodov dov za^nh"* Združenih naro-daniji ramtev miru v Jor- pobud za huj- ftct J n«i drvuirii ..... ■ .. od na 2unaj». drža vij ansiio vojno ^ruženSihai!v0Vitev sile miru 5. narudov. farski ra?alni na^rt za Sospo- Ki naj podpre V1 Prebiva^8 živlienjs.'e rav-žay. uistva arabsaih dr- ?°''o oh?,-*’- kl naJ preprečijo l'lKajsiu 02evalno tekmo na y sJbnJ«m področju. StVoh)??-,govuru Je Eisen-v Wo , SZ, da ustvarja ■ bi2; v°Jnega hislerizma« d. k BleL^reunjem vzhodu, L *te kz« - nrdanije izjavil, . Je» {•*' , ugu nujno vpra- iI")va’ne ;s da lahko nastane N k“2a». «če ne ?ttodam nastopili« proti ^Posrednega napa- « kriv. Elsenhower dejal, li«1^ Poka.V,Llbanonu in J01-4 '*novit»r . nujno potrebo r?nib natoH Voiaake sile Zdru-? ,vlien« _ V’ ki naj bo pri- p°treb 2a ?ih°da,» , "Nar°di Srednjega tIu0raJo ii,Jf,Javi1 Eisenhovver, akcijo v primeru tak, Moč “Jšnjo ‘meti in možnost dobiti £a Dev, ^druž»*> l ucink°vito po Va>.~ ^ narodov lrn ur rnostj narodov, ko so >' Pritiska*l'*1.2aradi oborožene-°nstran zaradi prodorov [a Potreb,,- Je- V ta namen vL?ai bo „H°J1aika sila OZN, j- ,n°sti sv«. Priča na- tn' faradi , tovne organtzaci-f!0tala stn'e.9 menim, da bi r.,epe ža i,J?Seina sprejeti u- Vciruženihan0Vitev Slle mi' Ko ia, ce se bodo ^Jem, a*ve sporazumele ina" bi se m 8osP°darsko po-vodUalnj0, w.ra1-. nanašati na 9t^e »aprave etystvo' vodo-lie?*0 in kolut zdl'avstveno o-«a !a Vjhoda / -dlžav Sred-®Ui 0Si'ania , a irvajanje te-(ki. .^avni in 1 jabko investi-Ji»temdržav- PnVatni kaPital oko-0? je" po,eds®rinik poudnr-8lei°ieva!no t a Prenehati vzh,"?, tekm° na Sred-*n je predlagal sodelujejo pri velikem mednarodnem podjetju, to je pri pomoči narodom tamkajšnjega področja, da napredujejo na poti blaginje. Samo na podlagi gospodarstva, ki napreduje, se lahko vzdržuje res neodvisna vlada.« Predsednik je pozval skupščino, naj «u-stvari ozračje varnosti in potrebni okvir# za ta skupni napor, ki stremi po dvigu življenjske ravni arabskih narodov. Glavni tajnik OZN bi moral takoj začeti posvetovanja z državami Srednjega vzhoda, ds vidi, ali je mogoč sporazum za ustanovitev regionalne ustanove za gospodarski razvoj. Namen teh posvetovanj bi moral biti, da se določi sestav in funkcija tega organizma, katerega poglavitna naloga naj bi bila razvoj kmetijskih in vodnih virov tamkajšnjega področja ter razvoj zdravstvene službe in šolstva. Zahteval je dalje, naj se vprašajo za mnenje še druge države in organizmi, ki bi se iahko pridružili tej pobudi. Ustanova bi imela nalogo dajat posojila arabskim državam in jim nuditi potrebno tehnično pomoč za izvajanje načrtov o razvoju. Ustanovo bi morale voditi arabske države same. Eden njenih glavnih načrtov bi moral biti razvoj vodnih virov in borba proti boleznim Predsednik je predlagal, naj glavni tajnik OZN začne posvetovanja vzporedno z vladami držav Srednjega vzhoda in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki bi lahko sodelovala pri pripravi celotnega načrta. Gromikov govor Za Eisenhowerjem je govoril sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da nista spoštovali obveznosti, ki sta jo prevzeli kot stalni članici Var- Washing-tonu irt Londonu, ki so na ves glas govorili o svoji zatrjevani veri v- smotre OZN, so dejansko pokazali po. poln prezir do OZN in do njene listine. Za hrbtom Združenih narodov so začeli oboroženo intervencijo, da okrepijo sv c je gospostvo na Srednjem vzhodu, da obdržijo nadzorstvo nad tamkajšnjimi bogastvi ter da prisilijo arabske države živeti pod kolonialnim režimom.« Gromiko je nato izjavil, da «posrednem napadu* propagandistično geslo, ki ga uporabljajo ZDA in Velika Britanija, da prikrijejo svoj lastni napad. Sovjetski zunanji minister je zatem obtožil vodilne kro- se mir lahko razbil.« j mnenje SZ, da bi bil spora- Gromiko je dalje izjavil, da 1 zum med državami o nevme- današnji Eisenhovverjev predlog za gospodarsko pomoč Srednjemu vzhodu predstavlja «prav gotovo nekaj dobre- savanju v notranje zadeve Srednjega vzhoda eden bistvenih elementov za ustvaritev trdnih odnosov med a- ga ,n terja potrebno upošte- ; rabskimi in zahodnim; drža- ge ZDA, da so že zdavnaj ! vanje«. Toda najprej je tre- | vami. «Potrebno je, je pri-‘ 1 ba umakniti vse čete, kajt: J pomnil, odpovedati se vsem izvršili posredne napade na druge države, ter je dodal: ((Petrolej in spet petrolej. To je tisto, kar dela skušnjave monopolistom ZDA in Velike Britanije. ZDA pobirajo vajeti razbitega vozu kolo- vlada močno trudili, da bi o-pravičili svoje delovanje v Jordaniji in Libanonu, ter je dodal; «Zatrjevalo se je, da se je okupacija Libanona in Jordanije izvedla zato, da se zaščiti in ohrani neodvisnost teh držav ter da se zaščitita ti dve pred nevarnostjo vmešavanja Združene arabske republike. Rečeno je bilo, da je pošiljanje čet, topov, tankov, vojnih ladij in letal bilo potrebno za zaščito britanskih n ameriških državljanov. Toda noben angleški ali ameriški državljan ni bil niti opraskan in niti ne ogrožen. Akcija Velike Britanije in ZDA je groba kršitev listine OZN kakor tudi kršitev splošno sprejetih določb mednarodnega prava.« Tu je Gromiko omenil hrup, ki so ga dvignili v zvezi z zatrjevano intervencijo ZAR, ter je dodal, da niti VVashington niti JLondon nista mogla nuditi konkretnih dokazov o teh svojih trditvah. Poleg tega so tudi opazovalci OZN v Libanonu zanikali te obtožbe v svojih dveh poročilih in tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je po svojem obisku v Bejrutu prišel do enakega zaključka. Gromiko je zatem Izjavil, da je nesmiselno navajati dogodke v Iraku kot vzrok, ki naj bi opravičil 'angleško in ameriško intervencijo v Jordaniji in Libanonu, ker sta tako ameriška kakor britanska vlada sporočili, da priznavata iraško republiko. Gromiko je nato poudaril, da bi se na člen 51 listine OZN, ki govori o samoobrambi, lahko sklicevali samo za zavrnitev angleško-ameriške o- r ______________ . _ . borožene intervencije, in je nostnega sveta. »Voditelji v j pripomnil, da je obtožba o Prvi komentarji Eisenhowerjevega načrta Danes bodo govorili Seltvyn Lloyd ter delegati Jordanije, Avstralije, Irske in CSR ta se ameriška in britanska ( nial:zma.» Nato je Gromiko lfe«?0vit<;v ' " V >»či ? OZN z ?S'1ega orfia-danje g0. da profil?« v težkega r*l ? a- Ta 0r aVe Prednjega b#r ‘Jbeti rganizem bi mo-, Wueva’no ???en ustaviti o- V*u va,n,?\Q in hkrati t,ov "°St te«a P“d hj; ?v°ni S^ania- nat°i 0 wkamPa- »oJ Od 2uJa na .državljansko Pr^esolu""}* *“0*J»vil, da «tiTlev n7^Je °EN za pre-Ki ne8k VD;nlh radi!- Htž">ih Hrj?ke države, na-|Jah51t *a hujsSanom drugih Krij; * nerede Je “a držav-1 ieio ^ Več ?L večkrat pre- tel. J2h°du .^r?h na sred- ^ motili1"1’* j* de-fouN?* svojo h* slrupščina ! tiskih* *tedstva d,rektlvo in 16Voh °ddaj i:21* motnje ra->o4S°droči.~’ kl 80 namenje-na *J«t ;enia, da l02be .idržav,' ki 0t>a»r9iena Zar"Jja var‘ P,,d»nde., adi zunanje «>*iu Cd P'eko mejan SAS 55» ^1 r l«m * aa-ff a*—«, d- L Prav: arabskih "adaljeval: bi * >nlj,V,"ežagvatf Ž7l,Se KiJ* V iu, ^raia 1' dokler adu » način, jOdho o * mirom in NEW VORiK, 13. — Glavni svetovalci ameriške in britanske delegacije v OZN so začeli sestanke za formalno akcijo v zvezi s predlogi, ki jih je navedel predsednik Eisen-hower. Ker morajo delegati še proučiti Eisenhowerjeve predloge, se je delo skupščine odložilo na jutri. Jutri bodo govoriti britanski zunanji minister Selwyn Lloyd ter delegati Jordanije, Avstralije, Irske in CSR. Clan britanske delegacije je izjavil, da je Eisenhowerjev govor «poln konstruktivnih i-dej, o katerih menimo da bi jih bilo treba odločno izvajati«. Tudi v Londonu so ugodno sprejeli Eisenhowerjev govor, zlasti pa so zadovoljni s tistim delom, kjer je Eisenho-wer opravičeval angleško intervencijo v Jordaniji. V krogih zahodnih delegacij OZN izjavljajo, da je Eisenho-werjev »konstruktiven in zmeren govor« vplival na govor Gromlkh, o katerem izjavljajo opazovalci, da je bil zmeren, čeprav je Gromiko ponovil obtožbe proti Zahodu. Agencija Tass pa pravi v svojem komentarju med drugim: »Eisenhovver je hotel v svojem govoru opravičiti oboroženo intervencijo ZDA v Libanonu sklicujoč se na zahtevo »zakonite vlade* te države, ter je trdil, da izkrcanje ameriških čet v Libanonu ne krši listine OZN.* Agencija navaja zatem šest točk Eisenhovverjevega programa in pri tem govori o »zatrjevanem programu za mir na Srednjem vzhodu*. V diplomatskih krogih izjavljajo, da Hammarskjoeld u-pa, da bo dobil od skupščine OZN. nalogo naj se osebno raz-govarja o svojem načrtu za Srednji vzhod, ali pa o takem načrtu, ki bi ga skupščina o-dobrila z vladami tega področja. Hammarskjoeld bi hotel odpotovati ob zaključku izrednega zasedanja skupščine, tako da bi lahko poročal skupščini na njenem rednem zasedanju, ki se bo začelo 16. sep- shingtonu, bi ZDiA bile pripravljene položiti znesek 100 milijonov dolarjev kot svoj delež pri organizmu za razvoj na Srednjem vzhodu, ki ga je omenil danes Eisenhovver. Diplomatski opazovalci pripominjajo tV>di, da je značilno, da Eisenhovver V svojem govoru ni kritiziral Združene arabske republike. Dobili so vtis, da skuša Eisenhovver dobiti čim širšo podporo arabskih držav za svoje predloge. Med privatnimi organizacijami, s katerimi naj bi se Hammarskjoeld posvetoval glede ustanovitve organizma za razvoj, so tudi petrolejske družbe. V Washingtonu so mnenja da bi bile petrolejske družbe pripravljene sodelovati, ker bi to bilo zanje jamstvo za njihovo delovanje. Ob svojem prihodu v New York je glavni tajnik Arabske lige Hasuna izrekel upanje, da’ bo iz sedanjega zasedanja skupščine OZN prišlo kaj pozitivnega za arabske narode. Hasuna je poudaril enotnost stališča med člani arabske lige, med katerimi nasprotja ne presegajo nikoli »družinske di. skusije«. Nato je Hasuna dejal: »Da se obrazloži dozdevna nestalnost na arabskem svetu in da se lahko sprejmejo potrebni ukrepi je potrebno predvsem razumeti da gre za spontano in nezadržno prebujenje tamkajšnjih narodov.« Komentator bagdadskega radia se je nocoj vprašal, ali bo OZN uspela premagati sedanjo preizkušnjo :n pokazati narodom sveta, da n, o-rodje v rokah imperialistov. Komentator je ijadaljeval: »Svobodne arabske države soglasno podpirajo sovjetsko resolucijo'v OZN. Ta načrt je jasen in je v skladu z željo svetovnega javnega mnenja, da se napravi konec napadu. Upamo, dai bodo tisti, ki zastopajo svoje države v skupščini OZN, poslušali glas svojih narodov in bodo zavr-1 go zatrjuje v Wa- izjavil, da so bile sosedne države na Srednjem vzhodu prisiljene uvesti ukrepe, da zaščitijo svojo varnost. SZ ne more ostati brezbrižna spričo dejstva, da se v bližini njenih meja ustvarja žarišče vojne. «Roložaj je še vedno napet. Se mnogo je podmorskih čeri, ob katerih bi »govori o gospodarski pomo- j poizkusom, da bi vprašanja či jmajo namen odvrniti po- ' Srednjega vzhoda reševali s silo. Potrebno je predvsem umakniti tuje čete iz Libanona in Jordanije. Te čete je treba umaknit; v celoti, brez pridržkov in takoj. Tu je Gromiko označil napovedani umik enega ameriškega bataljona iz Libanona za ((teatralno spletko«. »To, je pripomnil, nima nič kaj o-praviti z ukrepi za vzposta- vitwv"W!Mi:» ... Zatem je Gromiko omenil zornost glavne skunščlne od tega temeljnega vprašanja«. Sovjetski zunanji minister je tudi izjavil, da je bila Sovjetska zveza vedno naklonjena programom za gospodarsko pomoč, če so ti bili brez pnlitjčnih ali vojaških pogojev, in je svoje odnose z drugimi državami, vključno z državami Srednjega vzhoda postavila na podlago »popolne enakopravnosti in medsebojne koristi«. Tu je Gromiko ponovil (Nadaljevanje na S. tirani) Francosko-egiptovski sporazum o ureditvi finančnih in gospodarskih vprašanj Danes bodo objavili uradno poročilo • De Gaulle je spet ustanovil komisijo tza zaščito individualnih svoboičim v Alžiriji, da bi s tem vplival na prebivalstvo, da glasuje za njegovo ustavo PARIZ, 13. — Danes popoldne so v Ženevi parafirali francosko-egiptovske sporazume, ki urejajo finančna, gospodarska in kulturna vprašanja med obema državama, ki so ostala nerešena po francoskem napadu na Egipt. Obe delegaciji sta sklenili, da bosta jutri zjutraj objavili skupno poročilo za tisk. V poučenih krogih izjavljajo, da določajo sporazumi 'naslednje: 1. Ukinitev zaplembe francoskega premoženja in odškodnina lastnikom tistega premoženja, ki je: bilo likvidirano ali «poegipčanjeno». 2. Francoski državljani se lahko vrnejo v Egipt in tam ostanejo. 3. Ponovna oivoritev glavnih francoskih kulturnih zavodov v E-giptu, Te zavode bodo vrnili Franciji. 4. Sporazum o plačilu, ki določa medsebojne kredite, ki naj zagotovi obnovitev gospodarskih in finančnih odnosov med Francijo in egiptovsko pokrajino ZAR. 5. Posebne določbe, da se omogoči prenos odškodnine , francoskih državljanov ki bi se odločili, da se ne vrnejo v Egipt. 6. Dokončni zaključek medsebojnih finančnih računov, ki so obstajali med obema državama konec oktobra 1956. 7. Obnovitev zavarovalniškega in kreditnega delovanja med Francijo in Egiptom! poslali količino orožja, ki bo zadostovala za opremo 3000 mož. Prva pošiljka bo baja prispela v Tunizijo konec tr ga meseca. MiimHiiiimnHiloMiimiHiiHfHiHmiimiMcnmiiMHiiiiimmiiMumiiiiHUMHimtnttimMOlimmMmmiinmimimmiiHmiiMMniMnialmimimiiimtiiminiHiMitHMimmiimHimMH Fanfanijeve ideje v ameriškem načrtu za finančni zavod na Vlada ZDA je o svojem načrtu predhodno obvestila rimsko vlado Danes začne delovati ministrstvo za zdravstvo (04 našega dopisnika) RIM, 13. — Svetniik. sune riškega poslaništva v Rimu Deak je davi sporočil *unanjema ministrstvu, da želi ameriška vlada že vnaprej sporočiti predsedniku viade Fanfaniju, da namerava Eisenhovver predložiti dane« skupščini OZN načrt za ustanovitev finančnega zavoda arabskih, držav za Srednji vzhod, ki naj bi ga vodili predstavniki arabskih držav in bi bil povezan z Mednarodno banko. Deak je poudaril, da želi ameriška vlada to sporočiti Fanfaniju, še preden svoj predlog obrazloži v OZN, zaradi sporazuma, ki je bil dosežen v Washingtonu med nedavnimi razgovori ,in zaradi tega, ker je sedanji načrt v skladu z idejami, ki jih je o tem izrazil Fanfani. Predsednik Fanfami se je a-meriški vladi zahvalil za sporočilo in pripomnil, da je Italija pripravljena upoštevati možnost svojega finančnega prispevka za ta načrt, če bo odobren. V zvezi z Eisenhowerjevim račrtom bo jutrišnji «11 Popo-lo* objavil članek, v katerem poudarja, da vsebuje Eisen-howerjev načrt Fanfanijeve i-deje. Iz Kaira poročajo medtem, da je minister za predsedniške zadeve Ali Sabri danes sprejel italijanskega poslanika Fornarija, ki je nato odpotoval v Rim. Fornari je obvestil Sabrija o stališču, ki ga bo Italija zavzela v skupščini OZN. Poslanik ZAR v Rimu, ki je sedaj v Kairu, pa je imel tri daljše razgovore s Sabrijem in sprejel ga je tudi minister za industrijo, s kate-r.m je govoril o gospodarskem sodelovanju med Ital jo in ZAR, posebno kar se tiče avtomobilske industrije. Jutri, bo stopil v veljavo zakon, ki ustanavlja ministrstvo, za zdravstvo.. Predvideva se, da bo mesto ministra prevzel sedanji visoki komisar za higieno in zdravstvo senator Monaldi, kakor je to sporočil Fanfani, ko je sestavljal svojo sedanjo vlado. nadzorstvo ministrstva za delo in za socialno skrbstvo. a. r. »Victor* »o štirimotorna reak- ministra Nagyjeve vla^e G»> ‘ z* Losonczyja, ki j* umrl » Saporu. Radio je tudi »poročil, da proti osebam, ki so skupno s Na*yjem pribežale 4. novembra 1956 v jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti, ne bodo sodno postopali. Med temi so Rajkova žena, filozof I,«-kacs, Zoltan Zanto in bivi; ravnatelj za načrtovanje Zoltan Vas. Predsednik zveze bivših madžarskih političnih jetnikov Bela Fabian je pred mednarodno komisijo pravnikov v Haagu izjavil, da Nagy in Ma-ieter nista bila usmrčena v kudimpešti, pač pa v Moskvi. Dcdal je, da je Hruščev obve. stil Kadarja o tem dve uri pred objavo te vesti po radiu PARIZ, 13. - Zdravstveno poročilo tega večera javlja, da je stanje Georgesa Le-comta, tajnika francoske akademije, k'- *e je 7. avgusta poškodoval, zelo resno. cijska letala * krili v obliki polmeseca. ' '... . ——«»--- Izraelski odgovor sovjetski vladi JERUZALEM, 13. — Izraelska vlada je včeraj izročila sovjetskemu poslaniku Bodrovu svoj odgovor na zadnjo sovjetsko noto, s katero je sovjetska vlada protestirala zaradi pomoči, ki jo Izrael daje Angležem in Američanom na Srednjem vzhodu. Izraelska vlada zavrača sovjetski protest in poziva Hru-ščeva, naj pomaga, da bo mogoče začeti arabsko-izrael.~’:e razgovore. ji—------ Bela knjiga o procesu proti Nagyju BUDIMPEŠTA, 13. — Budim ptštanski raaio javlja, d» >* madžarska vlada objavila belo knjigo o procesu proti Nagy-ju in njegovim tovarišem. V Parizu so danes uradno javili, da se bo politična kampanja za referendum o novi francoski ustavi začela 7. septembra. Generhl De Gaulle pa je sklenil znova ustanoviti komisijo »za zaščito individualnih svoboščin« v Alžiriji in poveriti predsedstvo komisije sedanjemu predsedniku kriminalnega odseka kasacijskega sodišča Patinu. To je sporočil. po današnji seji vlade minister za informacije Soustelle. Izjavil je, da bo namen komisije »postaviti se proti bolj ali manj neodgovorni kampanji, ki jo vodijo nekateri posebno proti vojski. Namen te komisije bo vzpostaviti resnico«. Člani komisije bodo imenovani pozneje. Kakor je znano, je že bivši predsednik vlade Mollet ustanovil aprila 1957 tako komisijo. Kljub vsem oviram, ki so jo v Alžiriji delali tej komisiji tamkajšnji vojaški krogi, je komisija vendarie vsaj delno ugotovila resničnost obtožb o grozodejstvih. S svojo napovedjo o ponovni ustanovitvi komisije hi si hotel De Gaulle sedaj pridobiti naklonjenost zlati alžirskega prebivalstva v zvezi z. referendumom o ustavi ih tildi pomiriti socialistične parlamentarce! Včeraj j« 150 po-fialTsttČnih phslancev imhlo skupno zborovanje, kjer so mnogi govorili proti sedanjemu načrtu ustave. Za sedaj niso nič sklenili, ker čakajo kongres stranke, ki bo U. septembra. Tednik «Express» bo jutri objavil članek, v katerem je rečeno, da je De Gaulle hotel osebno pregledati spise na smrt obsojenih Alžircev, da bi pomilostil liste, ki so izvršili »prava vojna dejanja«. Sedaj čaka na izvršitev smrtne obsodbe 106 Alžircev v civilnem zaporu Barberousse v Al-,žiru..Ti obsojenci so pod strogim nadzorstvom, ker se je baje razširila govorica, da je oatoor za »javno blaginjo« nameraval zahtevati takojšnjo izvršitev smrtnih obsodb. Dva voditelja osvobodilne fronte sta skušala zbežati, a jima to m uspelo. Posledica je bila, d i so začeli še bolj surovo ravnati s kaznjenci. Zato je 90 Alžircev začelo gladovno stavko. Po osmih dneh so jih začeli prisilno hraniti in so jih nato vrgli v podzemeljske celice. Nekatere so pretepali. Faradi številnih protestov proti novim grozodejstvom v alžirskih zaporih ter proti alžirskim ujetnikom se je De Gaulle odločil obnovit, to komisijo, toda le z namenom, da si pridobi naklonjenost pri glasovanju o njegovi ustavi, ker bodo vojaške oblasti v Alžiriji že znale poskrbeti, da ne bo mogla komisija nič takega ugotoviti, kar bi bilo zanje neprijetno. Mendes France pri Hruščevu MOSKVA, 13. — Agencija TASS javlja, da je Hruščev sprejel danes bivšega predsednika francoske vlade Men-des Francea, ki se je ustavil v Moskvi ob povratku it Kitajske. Arabski poslaniki pri Nehruju NOVI DELHI. 13. — Nehru je danes sprejel poslanike ZAR, Iraka, Saudove Arabije, Maroka in Sudana. Vprašali so ga za pojasnila v zvezj z njegovo nedavno izjavo, da bi morale arabske države sprejeti obstoj Izraela. Eden od omenjenih poslanikov je izjavil, da so z Nehrujem govorili o celotnem položaju na Srednjem vzhodu in tudi o Izraelu. Vsi poslaniki so »zelo zadovoljni« z razgovorom in s pojasnili Nehruja o indijskem stališču. «»---- spomenica o Cipru Nastop policije v Cavarzere BENETKE, 13. — V Cavarzere je prišlo do incidentov zaradi demonstracije okrog 500 delavcev tamkajšnje sladkorne tovarne. Policija je delavce ustavila ter ukazala, da se razidejo. Ker pa se delavci niso hoteli raziti, jih je začela policija razganjati, pri čemer je bilo več oseb poškodovanih. V protest so delavci od 11 do 12. ure stavkali. Zvečer je bil v dvorani občinskega sveta sestanek krajevnih oblasti ter političnih in sindikalnih predstavnikov, ki so pretresali položaj. — -««—— Novi tajnik FILM RIM, 13. — Vodstvo federacije pomorščakov (FILM ........................»..»..»»mi««................................................................. tako^7mVteT'’“pr'i\ treth CGIL) je na predlog tajništva ' CGIL imenovalo za izrednega generalnega tajnika federacije Renza Ciardin.ja. ki pa bo še naprej ostal tudi odgovorni tajnik konfederalne delavske zbornice v Genovi. BEOGRAD, 13. — Skupina 12u mladinskih voditeljev iz vseh ljudskih republik bo odpotovala 16. avgusta na Polj- Orožjc za Tunizijo TUNIS 13. -- Po še nepotr jenih vesteh sta ameriška in angleška vlada sklenili spreje- sko, kjer bo ostala 15 dni gosteh ; jioljske socialistične mladine. Jugoslovanski mladin.Jti tuniško zahtevo za dobavo Dokument 'vsebuje* med**dm.1 voditelji hudo imUi raz- orožja Trdi se, da sta obe g,m (.priznanja* Nagyja in. govore s predstavnik, delav-| vladi obvestili o tem franco-Maleteria ter izvlečke iz eke \n študentovske mladine sko vlado, ki m sklepu ugo-«cJnevmka>» frtvsega | na Poljskem 'varjala. Baje bosta obe vladi Stcvenson o Iisenhowcrju PRAGA, 13. — Bivši predsedniški kandidat v ZDA Stevenson, ki je danes pn- Oekret o imenovanju za mi- I . je iitjavil da s0 nistra bo jutri podpisal pred-1 sednik republike Gronchi v Courmayeuru, kjer je na dopustu. Novi minister bo prisegel 20. t. m. Na svoji seji od 30. t. m. pa bo vlada imenovala sedanjega pomočnika komisarja za higieno in zdravstvo Gotellija za podtajnika v novem ministrstvu ter pet glavnih ravnateljev za vsako od petih ravnateljstev, iz katerih bo sestavljeno ministrstvo, in kl so: splošne zadeve in osebje, javna higiena in bolnišnice, socialna zdravstvena služba, farmacevtska služba, živinozdravniška služba Kar se tiče periferične organizacije, pa bo ministrstvo za zdravstvo slonelo na sledečih uradih. urad pokrajinskega dravnika in urad pokrajinske- Eisenhotverjevi predlog; za Srednji vzhod «zdravi in pravilno usmer)«n': tudi če niso noben* novost, so nedvomno koristni«. Jutri se bo Stevengon sestal s predsednikom obskusM-vaške vlade Širokim, nato pa bo odpotoval v Švico, od tu pa v Florenco, kjer bo ostal, deset dni s svojo sestro. Svp-je potovanje po^ Evropi bo Stevenson zaključil z obiskom v Farizu. Letala «Yictor> je treba popraviti LGNDUN, 13 — Po pisanii< Ekpressa« ne bode nili' pritisk velikih imperiali- j vzemši tiste, ki imajo skrb-stičnih držav.« | st/dni značaj in spadajo pod Luravmua m urau poaiajinsae- DailV Ekoressa« ne bori« ga živinozdravnica ki ju bo ' bombniška letala »V«-koordiniral prefekt; zdrav- • stveni uradi občin in občinskih | t°r» vse P bra stonitr zadrug; posebni zdravstveni v službo, Gre za letala na štiri uradi, ki jih predvideva člen ! reaktivne motorje, ki so bila 23 zakona od 27. julija 1BB4 {do na Repentabru Poostrena varnostna služba na cestah, da bi bila manj nesreč Kljub burji, ki je začela pihat; po včerajšnjem dežju in čeprav vse kaže, da bomo imeli za veliki šmaren slabo vreme, se na tisoče Tržačanov pripravlja, da zapusti mesto. V vseh potovalnih u-radih so se te dni trli ljudje, ki so zahtevali informacije o cenah v hotelih, ki pa niso bile proti koncu vej bistvenega pomena, kajti kdor nima lastnega prevoznega sred stva, je Vezan na vla^ in na avtobuse in ti so sedaj že vsi zasedeni, Tako so zadnji Tr-čažani, ki so se namenili na izlet v Sappado ali nekam v Cadore, morali opustiti svoj načrt in se odločiti za tiste kraje, za katere so bili še na razpolago sedeži v avtobusih. Tako računajo, da bo za veliki šmaren odšlo iz Trsta od 60 do 70 tisoč Tržačanov. , Številna podjetja so ob letošnjem velikem šmažnu dovolila svojim uslužbencem, da si vzamejo prosto tudi v soboto, kar pomen., da bodo ti srečneži lahko uživali kar tri dni počitnic. To se odraža tudi pri rezervacij', prostorov v avtobusih in v hotelih, tako da predvidevajo, da bo vsaj 10.000 Tržačanov zapustilo Trst za vse tri dn.. Tradicionalni »beg iz mesta« pa se je praktično že začel pred dnevi, kajti na železniški postaji v tem letu še niso nikoli zabeležili tak" velikega števila prodanih list-kov, iz česar je tudi razvidno, da ljudje potujejo v glavnem proti Trbižu in proti Brennerju. Tudi avtbbusi, ki vzdržujejo redne proge s kraji v Dolomitih, Karnijo in drugimi gorskimi področji Severne Italije, so dnevno polno zasedeni. Ljudje pa ne bežijo samo iz na ega mesta, temveč je ta pojav običajen po vseh italijanskih mestih, pa tudi v Avstriji, Nemčiji, Franciji in drugih državah. Njegove posled re občutimo tudi prt nas, saj vidimo po tržaških ulicah iz dneva v dart več avtomobilov in avtobusov z znaki najrazličnejših držav. Tržaški hoteli so v glavnem vsi zasedeni in čeprav še niso znani podatki, koliko tujcev je prišlo v teh dneh>v na-še mesto, pa bi lahko n» oko presodili, da jih je več kot lani ob tem času. Zlasti mnogo tujih turistov je videti v Sesijanu, ki bo letos, vsaj tako kaže, zabeležil rekorden obisk. Na dotok tujcev v naše mesto pa brez dvoma vpliva tudi bližnja meja, za radi česar je postal Trst nekako prehodno središče za tuje turiste, ki od tod potujejo v Jugoslavijo, predvsem v Dalmacijo. Na bloku Pesek je ves dan živahen promet, po čemer bi lahko sklepali, da bodo tudi v Jugoslaviji letos imeli izredno velik turistični promet. Ko smo dejali, da se predvideva odhod 60 do 70 tisoč Tržačanov v bližnjo in daljno okolico, pa ne smemo pozabiti, da ima tržaško področje kakih 300.000 prebivalcev, kar pomeni, da bo Trst zapustila le ena tretjina prebivalstva, medtem ko bo velika večina ostala doma. Ce bo lepo vreme, bodo vsa kopališča od Tenkega Rtiča pa do Devina nabito polna kopalcev, ki bodo veliki šmaren preživeli ob morju. Mno- go je takih, ki bodo rajg odšli na Kras ali \ Breg, kjer se gostilničarji že nekrj dni pripravljajo na velik obisk gostov ter so poskrbeli, da jim zaloge ne bodo zmanjkale. Največ Pa bo seveda takih, ki se bodo odpravili s propustnico čez mejo bodisi v istrska obalna mesteca in kopališča bodisi na Kras Za veliki šmaren je na Repentabru tradicionalna »Jagra*, ki privablja vsako leto na tisoče Tržačanov. Domačini se na praznik vneto pripravljajo, saj bodo na poti, ki vodi iz Tabora proti cerkvi, postavili več »osmič*, nekateri bodo prodajali nanoški sir, drugi pa spet pršut, salamo in klobase. Tudi vrtiljake in strelišča so že začeli postavljati, včeraj pa so prišli tudi prvi kramarji, ki bodo poskrbeli, da bodo tud: otroci imeli kaj od praznika. Kdor si torej ni rezerviral prostora v avtobusu ali na vlaku, mu bo za veliki šma--•n izbira lahka; ali na kopanje (če bo lepo vreme) ali na Kras ali čez mejo ali pa na Repentabor. Ker se predvideva izredno velik promet po vseh cestah našega področja, bo poskrbljeno za povečano varnostno službo, ki jo bodo opravljali agenti prometne policije. Toda samo varnostna služba je premalo, če se vozači in pešci ne bodo strogo držali cestnih pravil, kajti to je e-dinj način, da se lahko preprečijo nesreče, ki jih vsako leto ob velikem šmarnu zabeležimo tako veliko število. Za ta dan bi bilo prav, ko bi vozači przdvsem na prometnih cestah nekoliko zmanjšali brzino, ki je največkrat kriva nesrečam, da v nobenem primeru ne prehitevajo na ovinkih in da stro-go upoštevajo vse prometne znake. To je edini način, da preprečimo nesreče. V tej zvezi naj še omenimo, da bodo ceste na našem področju nekoliko razbremenjene, in sicer zaradi tega, ker bodo ves promet z težkimi kamioni še pred Stivanom usmerili po novem odseku avito ceste, tako da bosta vsaj obmorska cesta ter Sesljan prosta težkih vozil. Omenimo naj le še, da bo od jutri pa do ponedeljka na cestah stalno po 25 policijskih patrulj, medtem ko bo 6 patrulj na razpolago za nujne pokkce. Razpi« volitev šele prihodnji teden Kratkotrajne tudi za politične stranke V ponedeljek se predvideva zelo živahna aktivnost za pripravo volitev Prazniki vplivajo tudi na | ci, da bi tako »ujela* tudi tiste glasove volivcev, ki avtomatično prečrtajo prvi znak in kar se ji je v Trstu že posrečilo na političnih volitvah. politično življenje, čeprav je sedaj ie gotovo, da bodo občinske volitve razpisane v avgustu. Ne pričakuje se, da bi še pred prazniki razpisali volitve tn tako določili točen datum, saj sta praktično na razpolago za ta uradni akt samo današnji dan in sobota. Po vsej verjetnosti bodo to napravili v začetku prihodnje-, ga tedna. Tudi politične stranke so za nekaj dni v nekakem »počitniškem* razpoloženju, ki pa bo trajalo kaj malo časa. Kot smo včeraj že poročali, je PSDI sklenila preložiti svoj redni letni kongres po volitvah in je vodstvo imenovalo tajnika prof. Lonzo za predsednika volilne komisije, ki bo pripravila seznam kandidatov in program za občinsko upravo. Komisija se bo sestala že v ponedeljek. Takrat bo pričela s polno paro z delom tudi tržaška federacija KP1, katere novi tajnik prof. Sema je sedaj na dopustu v Karniji in se bo vrnil čez nekaj dni. KD pa je že pripravila volilno listo, o kateri smo podrobneje že včeraj poročali in bo v začetku prihodnjega tedna pripravila potrebne dokumente in zbrala podpise, ker si pač hoče tudi tokrat zagotoviti prvo mesto na glasovni-1 Cerkvena miš V petek okrog 11. ure je cerkovnik v cefkvi sv. Jerneja v Barkovljah Ancjrej Pertot zapazil neznanesr, ki je skrival mošnjo, polno drobiža. Takoj je zasumil, da' je nepovabljeni gost očistil nabiralno skrinjico. Zaradi tega je naglo pregledal in kmalu zapazil, da je skrinjica izpraznjena. Medtem je neznanec naglih nog zapustil cerkev. Pertot je seveda tekel za njim in s pomočjo dveh mimoidočih kmalu dohitel 44-letnega Mattea Grisona iz trlice Delle Mura 2. Krepko so ga zgrabili za roke in poklicali čuvaje javne varnosti, ki so moža odpeljali na zasliševanje. Pri njem so dobili 1548 lir drobiža. Priznal je, da je ta denar ukradel v cerkvi, zaradi česar ao ga prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tatvine. . PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Iz sindikalnega življenja Sklenitev utledne&isporazuma zn delavce pivovarne «IPrelier» V rafineriji Aquila pa so sklenili ločen spo-razum s samo CiSL, kar delavstvo graja V piyovarni Dreher so predstavnici delavcev in podjetja sklenili precej ugoden sporazum za delavce, pri čemer je treba ugotoviti, da je pokazalo ravnateljstvo razumevanje za zahteve delavcev. Pogajanja za sklenitev sporazuma so bila 8. in 12. avgusta in so se vrtela okrog naslednjih ’zahtev; izboljšanje delovanja mnnze v podjetju; izplačilo nagrade «una tantum« vsem nsjužfcencem; priznanje 16.05 lire poviška delavcem, ki so jih na novo sprejeli na delo v oddelkih, kjer že plačujejo dtlavcem ta povišek; izplačilo mezde delavcem za časa prvih 3 dni bolezni, ko ne dobivajo bolniške pedpore I-NAM; prevedba nekaterih delavcev v višjo kategorijo. Ravnateljstvo pivovarne je pristalo na to, da lahko dve predstavnika notranje komisije dvakrat na teden obveščata personalni urad o morebitnih pomanjikljivostih v menzi, da se odstranijo. Kar se tiče nagrade « milijonov prijateljem. Priznal je, da je četrtino omenjen* vsete zapravil pri igri. Igrati je začel leta 1952 v upanju da bi si gospodarsko opomogel. Računal je tudi, da bo dobil 12 milijonov lir za stanovanje svoje žene v Milanu, pa so mu šli načrti po vodi. Njegovemu zaslišanju je sle. dilo poročila karabinjerjev, ki trdijo, da je bila tiskarna aktivna ter da bi lahko krila stroške in bi lahko ostal še dobiček. Stečaj je povzročilo potratno življenje obtoženca, ki je obiskoval najbolj drage hotele in beneški kazino. Zadeva o mramornatih po-prsjih je prišla na dan, ker jih je policija odkrila v neki hiši in je vprašala gospodarja, kje jih je dobil. Ta je odgovoril, da jih je kupil od obtoženčevega brata. Brat pa je izjavil, da mu je Millo dal tri poprsja od katerih je bilo eno vredno nad milijon lir, ter televizijski aparat in dve umetniški sliki za plačilo dolga. Sestra pa je izjavila, da jo je nekega dne brat zaprosil, naj mu proda hladilnik, češ da potrebuje denar. Ona seveda ni vedela, da je bratovo podjetje v stečaju. Zaradi tega jo je sodišče tudi opro. stilo. Odložitev procesa proti direktorju «Corriere di Trieste» Včeraj bi moral biti pred sodiščem proces z naglim postopkom proti odgovornemu ravnatelju lista »Corriere di Trieste* Euggniu Laurentiju, ld ga župnik Lino Pfczol&i iz »rassolda toži zaradi obrekovanja po titku. Proces pa je bil odložen in spremenjen v proces z navadnim postopkom. Tako je predlagal sam toži-telj, ki je- včeraj prišel pred sodišče s cigareto v roki iri se začudil, ker je misli), da so ga ftokiičšli samo na žasliše-vanje pred preiskovalnega sodnika. Sodišče mu je pojasnilo, da je za take obtožbe predviden nagli postopek. Tedaj je župnik dejal, da ni pripravljen na proces, kar je izjavil tudi njegov pravni zastopnik. Poleg tega..pa je bil proce« odložen, ker j* obtoženec na dopustu. »Corriere di Trieate* je 18.’ 20., 21. in 22. junija objavil vrsto člankov, v katerih jq kritiziral ravnanje omenjenega župnika z njegovimi žup-ljani ter omenil vsebino pisma, ki, ga je župnik poslal materi nekega otroka, ki je klel v šoli, ter pisma drugemu župljanu, kateremu je o-čital, da dela propagando za vpis kmetov v Federterr«; List je pisal, da je župnik dogmatske, ozkosrčne in totalitarne miselnosti. Pisanje lista je prizadelo župnikovo občutljivost in sledila je tožba. Predvčerajšnjim pa »o na sodišču tudi razpravljali o tožbi proti Laurentiju in sodelavcu »Corriere di Trieste* Giordanu Siviniju zaradi članka o jusarskih zemljiščih na Beneškem. Tožbo je vložil komisar za jusarske pravice pri beneškem sodišču dr. Consal-vo Petrucci. Ker gr* verjetno za nesporazum, se bosta stranki prijateljsko pobotan. Dolinčanka si j« zlomila zapestji Ob 15.50 so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek 59-letno Amalijo Lovriha, por. Salvi iz Doline št. 21.9, ki si Je zlomila obe zapestji. ’ Ob sprejemu v bolnišnico Je ženska izjavila, da je ma lo prej šla v hlev po opravkih, pa je nerodno padla. Z nekim zasebnim avtomobilom so ponesrečenko nemudoma odpeljali v bolnišnico «». __ Nesreča pri igri Otroške igre so včasih nevarne in imajo lahko neprijetne posledice. Zaradi tega »S starši fefcio zaskrbljeni, ko se njihovi otroci igrajo, a se ne zavedajo nevarnosti. Včeraj proti večeru se Je 10-letni Valter Mauro iz Bri-ščtkov št. 2\ igral blizu doma s svojimi vrstnikf; pa mu je eden iznytd. teh vrgel kamen, ki mu je razbil naočnike. Drobci leče so ranili Valterju levo oko, zaradi česar so ga odpeljali v glavne bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek. Dečko se bo moral zdraviti 10 do 30 dni. Deska ranila delavca - Dve lažji nezgodi v ILVI - Žveplena kislina opekla delavca v Aquili Vremenske razmere -prav ritki oddelek in se bo moral gotovo vplivajo na živčni si- stem delavcev in povnročgjo.. • nezgode na delti; včeraj jih • je bilo kar 8 v raznih tržaških obratih. Ob 8.50 so sprejeli na ortopedski oddelek 35-letnega železničarja Vittoria Comella iz Ulice De Amicis 10. Comello je bil zaposlen na glavni železniški postaji kot kretničar. Ko je imel opravka s kretnicami, so ga te močno udarile in mu verjetno zlomile levo nego. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom in se bo moral zdraviti 10 ali 30 dni. # # # Ob 12,30 so sprejeli na opazovalni oddelek 47-letnega Ernesta Gerziniča od Spodnje Magdalene 680, M so ga pripeljali v bolnišnico ž zasebnim avtomobilom podjetja Collia, pTi katerem je zaposlen. Geizinič je na račun o-menjenega podjetja delal pri novi univerzi, nenadoma pa je nanj padla deska z ogrodja, ki so ga drugi delavci rušili. Zaradi poškodb, ki jih ie pri tem dobil, se bo Ger-zinič moral zdraviti 10 dni. * # * V železarni 1LVA se je ponesrečil tudi 53-letn: Angelo Pacini iz U'ice Broletto 22. Raztovarjal je žlindro, pa se je pri tem udaril ob železno posodo. Ranil se je v čelo in si izbil zob ter dobil rahel pretres možgan. Zdraviti se bo moral približno 10 dni. * * * V Jelezarni ILVA se je, popoldne ponesrečil 28-letm Mano Novacco od Spodnje Magdalene 1311. Prenašal je železno orodje po lestvicah, pa je nerodno padel. Pri tem se je pobil in ranil v levo nogo, desno ramo in boke. Sprejeli so ga na prvi fcir. oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Na veliki šmaren bodo mesnice odprte od 6. do 11. ure. Prodajalne kruha in frizerski saloni pa bodo zaprti ves dan, kot bodo zaprte tudi vse ostale trgovine. ........................................................................................................... Na goriškem in videmskem « * e Opekline druge in tretje stopnje, ki mu jih je povzročila žveplena kislina je včeraj dobil pri delu v’ rafineriji Aquila 46-letni tehnik A-dolfo Bolla iz Ulice Fabio Se-vero 78. Prelival je omenjeno kislino iz ene posode v drugo, pa mu je brizgnila in ga cpekla v dimlje, levo roko, levo koleno in desno nogo. Sprejeli so ga na dermatolo- zdraviti jlobra ^2 tedna. V kratkem dograjenih 66 stanovanj IACP Predsednik .IACP odv. Gas-ser je včeraj dal krajšo izjavo o gradnjah prvih stanovanj na osnovi zakona od 2. julija 1954 št. 408, ki predvideva državni prispevek za gradnjo in odkup stanovanj. Predsednik je Izjavil, da bodo v kratkem dokončali gradnjo štirih hiš na Čampi Elisi, kjer bo 49 stanovanj s 151 stanovanjskimi prostori. Prav tako bosta v kratkem dograjeni dve stanovanjski hiši v Ul. Buonarroti, kjer bo 17 stanovanj s 85 stanovanjskimi prostori. To so prva stanovanja, zgrajena po vojni v Trstu v okviru IACP z neposredno državno podporo, in prva stanovanja, katera bodo stanovalci odkupili. Cez nekaj dni bo zavod za ljudske hiše objavil pravila za natečaji na katerem bodo dodelili ta stanovanja. Natečaj bo od 1. do 10. septembra in bodo na njem upoštevali samo tiste prošnje ki bodo o-premljene z vsemi' predpisanimi dokumenti, prišle v tem razdobju in torej ne bodo u-poštevali prošenj, ki bi jih prosilci poslali prej ali kasneje. Poleg tega ima IACP v načrtu gradnjo še dveh skupin stanovanjskih hiš prav tako na Čampi Elisi, za kar bodo porabili 350 milijonov lir. V naselju San Sergio pa imajo že dalj časa v načrtih gradnjo 35 stanovanjskih hiš, ki naj bi stale 900 milijonov lir. Vendar pa se ta gradnja še ne bo pričela tako kmalu; zato računajo, da teh stanovanjskih hiš ne bodo dokončali pred 1960. letom. «»—— Urnik trgovin na veliki šmaren na to, da izplača delavcem v kleteh in v garaži doklado «ad personam* 16.05 lire na uro, če ne bodo takoj rešili tega vprašanja na vsedržavnem področju. Niso pa rešil: vprašanja prvih treh dni bolezni delavcev, ker je to vprašanje splošno. Obe stranki pa sta se obvezali, da bosta skušali najti . rešitev tega vprašanja sporazumno s pristojni" nu oblastmi. Kot smo. že v začetku poudarili, so' pogajanja potekala v res prisrčnem ozračju, kar se zelo redko dogaja v podjetjih. Pri tem je treba tudi poudariti, da JJ biln letos pro. tzvodnja ugodna, saj so doslej proizvedli 160.000 hektolitrov piva treh. vrst, in sicer; navadnega, temnega in piva za izvoz. Poleg tega je treba upoštevati, da je zdaj zaposlenih v pivovarni, kar 440 delavcev in 60 uradnikov. Tajnik stare Delavske zbornice CISL pinguentini je sklenil z ravnateljstvom rafinerije Aquila ločen sporazum glede odškodnine tistim delavcem, ki so jih sprejeli na delo po 1. septembru 1952 in ki zato niso dobivali brezplačnih izkaznic za vožnjo s filobu-som kakor ostali delavci, za katere velja sporazum z dne 14. februarja 1951. Sedanji sporazum velja za delavce, ki so bili v delovnem razmerju 1. julija 1958. Izplačali bodo enkratno vsoto 6000 lir turni-stom, ki se vozijo na dveh odsekih proge št. 20 in 3000 lir turnistom, ki se vozijo na enem samem odseku. Osebju kr dela podnevi in ki se vozi na enem odseku proge št. 20 bodo izplačali 2000 lir, dnevnemu osebju, ki se. vozi na dveh odsekih, pa 4000 lir. Za delavce in uradnike, ki prebivajo v Miljah in ki so jih sprejeli na delo po 1. septembru 1952, pa bodo izplačali 3000 lir, če so turniati, in 2000 lir, če delajo podnevi. To vsoto bodo izplačali delavcem skupno z avgustovsko plačo. Sindikalni krogi poudarjajo, da je sklep ravnateljstva vsekakor pozitiven, da pa je krivično, da je bil sporazum sklenjen z eno samo sindikalne organizacijo, kar se pri Aqui-li cesto dogaja. Iz tega se vidi, da bi ravnateljstvo rado vneslo med delavce spor, tako da bi jih laže krotilo. Ko so delavci enotno nastopali, so v rafineriji tudi dosti več dosegli. Zato bi morali sindikalisti CISL dobro premisliti, preden sklepajo ločene sporazume. iMiliiiiiitiiiiitimiiiiMmiiiHiiiiiiiiiiiiiiifHiiii OD VČERAJ DO DANES LPšKOVi IN PKIMPKVm) Vesela družba na svatbi Mare in Evgena Dob-rile poklanja 4.500 i.r^a. Dijaško Matico. Namesto, cvetja na grob pok. prat Sonje Bodal, daruje družina ‘JeiinčJt 1000 ih za Dijaško Matici, (... IZLETI področju so naslednji obmejni prehodi prvega reda: Rdeča hiša (Rožna dolina), Robič, Predel in Bela peč. Na tržaškem področju pa so naslednji prehodi prvega reda: Fernetiči, Pesek, Škofije, Opčine žel. postaja, Draga žel. postaja in blok na pomorski postaji za potniški pomorski promet. Bloki prve kategorije so nepretrgoma odprti za mednarodni in obmejni promet, kot tudi za promet z vsemi motornimi vozili. Poleg tega pa obstaja ie cela vrsta blokov druge kategorije. Goriški bloki Na goriškem ter videmskem področju so naslednji: Miren, Šempeter, Pristava, Solkan, Hum, Vipolže, ki so odprti od 5. do 22 ure, Klariči, Opatje selo, Podsabojtn, Medana. Podl»lanec, Livek, Mi-šček, Most na Nadiži in Učeja, ki so odprti od 5. do 21. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so prehodi: Miren, Šempeter, Pristava, Solkan. Hum **» Vipolže odprti do 24. ure. Seznam obmejnih blokov in urnik za prehode Prehod z motornimi vozili (avtomobili in motorji) je mogoč, poleg skozi bloke prvega reda. tudi skozi naslednje bloke: Miren, Šempeter, Solkan, Hum' in Predel. Tržaški bloki Na tržaškem področju pa obstajajo naslednji bloki druge kategorije: Prečnik, Repentabor, Gropada, Lipica, Draga (steza), Socerb, Prebeneg, Mačkovlje, Oreh, Sv. Barbara, Cereji, Campore, Sv. Jernej. Ti bloki imajo — razen izjem — naslednji urnik: cerkveni praznični dnevi, ki so v veljavi v Italiji in naslednji jugoslovanski državni prazniki: 1. in 2. januar, 1. in 2. maj, 2. in 22. julij, 29. m 30. november. KRAJI DO KATERIH JE DOVOLJENO GIBANJE v REPENTABOR od 1.6. do 0kv;ru malega obmejnega pro- 30.9. v prazničnih dneh in v sobotah do 22. ure. LIPICA od 1.6. do 30.9. v prazničnih dneh in v sobotah do 22. ure. SOfjERB od 1.6. do 30.9. v prazničnih dneh in v sobotah do 22. ure, SV. BARBARA od novembra do februarja, od 6. do 19, ure. SV. JERNEJ od 1.6. do 30 9. v prazničnih dneh in v sobotah do 24. ure. Prehod z motornimi vozili je mogoč tudi skozi naslednje bloke drugega reda:- Prečnik, Repentabor, Lipica, Socerb, januarja m decembra . . . februarja in novembra . . . marca in oktobra............... aprila in septembra .... maja, junija, julija in avgusta Izjemoma imajo poseben urnik naslednji bloki: PREČNIK od 1.5. do 30.9. vsak dan do 23. ure. od 7.00 do 18.00 od 6.30 do 18.30 od 6.00 do 19.00 od 5.00 do 19.30 od 5.00 do 21.00 Sv. Barbara, Campore in Sv. Jernej. Za praznične dni se računalo poleg nedelj, vsi civilni in meta: na cesti šempeter-Šelo in Sempeter-Branik, do Ri-hemberka, na cesti Rožna do-lina-Aidovščina, do Šempasa, odnosno Oseka, na cesti Nova Gorica-Lokve, do Nemcev, odnosno Lokve, na cesti proti Cepovanu do FovSkega kala, na cestah Grgar-Kal nad Kanalom , in Kanal-Kat nad Kanalom do Vrhavča, na cesti Most na Soči-Idrija do Idrije ob Bači, na cesti Most na Soči-Podbrdo do Klavt, za vožnjo po cesti od Nove Gorice do Trente po Soški dolini ni nobene omejitve. Se vedno velja pravilo, da se je treba vrniti skozi isti blok, skozi kateri se je prišlo na sosednje področje. Edino izjemo prestavljajo bloki; Fernetiči, (lahko se vrne oni, ki je šel po železnici), Pesek (lahko se vrne oni, ki je šel po železnici skozi Drago) in Škofije (lahko se vrne oni. ki je šel po morju). IZLET PO KOROŠKI Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvežča udeležence izleta po Koroški, da bo odhod iz Trsta v petek 15. t. m. Ob 6. uri zjutraj iz začetka Ul. Fabio Severo IZLET V TRENTO Na izlet SPD na veliki šmaren Se odide, kakor javljeno, jutri Z vlakom točno ob 4. zjutraj; zato je zbiranje udeležencev 1/4 ure prej na glavni postaji. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. avgusta se j* rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je li oseb porok Je bilo 12. POROČILI SO SE: dijak En-rico Marandola in prodajalka Adriana Schuozzi, pomorščak Leopold Lesjak in prodajalka Marija Puntar, čevljar Vittorio Segoiin in gospodinja Giuseppina Bonaz-za, pek Corrado Ferletti im urad. niča Flavia Pesavento, pomorščak Giuseppe Pelosi tn prodajalka Arkonletta Romano, pomor, ščak Romocto sturnrga in podjetnica Maria Cuttin, zastopnik Domenku Maggi m uradnica Nidia Zoch, letalski izvedenec filaudio Galu in gospodinja Flavia Emili, uradnik Vittorio Zerial in gospodinja Rosa Ceppi, penzionist Frhncesco Verbi in gospodinja Amella Zimola, živinozdravnic Ugo Eberle in učiteljica Frao-cesca Zangrando, geometer Gior. gio Panderasso im delavka Rosina Vida UMRLl SO: 62-letni Giovannl Cavalli, 59-letn) Rodolfo Degras-si, 66-letni Pietro Valente, 65- letni Agostino Staccioli, 80-lrtna Vittoria Antonia Fantini vd. Gul. II, 67-tetna Emma Legtisa por. Luis 72-letna An,na Depangher, 47-letni Giusto Primesi, 67-letml Mario Fabris, 53-letna Federtca Maria Zara por. Perugia,, 3Metiu Luigi Bezzecchi. «l—_ NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmelner, Ul. Giulla 14; Al Lloyd, Ul. Oroiogio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. Poskus samomora Iz neznanih Vzrokov si je sinoči hotel vzeti življenje 34-letni Romualdo Rinaldts iz Ul, Castaldi 3. Izkoristil je trenutek, ko je žena odšla z doma in zaužil večjo količino uspavalnih tablet. Ko se je žeria vrnila domov, je prestrašena zagledala moža in takoj ugotovil«, kaj je napravil. Poklicala je rešilni avto, s katerim so Rinaldisa odpeljali v glavno bolnišnico. Sprejeli so ga s‘ pridržano prognozo na III. zdravniški oddelek. Njegova žena je izjavila, da ne ve, iz kakšnih vzrokov si je mož hotel vzeti življenje: domneva pa, da je to storil, ker so mu živci popustili. Zasedanje komisije za seznam volivcev Komisija za seznam volivcev je opravila redni pregled seznama in črtala 1960 volivcev. Povečini gre za osebe ki so se izselile z našega področja. Črtali so 1042 moških in 918 žensk, če bodo volitve razpisane 5. oktobra se bo komisija ponovno sestala 20 avgusta, če pa 12. oktobra pa nekaj kasneje. a A D I o Ariston. Glej kino na P1.'”’.,*!-Aurora. 16.30: «Mirni £01 yol . nec», A. Murphy, U. Dearfilm. jj!;- Garibaldi. 16.00: »Veter i* -tl nih dežel*, Glenn Ford, Borgnioe. . .nS- Ideale. 16.30: »Tat on, taticai » . Alberto Sordi, Syivia Mario Riva Iffipero. Zaprto. pi' Italia. 16.30: »Ljubezen n> pogled«, Isabeile Corey. Moderno. Zaprto. U. Marco. Zaprto. na“'il^fl Marconi. (Glej kino na jil>’ ČETRTEK, 14. avgusta 1951 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in Predavanje: »Pes, rrajstarejša dri! inača žival»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Operetne melodije; 13 30 Lahka glasba; 17.30 P,ešite z nami; 18.00 Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru; 18.25 Pevci lahke glasbe; 18.50 Dvorak: Simfonične variacije na originalno temo; 19.15 Radijska univerza: Medna, rodne organizacije: (7.) »Pre- hrambena in poljedelska organizacija Združenih narodov«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane lju. bezenske zgodbe iz svetovne zgo. dovine: (5.) «Ivan Cankar in Štefka«; nato pianist Valentino Liberace; 21.40 Tržaški mandnli. nistični orkester; 22.00 Sodobna književnost In umetnost; »Ameriko pesništvo«; 22.15 Orkester Norrie Paramor; 22.30 Debussy: Nokturni; 22.55 Vokalni kvartet »The Diamonds*; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRST 11.00 Simfonična glasba; 11.55 Mali variete; 12.70 Orkester Car-lo Esposito; 14.30 Tretja stran; 17.30 Beethoven: Sonata za klavir št. 15; 17.50 Fodor in Lakatos: aZadeva Kubinsky», komedija v 3 dej.; 19.25 Orkester Casamas-sima; 19.45 Pravni nasveti; 21.00 Georges Bizet: »Carmen*. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 15’ glasbe na saksofonu; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: »Govori preds. OLO Koper Albin Dujc«; 14.40 Domači pevci in zabavni ansambli; 15.20 Slovenske narodne izvaja Borut Lesjak; 1540-17.00 Prenos RL; 17.00 Znane melodije-17.25 Odlomki fž oper: 19.00 ZaJ bavne melodijt;kl9.30-22.I5 Prenos RL 22.15 Nasi{pp okteta Dave Pelil; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327,1 m, 2(2,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8J10 10.(10, 13.00, 15,00. 17,00, 19.30. 22.00. 22.55. ------------- . 8.05 Odlomki iz verističnih oper: 8.45 . Poslušajmo »Tončkov kvintet«; 9.00 Radijski roman — Jules Roy; Srečna dolina . V.; 9.20 Godala v ritmu; 9.40 Pesmi mojstrov romantike; 10.10 Simfonična dela jugoslovanskih avtorjev 11.00 Lepi glasovi — znane popevke; 11.20 L. v Beethoven: Sonata za klavir v G-duru; 11.30 Manzoni 4, Cosulli, trgt>v Oddaja za cicibane: a) Gustav196-925, Strniša: Čivka- Miška ni marah zobka; b) Sedem palčkov v*® igra, poje pa Sneguljčica---Pianist Lou Stein z godaln‘™ v kestrom; 12.15 Kmetijski nas, 12.25 Narodne in umetne in melodije: a) >8^ ^gjini planšarji; b) poje Zenski kvartet; 13.30 Iz baletov Pg lljiča Čajkovskega »TnMJfU in »Hrestač«; 14.10 Poje M« vakovič s plesnim orkestre« ^ dia Beograd; 14.30 NaSi ci čestitajo in pozdravljajo-,, Filmska, kronika; 16.00 O«*® uganke; 17.10 Spored zaU“^,. lje zabavne glasbe; 1?-uuIJ-iji« kov« reportaža; 18.15 ....j,, Marija Škerjanc: Godalni tet St. 5 v fis-molu; 18.45 ska univerza — Dušan ^ Kako so nastale gore; 20-®° M kov večer domačih peaiti"1 vp pevov; 21.00 Arnold BeT*nTf«i^o-nika petih mest; 21.30 der Skrjabin: Koncert ž» -jg. in .orkester; 22.15 Modem* na glasba. TELEVIZIJA j, . 18.30 Spored za otroke; Oddaja o lovu in ribolovu-Poročila; 21.00 Odnehaš dailjiuješ; 21.50 Prenos z fS) ga nastopa iz Salzburga, t Oddaja o Nilu; 23.00 M** Italy; 23.15 Poročila. EzeeBior. 16.00: »Kocka n nat, Joel McCrea, G. M®* iB ____________________ k! la», Jean Gabin, A. Penice. 16.00: »cord izven na>,, Joel McCr Nazionale. Zaprto, FlJodrammatico. Zaprto. Grattacielo. 16.00: »Mar«« Ga-uthier*, Greta Garbo bert Taylor. ^ Supercinema 16.00: «F.ranW>ff nov pokol«, w. RisseH Coates. -.-n) Arcobaleno, 16.00: «Sokol Konga*, cinemascope, f*r «t> Astra Roiano. 16.30: «Dalp* zorja«, A. Ladid in V. Marv,. Capitot. 16.30: »Mina«, .®,sa iU tinelli, Antonio Ci-farielio-nicolor, umetna klima. 21.00 »Odnehaš ali nadaiFhig. Cristallo. 16.30: «RazposaJen* p kleta«. B. Bardot. Mladci'1' strogo prepovedano . ,-,1* 21.00 «Odnehaš ali nadalhV Alabarda. 16.30: »CampU**,, risa Allasio, Nino Manfrf0*]; Aldebaran. 16.00: »V senci mandžara«, techmicolor. Savona. 16.00: »Zdravnik !{} [« rovnik«, M. Mastroianiu- ' Sica. -i,)!’ Viale. 16.00: «Prikazen vsem T Cooper, C. Nash. , ijit' Vittorio Veneto. 16.45: »N« morilca*, John Payne, Keyes ^ici1 Belvedere. 16.30: «Bela Sinca Moča«. . 21.00 «Odnehaš ali na<»».,>: Massimo. 16.30: «Ognjeni J Palance, technicoiof- dan- A.1I 21.00 «Odnehaš ali nad™ ti- sovo cin«. 15.30: »Surova Bu-rt Lancaster«, Ann mfcieS1 21.00 «Odnehaš a-li nadw Cdeon. Žanru- IVA prostem , Arena del flori. 20.15: «T?IW' me nekdo ljubi«, Pad* man. jih1 Arena Diana. 20.30; «128°^ celina«. Cinemascope. ,*# Ariston. 20.30: «Naboj v Jean Simmons Garibaldi. 20.30; »Veter nih dežel«. Marconi. 20.15: «Prijetna. ncrV»( canka«, Loretta Young-Johnson. Paradiso, 20.30: «Divje Wayne. ^ Ponziana. 20.15: «sedem za sedem bratov«. Rciano. 20.30: «Porca ’ Secolo Sv. Ivan. 20.15: ringu*, Pau-l Douglas. H Stadio. 20.30: »Kriminal*" aočačtu«, Anthony Steel-Valmaura. 20.15: »Izredne »<,«■ lo-vščine Pichiarella in druščine*. ( MALI OGLA*! ŠIVALNI STROJI SlNG®,11^ polni 18.000, s pogrez-j--jem, lepi, na pol novi, P^tll«, jamstvo, po nizkih cen»n- p AS--------! a /-s____1.; , Valute Milan Rim Zlati funt 5.900,— 6.200,— Marengo 4.700,— 4 800,— Dolar . . 622,— 626 — Frank franc. 132.— 137,— Frank Švicar 144.— 146.— Sterling 1.730.— 1 780 — ■ ji nar 83 — 86 — Silmg , 23.75 24.25 Zlato ; ; i . 707.— 708,— Zah. n. marka 148,— 149,— Za vedno nas Je zapustil naš predragi moz, °ce' tast in ded IVAN LEGIŠA k intnosek Pogreb dragega pokojnika bo danes 14. t. ^ ob 17.30 v Devinu. Žalujoči: žena Zora, hčerki Zorka in DaniC*’ zet Ladi in vnuki Devin, 14. avgusta 1958 predvaja danes 14. t. m. ob 18. «ri in na prostem ob 20.38 film: , Vitasua cjf$\$ BORGS* CR0Wtf* Jf RRV HO «Džungla na ringu* MMORSKl dnevnik — 3 — 14. avgusta 19|8 rč v \ M Pfoilasii igralka Joan Collins, ki jo Je posebna žirija fotografov in novinar-* za «najlepšo zensko na svetua, ker so v njej zbrane «vse značilnosti ženske lepoten. """""•»"•m,,,, V Ljubljani umrl V noči med torkom in I dovito prikazal v številnih sredo je v ljubljanski bol- svojih delih.. Po lcončql)i nišnici umrl naš primorski rojak, akademski slikar Ivan Čargo, ki so pa včeraj ob S. uri popoldne položili k zadnjemu počitku na ljubljanskem pokopališču. Cargovo ime je v zadnjem desetletju, morda celo že nekoliko prej, šlo nekako v krogih likovnih u-metnikov nekoliko v zatišje. Vendar so njegova u-stvarjalnost, njegovo ime in pomen za slovensko slikarstvo vredni, da se. ga ob smrti spomnimo in to tem bolj, ker je tudi njegova šestdesetletnica letos februarja šla mimo neopažena. Ivan Čargo se je rodil 25. februarja leta 1898 v Tolminu. Ko mu je bilo komaj 17 let, so ga v času prve svetovne vojne poklicali k vojakom. Moral je na fronto. Ker je bila Tolminska vojno področje, so tudi njegovo družino izselili in v izšel jeništvu mu je umrla mati. Ivan Čargo jo je prišel kot vojak le pokopat. Vojne strahote prve svetovne vojne so v mladem Čargu vzbudile močan odpor proti vojni, rekli bi celo nekakšen bolesten odpor, ki ga je pozneje kot umetnik ču- vtem ko JUNAKEeNAUTILVSA* gjckoverjeva trma je zmagala Nihv n> Ce &a ni hotel poslušati, še najmanj tisti, ki se sedaj z uspehi eS°vega dela ponašajo - Njegovi načrti še niso končani l ,v«u i!- Te=ieea dogodka . t* »eno« ne ’mel tud' > »»v:.-uputi-Te dn;-se a! J°*epiški Plše 0 uspe' I tfvr atomske pod- S “ <• - lo je plu-skorjo Arktike * 'eia !!*». m *Pega <>ceana v dru- Pot ^.°dprla novo, kraj- Pa »e Pdllkovania, kjer ^ mornar ali JLT^ik » - - - «*» h V obfcUUM»’ ga bo- h**. 7g<4iiču; tr_ b" j fcl* O O r! b°'ie z ene celine I-«. ^oštvn kaP'tan. nje- uj ,Pl Dar P* 80 junaki, ki k .'b i» 3' ,Amerišk1 pred-11 I1"J!l: °8*vu in kapita- i z l zadušiti. Vse d« ; nihče ne opore- vi»*’ junaški "Jlbov podvig ti! Po*1 «v ' da ta pod- •»ih^^er °n0 ,enco; Ko je V Wa5kPripenjal v Belj v^***onu !S,t0-au kapitanu bitJna° naieillkovanje, bi bil l na ko časa- da ki i vrstici *®» PaPirja tudi del 8 sv„- mu človeku, S sr1 ^Peljal lUna8ko potova-’*‘luSa ln iniciatorja tRlckoverTayWana Ge0r' ;, r Bi _ rja pa se Eisen- se ni (a niti spomnil. Spom- •° B'meriikih ^i kd?. drUB' prt tem , Sevnikov, ki besed JPehu imeli ta- titj]- u,„ "'""'"'.n, . . — kapitan ž» toliko ča- sa pluje s svojo podmornico in ki je utrl tudi pot pod ledeno skorjo Arktike, je mogel v celoti oceniti, kolikšnega pomena je bila vztrajnost, ki jo je v »nerazumevajoči okolici* premagal Rickover, ko ai je zabil v glavo, da hoče zgraditi e-tomsko podmornico. Zato je Anderson takoj po obisku pri Eisenhowerju odhitel v New Y«rk k »Nautilusovemu* očetu Rickoverju. Tega pa ni našel doma. Zbežal je pred njim v Washington, ker je bil užaljen, da se ga ni nihče od tistih, ki se neupravičeno sedaj ponašajo niti spomnil. Odhitel je v Wa-shington, kjer ga čaka novo delo — nov reaktor za še veliko večjo atomsko podmornico kot je »Nautilus*. In kdo je to? Kdo je «oče» prve ameriške atomske podmornice, ki je hkrati prvi plovni objekt na atomski pogon? Hyman George Rickover je po poreklu Jud. Rodil pa se je pred 5« leti v judovski vasici Makovo pri Moskvi. Ko mu je bilo komaj šest let, se je z očetom izselil v ZDA. Očetova družina, ki je bila zelo siromašna, se je naselila v New Yorku. Tu je mladi George začel običajno življenje vseh onih, ki so se pozneje uveljavili. Naj- '"■""l*,,),,, Hnll 11,1 UltnitUHM) HI. MHMOHtHMHinmN, II tmlMlHHlIN jtidična zmešnjava ^gman - Rossellini da se b0 s ™a" v kratkem »ildtotn i. m s°rojakom S#J> i,d*Pri,1° dan, oa a-, * Rossellini-*• nje„0 et ni rešena. “šJin ^ Ven r,zpor°ko, na 'Vi"1 Hst L“no še S.***«*. cemb^CeV t0 ve Je Ko, " “u il0 P« p"a"?: se je Ingrid Sla,.V n'ehillt* 1 nosse1"-*tt|. d Juare, mestecu *>t0 Dorok, D„red 0im,mi Kbti ?r*Disank .. Je bila “a,iJ> in s "* 6 ‘kn letm .Vn°Veljavna- Qlje , Tn boij prijetni ter prihaja domov z večjim Veseljem in u-žtikom. 9(tjdinOlQ Kdor se loti dnevnega dela z veseljem, doseže več kot nenehni godrnjač. Nič čudnega torej, če preudarjajo strokovnjaki za psihologijo dela, kako bi stopnjevali veselje do dela in s tem tudi delovni učinek. Ze pred leti so se v ZDA zbrali tehniki, znanstvenik: in zdravniki, da bi sestavili recept po katerem bi bilo delo »razvedrilo in zabava*. »Z glasbo gre bolje*, so rekli ter so delavcem pri strojih postregli s skladbami Beethowna, pa tudi z modernejšo lahko glasbo. Uspeh ni izostal. Ljudje so ob glasbeni spremljavi delali z večjim veseljem kot sicer. Strokovnjak; so izračunali, da so delavci delali z večjo lahkoto ter da so opršvljali delo tudi skrbne-je. Ugotovili so, da se je stopnjevala pazljivost, spričo katere je bilo manj delovnih nezgod. Istočasno je glasba zadušila tudi hrup strojev ter so imeli delavci kljub šumu bolj spočite živce. V odmoru je zadostovala skodelica kave, ali čaj in že so bili delavci spet nared. V uradih velike newyoi^ ške poslovne h-*e. so namestili zvočnike, ki so oddajali lahko glasbo. Ugotovili so, da so bili uslužbenci bolj mirni, ker niso slišali zunanjega hrupa. Po splošnih u-gotovitvah, so se na delovnih mestih najbolje obnesli koncerti po željah. Nekdo je baje prenesel poskuse celo na domače živali- ter je presenetil javnost s trditvijo, da dajejo krave ob glasbeni spremljavi več mleka Podvodna TV-kamera Pred kratkim so v Senj-skem kanalu v Jugoslaviji preiskusili prvo domačo podvodno televizijsko kamero, ki jo jo izdelali v ljubljanskem televizijskem laboratoriju. Naprava se je dobro obnesla pri opazovanju rastlinskega in živalskega sveta v morju. Najprej so jo preizkusili v globini 8 metrov, nato pa postopno od 15 do 45 m. V vseh globinah je bila slika brez umetnih luči jasna, ker je kamera zelo občutljiva in ne potrebu- je posebne svetlobe. V televizijskem laboratoriju že izdelujejo kamere, ki jih u-porablja industrija za kontrolo m opazovanja. Kamere te vrste so se že obnesle v prometu in varnostni službi, pri posredovanju o-peracij ih kemičnih poskusov ter v šolstvu in športu Industrijsko televizijsko kamero sestavlja snemalna kamera s cevjo Vidicon ali Resistron, dalje kabelj, kontrolni sprejemnik z vgrajenimi napravami za upravljanje, kabelj Video in oddajnik z anteno. Potrebna je minimalna osvetlitev pradmela, ki ga snemamo, in sicer 100 luxov. Izdelana je po evropskem sistemu. Kokoši - pijanke 0 V kokošnjaku znanstveni-kta dr. Breiderja -z Wurtz-burga se perutnina zelo brani čiste vode ter pije samo Vino. Dr. Breider, ki je tudi predstojnik zavoda za raziskovanje alkoholnih pi* jgč in sadnih sokov, ji redno daje razne vrste vina, da bj proučij delovanje po- sameznih vrst vina na njen in posredno na človeški organizem. Prve poskuse je napravil dr. Breider leta 1938. Doslej je proučil samo šmarnico, v bližnji prihodnosti pa namerava raziskati tudi sadne sokove iz šmar-ničnega grozdja. »Človek ne bf verjel*, je dejal Breider, »koliko pijače prenese perutnina. Mojih 16 poskusnih kokoši je v štirih mesecih popilo 3QQ 1 rdečega vina*. Kokoši, ki so pile vodo ali plemenito vino, niso kazale po določenem obdobju nobenih sprememb. Tiste pa, -ki so se naslajale nad tako imenovanimi umetnimi vm!,' “ pa so kmalu zbolele in poginile. Dr. Breider pravi, da jim je alkohol iz umetnih vin in šmarnice uničil jetra. Vsi dosedanji poskusi potrjujejo, da sgmorodna vina škodljivo vplivajo na žive organizme. Natančne rezultate svojih raziskav bo objavil prihodnjo zimo, se-daj pa zahteva, naj bi oblasti uvedle najstrožjo kontrolo nad uvozom umetnih vin, ker so zdravju človeka škod-Jjiva. , Nasveti V poletnih dneh ohranimo solato več dni, da jo polijemo z vodo, postavimo v glinasto posodo in pokrijemo z vlažno krpo. * * * Madeže od rdečila mnogo krat zelo težko spravimo s perila. Poskusite jih očistiti z 96 odstotnim alkoholom in Lenzolom. Ce pa je madež bolj star in se ne da odstraniti, ga namažimo z glicerinom ter ga po nekaj urah iz-perimo z mlačno vodo. staršev radi pojejo. Takšni ctroci postajajo za glasbo občutljivi ter radi pristanejo na to, da jih starši dajo v glasbeno šolo. Tu se seveda preneha podzavestna glasbena vzgoja ter se začne pravo šolanje. Glavna skrb za glasbeno vzgojo pade od sedaj'naprej nr. glasbenega učitelja, ki mora najti primerno meto do, da otroka pritegne h glasbi ter da se jo otrok z veseljem uči. Toda tudi v tej dobi li hko starši zelo u-godno vplivajo na glasbeno vzgojo svojih otrok in to predvsem z načini, ki niso podobni šolskim sistemom. Otroka šolski sistem morda dostikrat ubija ter mu jemlje tudi veselje do nadaljnjega učenja; skoraj podzavestno osvajanje glasbenega znanja, s pomočjo raznih iger in petja, pa otroka pritegne h glasbi ter mu nudi to, kar bi mu šolanje sicer ne moglo dati. Pedagogi In zdravniki so mnenja, da. lahko glasbena vzgoja ugodno vpliva na o-troka predvsem v njegovi razvojni aobi. Tudi če se otrok pred tem ni bavil z glasbo, se mu lahko v tej dobi pojavi ljubezen do glasbe, v kateri najde uteho in razvedrilo za razne probleme, ki mučijo njegovo domišljijo. V kolikšni ineri je lahko glasba močno sredstvo za reguliranje problemov v puberteti, nam lahko pekaže odgovor nekega fanta v tej najbolj občutljivi otroški dobi. Na vprašanje, ce ljubi glasbo in zakaj jo ljubi, je odgovoril: »Glasbo ljubim zato, ker sem sam na sebi občutil veliko spremembo v svojem psihičnem življenju ter me je glasba predvsem prerodila.* Drugi fant je na isto vprašanje odgovoril: »Zdi se mi, kakor da bi me glasba gradila in čutim, da postajam pod njenim vplivom boljši človek. Glasba me uči, da razumem in ljubim vse ljudi, življenje in prirodo.* Tretji fant pa je izjavil: »Ljubim glasbo, ker sem najbolj miren takrat, kadar jo lahko poslu-šam.» Ni rečeno/ da mora otrok postati dober glasbenik, oziroma da mu mora glasba služiti kot poklic. Zadostuje, da ima vsaj nekoliko glasbene vzgoje^ ker mu bo lahko ta služila, ne samo za zabavo, temveč tudi v raznih drugih razdobjih življenja, ko bo potreboval tolažbe in razumevanja. — '<»— Pepel v gospodinjstvu Nekdaj sl nobena gospodinja ni mpgla predstavljati pranja brez pepela. V pepelo-vem lngvl, jr namreč postalo perilo v reshici lepo in belo. Danes, ko' je v modaji že mrogo pralnih praškov, se tega domačega sredstva gospo-dinje ne poslužujejo več v tolikšni meri Vendar naj povemo, da je pepel še vedno dobro sredstvo, ne samo za pranje, temveč tudi za čiščenje kovinskih predmetov, kot na primer predmetov iz cinka, ki postanejo, če jih oribamo z vrelim pepelovim lugom, kot nevi. Pepel pa ne služi samo za čiščenje in pranje, temveč je tudi izborno gnojilo. Predvsem je dober cigaretni pepel. Iz pepelnikov ga stresmo fobne cvetlice in videle bomo, da naip bodo lepše rastle. Pepel pft upbžabljamo tudi za konzerviranje. V presejan in hladen pepel zagrebemo ha primer jajce, paradižnik ali drugo sočivje, ki ostane tako dlje časa sveže. Čiščenje ovratnikov pri moških oblekah je precej sitno ;n zamudno delo. Pripravite si zato pepelovo vodo (na 1 liter mrzle vode dodamo 5 žlic lesnega pepela in pustimo stati čez noč. Naslednji dan to precedimo in s tem čistimo, kot z bencinom ). Ko smo ovratnik s to tekočino o-čistili, ga še izplaknemo s čisto vodo in prelikamo. Čudile se boete, kako lepo ste očistile obleko. J. ~ Morda jih pa privablja moj novi parfum., 4 Goriško-beneški dnevnik Saja pakrajinzkaga odboru v Sorici Zahtevali bodo državni prispevek za okrepitev živinoreje v prihodnjem letu Pakrajiaa laži za tam, da hi za tuberkalazna gavaja živina zaklala la za aadamaziila z zdrava V torek zvečer je bila seja pokrajinskega sveta pod predsedstvom odvetnika Cu-lota. Na njej so razpravljali o dveletnih plačilnih skokih uslužbencev pokrajine. Odborniki so potem pregledali, v kakšnem položaju je kmetijsko posestvo psihiatrične bolnišnice in sklenili zanj plačati 409.000 lir v sklad enotnih prispevkov v poljedelstvu. Dalje so sklenili predložiti po goriškem kmetijskem nadzorništvu prošnjo na ministrstvo za kmetijstvo 'm gozdarstvo za državni prispevek, da dvignejo živinorejo v letu 1959. Odborniki bodo sestavili primeren program, ki bo stal okoli 10 milijonov lir. Predlog bodo predložili v odobr!tev pokrajinskemu svetu. Predsednik Culot je povedal, da je že predložil formalno prošnjo da bi dobil začasno dovoljenje, ki bi mu dajalo pravico, da bi v tekočem letu dobil prispevke za tiste kmetovalce, kj bodo zaklali tuberkulozno živino in kupili drugo. V nadaljevanju seje je odbor odobril: nakup delovnih oblek za cestarje v znesku 150.000 lir; izplačilo 426.000 lir za ureditev stanovanja v orožniški vojašnici v Tržiču; nakup dveh priprav za hranjenje suhega leda pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso; dovolili so kmetijskemu posestvu SATCA iz Krmina zgraditi dohod na pokrajinsko cesto Trst — Videm; pol milijona lir bodo potrošili za nakup električnih nadzornih ur v psihiatrični bolnišifici. Odborniki so nato obravnavali nekatere primere defektnih in nezakonskih otrok, ki so v zavodih na račun pokrajine. Končno so pripravili načrt za nadaljevanje del na zgradbi novega trgovsko-tehnične-ga inštituta v Ul. Diaz. Načrt bodo poslali pristojnemu ministrstvu skupno s prošnjo, v kateri bodo zahtevali državni prispevek. --- Odhod izletnikov SPD v petek v Kranjsko goro Udeležence avtobusnega izleta SPD v Kranjsko goro o-pozarjamo, da bo avtobus odpeljal iz Podgore točno ob 5. uri. s Travnika pa točno ob 5.15. Kdor bo zamudil, bo o-ata1 dom» «»------ Kapaciteta tržiškejja vodovoda ne zadostuje potrebam Ker se je v zadnjih letih Tržič zelo razšiTil, kapaciteta mestnega vodovoda naenkrat ne zadostuje novim potrebam. To se najbolj pokaže, kadar je vroče, ko je potrošnja vode večja. Takrat najbolj trojo pomanjkanja vode obrobni predeli, kjer je pritisk zelo slab, ali pa voda do njih sploh ne pride. Da bi se to ne no-godilo, poziva županstvo potrošnike. naj ne trošijo preveč vode «1 1--- Trgovine z jestvinami na debelo zaprte tri dni zaporedoma Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo imele trgovine z jestvinami na debelo zaprto v petelj, soboto tu nedeljo, 15., 16. in 17. avgusta. Trgovine z jestvinami na drobno pa bodo imele odprto v petek do 13. ure ter zaprto v soboto in nedeljo. Frizerji bodo imeli zaprto samo v petek, obratovali pa bodo v soboto m v nedeljo. « » - -• Urnik igralnic loterije Zaradi praznika bodo loterije »prejemale it danes, četrtek 14. avgusta, do 18. ure Sporočilo lovske zveze o pričetku lovske sezone Pokrajinska lovska zveza pri pokrajinski upravi v Goric' je izdala odredbo o lovu «■ poletno-jesenskem roku leta 195». Lov na ptice bo trajal od 7. septembra do 15. decembra. Prepovedano pa je uporabljali pomožne mreže, prepovedano so električni zvoki za vabo in uporaba paše za vabo grlic Dovoljena pa je uporaba prenosljivih mrež za škorce in vrabce. Prepovedano je loviti po obdelanih terenih, če bi hoja po takih krajih povzroči-'a škodo. Lov bo dovoljen samo v skladu z navedenimi do. ločili in v odmerjenem času IZ DOBERDOBA Pri jezeru namestili novo črpalko Odkar je doberdobska vodovodna mreža prišla pod upravo vodovodnega konzorcija CAFO iz Gradiške, se je pričelo skrbeti za zamenjavo črpalke pri jezeru. Pred nekaj dnevi so prišli na kraj sam izvedenci in pričeli z deli. Cr-palka je sedaj ie nameščena in služi svojemu namenu, prebivalci Doberdoba in Poljan so zelo zadovoljni, da s« je to delo naprevilo, ker je črpalka močnejša od prejšnje in jizn bo zato dovajala zadostne količine vode Zamenjano ati ukradeno kolo Sinoči ob 19.2Q je neznanec ponevedoma ali morda tudi hote zamenjal pred trgovino s tekstilnim blagom Bo-nes v Ul. Mameli skoraj novo žensko kolo svetlorjave barve znamke »Iridea s tovarniško številko 24395. Kolo je pred prodajalno pustila 23-letna Južica Bolčina iz bloka št. 17 v Novi Gorici, ker je šla v prodajalno nakupovat. Ko se je vrnila, je našla namesto svojega kolesa žensko kolo svetle barve v dobrem stanju, vendar slabše od tistega, ki so ga odpeljali. Ker je Bolčina kolo zaklenila, je skoraj nemogoče, da je bila pomota. Kdaj bodo nap tudi prebivaltem v Rukinu? Ko je suša ostanejo prebivalci brez vode in jo morajo iskati pol ure daleč Pred dobrimi šestimi leti, ko so gradili vodovode po dre-ških vaseh, so zgradili nov vodovod tudi v naši vasi, katera spada pod grmiško občino. Kmalu po zgraditvi tega vodovoda se je pokazalo, da smo bili osleparjeni. Ce ne dežuje samo petnajst, dni, o-stanemo brez vode, kajti, porabijo jo dreške vasi in k nam, ki smo najbolj nizka vas, katera bo morala biti oskrbovana z vodo le z istim vodovodom kot dreške vasi, voda ne pride. Zaradi tega smo protestirali pred petimi leti na občini v Grmeku. Takrat in še mnogokrat potem so nam obljubili, da nam bodo zgradili drugi vodovod, toda do danes je ostalo vse pri starem. K nam so prišle na »obisk« razne komisije, a največkrat ko je deževalo, ko vode ni manjkalo in te komisije so gotovo mislile, da ne manjka voda nikdar. Vendar je prišlo pred dve- MUHiiiuiimmimiiiiitHnnii ItftflltlflllllttlimtllltllltHMIttlllHIfflMItlttttlltllHItimifHlltMlllltimtimmNIIMIMIIMmMlltMtMIMMIII Pismo is goričkega okraja Montirajo in preurejujejo daljnovode in transformatorske postaje v okraju Zelo velik porast potrošnje električne energije v industriji in v malem odjemu NOVA GORICA, 13. avgusta Delovne ekinc «Elektro Gori* ca» že nekaj mesecev hitijo z deli pri montiranju in preurejanju transformatorskih po. staj in daljnovodov na področju skoraj vsega okraja, da bo v nedeljo stekel po žicah električni tok 35 kW napetosti. To bo omogočilo krožno napajanje industrijskih središč v okraju z elektriko in poveza-v» omrežja na Goriškem z omrežjem v ostali Sloveniji, kjer imajo daljnovode standardne napetosti. Nov daljnovod Doblar-Most na Soči bo povezal elektrarno Dohlar z malimi elektrarnami gornjega toka Soče in omogočil dober prenos elektrike naprej do I-drije, kjer gradijo tudi novo razdelilno in transformatorsko postajo, ki bo omogočila boljše napajanje rudnika živega srebra in mesta i električno energijo. Nov daljnovod standardne napetosti gradijo tudi na odseku ldrij»-Crni vrh. Ajdovščina. To bo omogočilo dovajanje električne energiie v Idrijo in Ajdovščino tudi v primeru okvar na vipavskem daljnovodu. S spremembo napetosti od 26 na 25 kW se bo močno povečala tudi zmogljivost vipavskega daljnovoda do Razdrtega. Novi in preurejeni daljnovodi in novi močni transformatorji v Plaveh, Kromberku in na Hublju, katerih zmogljivost je podvojena, bodo omogočili večji prevzem elektrike v elektrarnah in njen prenos, da bodo na Goriškem zadovoljene rastoča potrebe po elektriki, ki io zahtevajo razvijajoča industrija. elektrificii :e vasi in gospodinjstvo. Monterji hitijo tudi r dali pri elektrifikaciji Lokovcev Lani so dobile »sonce na vr< vici* domačije v Spodnjem Lokovcu, letos delajo v Sred- njem, potem pa pride na vrsto Gornji Lokovec. Elektrifikacija teh partizanskih vasi je vezana na izredno velike stroške ker so raztresene domačije no gričih in kotanjah na zelo ii>-sežnem področju. Tu, kjer ie doma znana domača kovaška obrt. ki se je po vojni znova razmahnila, ni redek primer, da imajo od soseda do soseda pol ure hoda, pa tudi več S skrajnega konca Spodnjega Lo-kovca do zadnje hiše na skrat-nem koncu Gornjega Lokovca pa je treba pešačiti kar več ur. In na vsem tem obsežnem področju so domačije, na katere »prejšnji režimi še pomislili niso, da bi jim naneliali elektriko. Tu morajo monterji napeljati skoraj za vsako hišo posebej skoraj mali daljnovod. Lokovci so danes med zadnjimi dvajsetimi oddaljenimi naselji, kjer še nimajo elektrike. V večini teh naselij, med katerimi je več prav majhnih, bodo zasvetile žarnice že v tem in prihodnjem letu. tako kot so po vojni prvič zasvetile v 130 vaseh v okraju. Za obnovo pred in med vojno zanemarjenih ter zgraditev novih električnih naprav je bilo na Goriškem po vojni opravljeno velikansko delo in vloženo veliko denarja, kar je v skladu s potrebami in povojnim prizadevanjem Jugoslavije za elektrifikacijo države. O prehojeni poti na področju elektrifikacije na Goriškem nazorno govore tudi številke o porastu potrošnje elektrik« Po podatkih za osem let (od 1. 1948 do 1. 1956) je potrošnja elektrike za potrebe industrije narasla za 38 odstotkov, potrošnja v malem odjemu pa kar za 168 odstotkov. Prej večji kakor manjši povprečni letni porast potrošnje elektrike bi gotovo ugotovili tudi za zadnji dve leti, če bi imeli na iiiiiitiimiMiiiiiiiitmitiiHiiiiiiiiHiitiHittintitHiiiiitffttiiiiiiHmiiiiiitittiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiii Važno za ljudi, ki potujejo z avtomobilom Okrepitev nadzorstva prometne policije za praznike Patrulje bodo odstranjevale predvsem ovire v prometu Vso poletno sezono, pred vsem pa te dni, srečujemo na resti avtomobile z evidenčnimi tablicami najrazličnejših drž»v. Ta »crescendo« bo dosegel svoj višek te dni, ko po vseh zapadnih državah praznujejo veliki šmaren kot dan, ko je prirejanje izletov postala obvezna navada, ki dobiva vedno večje število pristašev. Zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo, tudi zaradi j/kušenj prejšnjih let. de bo-mo imeli v petek in tudi v naslednjih dneh na glavnih cestah nepretrgano kolono avtomobilov, motociklov in av t*'busov v obeh smereh. Krajevno poveljstvo prometne po licije je že pred nekaj dnevi ekrepilo nadzorstvo nad prometom. Prihodnje dni pa bodo patrulje prometno policije neprestano na delu, da bi u-rejevale promet na najbolj prometnih cestah. Njena prisotnost je nedvomno potrebna. Praksa je pokazala, da tu risti, predvsem tujci, liste dni pezabijo na prometne predpise o dovoljeni brztnl, o prehitevanju in podobnem. Vsem se mudi, da bi v razmeroma kratkem času, ki ga imajo na j razpolago, prevozili čim več in videli čim več krajev. Zato se pogosto kršijo prometni predpisi in se pogosto pripetijo nesreče, ki bi jih sicer ne bilo. To pa tudi zaradi tega, ker mnoge ceste niso grajene za sedanji promet. Samo avtodiseiplina, če te ni, pa iz, vajanje zakona, more prepr« čiti nepotrebno prelivanje krvi Patrulje prometne policije bodo te dni uvidevne; pomagale bodo odstranjevati ovire v prometu. Zato pa naj ljudje ki bodo prihodnje dni za volani, tege ne izkoriščajo razpolago potrebne podatke. V prid te trditve govori zlasti povečana prodaja in povpraševanje po električnih strojih za gospodinjstvo. povpraševanie po elektromotorjih za potrebe kmetijstva in množična uporaba elektrike za kuhanje in zimsko ogrevanje prostorov, ki je, čeprav se to zdi anomalija, cenejša kakor kurjenje z drvmi. J. E. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je v tednu od 3. d0 9. avgusta t. 1. rodilo 10 oseb, umrlo jih je 6, porok pa je bilo sedem. Rodili so se; Piergiorgio Valchi, Marco Palladoro, Giuliana Buttignon, Marko Marinčič, Alberto Bas-so, Marco Petronio, Claudio Dilena, Nadia Pecorari, Leonardo Recchia in Paolo Vi-gr.ola. Umrli so: 60-letna industrijka Mercedes Trebautz vd. Cossovel; 68-letni kmet Albert Okroglič; 60-letni slikar Pietro Gorian; 60-letni trgovec Ivan Brumat; 63-letni upokojenec Italo For-chi; 79-letna upokojenka Maria Gasparini vd. Susulini, Poročili so se; Elektrotehnik Salvatore Ba-lentinu in šivilja Antonia Zummo; inženir Serhio Goll-mayer in učiteljica Francesca Risola; geometer Ruggero Pin in gospodinja Elsa Tomadin; delavec Bruno Princi in gospodinja Nives Bressan; brigadir javne varnosti Antonio Brancatelli in bolničarka Lidia Paulin; orožnik Gu-glielmo Bertom in asistentka Maria Stevanato, Oklici: Delavec Vilibaldo Bregant in gospodinja Maria Blasot-to; učitelj Ennio Evangelio in učiteljica Renata Ceppi; brigadir civilne policije Nino Legati in šivilja Rosa Fras-sanito; orožnik Plinio Monta-naro in gospodinja Rosa Cu-ra; šofer Luciano Visintini in gospodinja Anna Sandri; trgovec Giuliano Pečar in učiteljica Laura Petroni; delavec Rocco La Macchia in gospodinja Teresa D’A16; uradnik Igino Corubolo in uradnica Vittoria Pirolo; poštar Arnaldo Furlan * in šivilja Bianca Schabetz; uradnik Ma-riangelo Pacifico in uč::eljica Anna Brunello; zobni tehnik Gualtiero Sussi in gospodinja Carla Policardo; učitelj Bogomir Lojk in profesorica Rožica Simčič; trgovec Euge-nio Savio in gospodinja Co-sima Manigrasso; šofer Egidio Chiaselotto in gospodinja A-gata Mastrorillo; trgovec Ed-do Orlandi in uradnica Maria Pia De Giorgio. ma letoma na občino nekaj denarja ’ za zgraditev našega novega vodovoda. Takrat smo vse družine prostovoljno same skopale dobro pitno vodo v Humu. Upali smo, da ko bodo vodo našli, da je bodo tudi takoj pripeljali v našo vas. Od takrat sta pretekli že dve leti in mi moramo še naprej hoditi ,ko je količkaj suše, po vodo za nas in živino, pol ure daleč. Vprašamo se, kje leži tisti denar, ki je bil namenjen za zgraditev našega vodovoda? Vse vasi, ki spadajo pod grmiško in dreško občino, so preskrbljene z vodo, samo mi Rukinčani je nimamo. Vprašamo se, ali ne plačujemo davkov v isto blagajno kot prebivalci drugih vasi? Ali nismo mi takšni. državljani kot so drugi? Večkrat smo že pisali v časopisih o našem vodovodu. Povedali smo preprosto, a jasno, oblastem in javnosti, da smo brez vode. da imamo pravico vsaj do vode, saj drugih obilnosti pri nas ni, a na vse naše pisanje, na vse naše prošnje, so vsi gluhi in nemi! Cas bi bil, če se nočejo zganiti naše občinske, da se zganejo' pa višje oolasti, da bi napravili svojo dolžnost do lojalnih državljanov, ki so vedno plačeval; svoj krvavi in denarni davek. ——«»—— IZ BENEŠKE SLOVENJ.!*' Dve občinski cesti upravo Tudi občine beneških do!in so pred časom pričele z akcijo, da bi del svojih poti, ki so predolge in zato njihovo vzdrževanje predrag« za prazne občinske blagajne, spravile pod pokrajinsko upravo. Na podlagi zakona št. 126 od 16. februarja 1958 bo pokrajinska uprava prevzela upravo nad cesto mo*, pri sv. Kvirinu - Ažla - S«-vodnje - Jeronišče. Cesta te dolga 9.5 km. Prav tako n« prevzela pokrajina 7,5 km dolgo cesto, ki pelje iz Ažle čez Št. Lenart v Srednje- Kino v Gorici COHSO. 17.15: «Šola za špijo-ne», V, Mac Kenna in P. Scoffield, panoramsko platno. VERDI. 17.00: «Krikhton nima sebi enakega«, K. More, v barvah. VITTORIA. 17.15: »Kako ubiti bogatega strica?« C. Co-burn, N Patrick, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Pravica brez zakona«, G. Montgome-ry. D. Brewster. MODERNO. 17.00: »Crni šo- tor«, D. Bogarge, v barvah. «»----- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel 21-24. «»— 24. avgusta v Gorici razstava ptičev Kot vsako leto, bo tudi letos v nedeljo 24. avgusta na praznik sv. Jerneja razstava ptičev v občinskem parku. Pripravljalni odbor jc že nekaj dni na delu, da organizira to razstavo, ki privablja vsako leto veliko ljubiteljev ptičev in njihovega petja iz mesta in drugih delov naše pokrajine. Tudi letos bodo dali organizatorji na razpolago precej lepih daril. Po kratki zahrbtni bolezni je v starosti 54 let v torek preminil naš mož, oče. sin in brat ADOLF PAVLIN (Ivo) mizarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo danes dne 14. avgusta 1958 ob 16. uri iz mrliške veže na pokopališče v Kopru. Žalujoči: žena Slavica, sin Janko, hči Metka, mati, sestre, b rat, svakinje in svaki, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Koper, Gorica, Trst, Kojsko, Buenos Aires, dne 14.8.1958 HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan se bo začel z manjšimi težavami, vendar se bo srečno zaključil. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zaupajte preveč nepoznanim osebam. Zanimiv telefonski razgovor. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Izkoristite priložnost za izvedbo vaših načrtov. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Tudi prepir z ljubljeno osebo je včasih koristen. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) gamo koristilo vam bo, če boste gledali na življenje z večjim optimizmom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne poslušajte nasvetov oseb, ki vam govorijo iz zavisti. ŠKORPIJON (do 23. 10. do 21. 11.) Obeta se vam boljši zaslužek. Izkoristite počitnice za vaše zdravje. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Čaka vas prijetno presenečenje. Koristen dan tudi na delovnem področju. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Srečali boste prijatelja, ki ga že dolgo niste videli. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Sprejeti boste morali odločitev, ki jo že dolgo zavlačujete. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zaupajte laskavim besedam. Čaka vas izlet v prijetni družbi, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 14. avgusta S fotografskim aparatom v Rigolata Danes objavljamo sl 1 ki smo jih posneli ® , šem obisku v kjer je kolonija devins^ nabrežinske občine, v koloniji, ki šteje »° klic od 6. do 12. letf » rosti obeh narodnosti so samo otroci iz ( sko - habrežinske temveč tudi iz Na sliki vidimo otrok, ki jo vodi učit« ca-nadzomica Fatma dovič. Na tej sliki vidimo skupino deklic, ki so pod nadzorstvom učiteljice Zmage Kralj. Deklice so zelo živahne, kar smo lahko videli medtefi?’ ko so se po malici zbrale na dvorišču pred šolskim poslopjem, kjer je kolonija. Veselo so čebljale in se podile naokoli, tako da je bilo treba nemalo truda, preden so se postavile v f skupine, da smo jih lahko slikali.------------ Na tej sliki P? jr predstavljamo vodst*^ vinsko-nabrežinske » jt je v Rigolatu. De*^ razdeljene na pet s* jt in sicer tri slove®®* m dve italijanski. Vsak. f pino nadzoruje P° :e š* čiteljica, potem p9 Lje «turnistka», ki nad° nadzornice ob n. ^ prostem dnevu. m vodi prof. dr. J9 ? ki ga vidimo na j) koloniji je tudi rana bolničarka, * za zdravje otrok domačim zdravnikov1' Končno smo spravili v »škatlico* še tretjo skupino otrok slovenske narodnosti, ki jo vodi učiteljica Marija Mislej. Toda ko smo obiskali Rigolato, je bila prosta in tako je ta dan otroke nadzorovala »tumistka* Olivija Furla-nič, ki jo vidimo na naši sliki. V ozadju je videti poslopje, kjer je ravnateljstvo kolonije, bolniška soba, izolirnica, skladišče za živež ter pralnica. M Po končanem t,. v so se otroci posta'^ sto in odšli na P”jg ^ ski sprehod, ki ; jgt-,j 18. ure ali še kaj je . tem pridejo dom0 'jo f mijejo in brž /e^J: mizo, kjer jih ze debilna večerja. V° je še nekoliko aK onan X)Q> .a *. oU'1 petja, ob 20.30 biti deklice v p°s ~hl' so zdrave in hrana odlično te* v OZN ® Srednje e vanj e s 1. strani)' adalj fi08?, ZaI?°dne Nemčije, -I-ta-li. > Turčije in Cipra v zve- 'i 2 genskimi .in angleškimi- iC,a?Jl ter uporablja-stora ga- zračnega prp-, čet rn. pr,evazanje angleških Turčiji t 3e tudi vl°g° kl )e v nasprotju z Bfc?:?,1 lastnimi interesi, »ker ko „,aje položa)a bi ‘lalv v !T° ■ Potegnilo Turčijo nov*?6?? ln v v°ino ter ji Toda *<5 • nerede in nasilja«, brc a Jetska zveza želi do- e odnose s svojo, sosedo. takc°if J-6 govoril o nujnosti in SrltlhUmi^ . aragle.škiH ameriških cet, je Gromi- m0 ^JT’ da i“a SZ tu s.a-in 23 ohranitev miru; lei«vo?a!: *Mi nimamo petro-st r=i interesov, nismo inve- eosnna Dltl ene®a dolarja v gospodarstvo držav Srednje- eneca2 a in nimalno niti, rtr?5 Vojaka y tamkajšnjih Sh'« Poudaril je. da So-nosil 2Veza ni zahtevala n* riSSP zasedaMa skupščin sUh£?N" .zat0 da bi se po-ko u l n,eni odnosi z Vel> ne if!taniio in ZDA, m tudi odnn* da bi se poslabšali odnosi med arabskimi drža-v^'- m Zahodom. ima 07M°u ,j.e P°udani. da nrei - 1 kakor kdaj koli v»nia^02nos.t važnega prispe-ie i.i ^etovnemu miru, in »oluciio P,rebral sovjetsko re-umik » ^ - z?hteva takojšnji čet \y J'®ieskih in ameriških Pri i rdanije in Libanona, sicer J-e poudaril' da SZ solucii^ ’ da 'e njena re-zaentc, • na’bolj primerna, da aStVmik angleških in vSSda1^ T ‘s Srednjega prispevka6« ar-ne odreka le ki k v,P 1 lskanju formu-liiva splošno sprejem- la i,n^Veda če bota formu-to ie ?' temeljno nalogo, čet * zal?.tevo po umiku tujih * prednjega vzhoda, vil Jkonc« j« Gromiko izja-to 'e . Sovjetska zveza, za- vzemi delegaci-udi 7. delegačija- jam0Van’ih z mi V":kakobt'udl 2 • ,ke Britanije in ZDA. ftifaj in Favzi danski*1 i6,govor voditelja jor-je del®gacije Rifaja. Ta Prava upan)e> da bo raz-Paljal« a i6m vzhodu pri Plodnem 0 konstruktivnega in ; ga sporazuma je tsporazuma. Ponovil •žrtev ’ da 'e Jordanija Rifa; . Posrednega napada«. Hutg j S°voril samo tri mi-boiverio,,--16 v zvezi z Eisen-•Besea govorom izjavil:- Vierie 6 predsednika Eisenho- •*** SO flannlnil., — *rcsi''~.S0., napolnila z upanjem. '• 1(gaciiaa;lunih drzav- Moja de-. 'ožila v kratkem obraz- položaju na Srednjem vzhodu.« Zadnji je-’ govoril zunanji miMster Združene arabske reptiMi-ke Favgi.f ki.fje zahteval takojšnji umik ameriških in "angleških čet s Srednjega vzhoda. Favzi;’ je nato izjavil,- da je njegova vlada zelo Vznemirjena,,. ket ZDA nis« se sppjc čile. kdaj bodo končale umi svojih čet iz Libanona, ter je dodal, da je vprašanje, ki ga skupščina mora rešiti, Rrav takojšnji umik' oboroženih sil iz Libanona in Jordanije. . Nato je Favzi izjavil, da je ZAR z zadovoljstvom sprejela napove-d, da nameravajo ZDA umakniti svoje čete iz Libanona, pripomnil pa je, da ni nič rečeno, kdaj bo ta u-mik končan. Nadaljeval je: ((Vendar pa lahko pripomnim, da imamo vzroke verjeti, da bo umik ameriških čet zaključen .čimprej. Tudi britanske čete se .morajo čiipprej umakniti, in 'čimprej se bo to zgodilo, tem bolje bo'za vse prizadete.« ' Favzj je izjavil, da se bo ZAR strogo držala načel listine OZN, ter ■ je dodal, da je sovjetska resolucija, ki zahteva nemudni umik čet, skrajno zmerna in zasluži upoštevanje. Na koncu je Favzi izjavil, da delegati ne morejo še ((razmisliti in oceniti dejanskega pomena besed predsednika Eisenhowerja». «Tcda v pričakovanju, da se to zgodi, iškreno upamo, da bomo lahko vsi nadaljevali napore v interesu človeškega bratstva in svetovnega miru.« Absolutna ničla WASHLNGTON, 13. — Kalifornijska univerza javlja, da bodo ameriški znanstveniki na atomski konferenci, ki se bo začela 31. avgustae v Ženevi, napravili poizkus,5 med katerim bodo dosegli temperatu- V dolini Gezrel v severnem Izraelu so iz nekega taborišča pobegnili, arabski jetniki, ki so jih potem polovili. Pri begu pa je izgubilo življenje 13 jetnikov in 2 vojaka-Na sliki vidimo enega od ulovljenih jetnikov, ki ga vodijo nazaj v taborišče. Mrzlična vnema za izdelavo atomskih ladij ...--------y-‘ -----------i Eisenhower je zavrnil predlog za gradnjo atomskega ledolomilca » ■ Na področju atomskih podmornic kot tovornih ladij so šli najdlje Japonci, ki so ie lani predložili načrte za podmomi-co-cisterno z nosilnostjo 30000 ton WASHINGTON, 13. — Predsednik Eisenhower je včeraj zavrnil zakonski predlog, ki sta ga že odobrila oba dela parlamenta in s katerim se je odobril načrt za gradnjo atomskega ledolomilca, ki bi služil ameriški mornarici pri obalni straži, Eisenhovver je ta zakonski predlog odklonil z motivacijo, da Združene države trenutno ne razpolagajo s finančnimi sredstvi, kolikor jih terja gradnja ledolomilca, ki bt znašala 60 milijonov dolarjev. . Eisenhower je povrh tega poudaril, da ni v sedanjem času gradnja ledolomilca u-piavičena, ker tega ne predvideva ameriški načrt /,a gradnjo plovnih objektov na a-tomski pogon. Predsednik Ei-senhotver je še dodal, da ameriška vlada podpira gradnjo atomskih reaktorjev, ki so namenjeni ameriški mornarici in se posebno gradnji trgovske ladje na atomski pogon. Po uspelem potovanju ame-' riške podmornice ((Nautšlus« pod Severnim tečajem menijo strokovnjaki za vprašanja trgovinske mornarice, da bo pomorska pot čez Severni tečaj mogla kmalu postati zelo aktualna. Gre namreč za na- črte, ki predvidevajo, da bi ta pot'kmalu postala najkrajša trgovska proga med Evropo in Ameriko. Edina ovira je tehničnega značaja in se da prebroditi. Seveda gre pri tem glavna teža teh naporov na račun mnogo krajše poti. Na področju atomskih podmornic kot tovornih ladii ta šl: najdlje Japonci. V njihovih ladjedelniških laboratorijih so že v delu načrti za gradnjo jedrskih reaktorjev r.a podmornice-cisterrte, ki bi vozile po najkrajši severni progi, torej po najkrajši poti v Evropo in ZDA. Japonske ladjedelnice »Mitsuviši« so že predložile načrte za gradnjo petrolejske podmornice z nosilnostjo 30.000 ton. Načrte so Japonci predložili na konferenci za atomsko energijo, ki je bila lanskega septembra v Ženevi. Gradnja podmornice-cisterne na atomski pogon bi bila sicer za 50 odst. dražja od gradnje navadne petrolejske ladje, toda brzina *n krajša proga bi te stroške odtehtali. Vprašanje gradnje trgovskih ladij na ato.mski pogon bo predmet študija na konferenci. ki bo 21. avgusta letos v tlllllllllllllltllllllllll tllllllllllll lili || lllll ||||| | lllllllflllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll I IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllMTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilll llllllllllllllllllllllllllllllllllllll II llllllll lllllllllllllllll 11 llllll lllllllllllll Kmalu bomo videli, koliko je resnice na teh napovedih ■ nriHo - i:- Iim DOQO aosegii temperatu- rešitve, ki' n»s -'-hA *P?e?emlJJVe ro ki bo zelop blizu absolutni mis, ."L*1 n*J.-b0 koristna za, „7, ničli (273 stopinj pod ničlo). ^ neuradnih . po- i;„i; u.j:.- . .FT . Ijali helij in vrsto posod, ki bodo postavljene druga v drugi in v katerih bodo napravili praznino, da se povzroči postopno znižanje temperature. Naftovod Baku - Frankfurt BERLIN, 13. — Vzhodnoberlinski radio je javil, da bo te dni odpotovala' v Moskvo vzhodnonemška delegacija, ki se bo pogajala za sporazum o zgraditvi naftovoda od mesta ^»k« ’ do Frankfurta na Odri, Naftovod bo šel po vsem juž- —na .--------------- neruskem in po 'poljskem *Voj» ,j. 7.pnmer in izrekte*-ozemlju ter bo najdaljši V »tališče o alarmantnem ” V nedeljo ob izstrelili raketo, ki bo v Cape Can letela prot General Yates pa zanika vse informacije glede datuma izstrelitve rakete, pač pa navaja razne podrobnosti o raketi - Strinja se z Johnsonom, da je verjetnost poskusa v razmerju 1 proti 10 Evropi. j mmjimmk A-'-; .'■'■■'■.V. y.f WASHINGTON, 13. — Iz dobrega vira se je zvedelo, da bo 17, t. m. ob 18.30, če bodo vremenske razmere u-.godne. izstreljena iz Cape Canaverala raketa proti Luni. Raketa, ki jo bo izstrelila vojska, je sestavljena iz 3 stadijev ter visoka več kot 30 metrov. Ce pa rakete ne bo mogoče izstreliti v 30 minutah, potem bo poskus odložen na 18. ali 19. avgust. Po 20. avgustu pa položaj Lune glede na Zemljo ni več ugoden in bi bilo treba za uspešen poskus čakati do srede septembra. Raketa, ki bo potrebovala 60 ur, da dospe v bližino Lune, bo imela fotoelektričen a-parat, ki bo lahko, če bo normalno funkcioniral, prenašal na Zemljo fotografije Lune Da premaga privlačnost Zemlje in se približa Luni. bo morala raketa doseči na uro nai-manj 40.000 kilometrov. General Donald M. Yates. šef eksperimentalnega centra Za rakete v Cape Canaveraiu, pa je danes iz'javil, da datum za izstrelitev ameriške rakete protj Luni še ni bil določen. General je tako za nikal vse zadevne informacije iz vsakega vira, pa naj bo ta vir kakršenkoli. Dostavil je, da ne ve, kdaj bo tak poskus napravljen, vendar je potrdil, da se pripravlja izstrelitev rakete, ki pa bo imela itiri. stadije. Hitrost rakete bo 37.800 km na uro in trajanje letenja do neke določene razdalje od Lune je preračunana na dva dn; in pol. Toda tudi, če se bo raketa približala, je nadaljeval general, samo na razda-ljo 80 km od LuAe, bo p.o-ski Johnson, ki je dejal, da je verjetnost poskusa v razmerju 1 proti 10 Avstrijski uspeh v RAVALPINDI (Pakistan), 13. - Avstrijska plezalna skupina je osvojila vrh gore Ara-rnosh Peak, visok 7300 m v skupini Karakoruma. 'Vodja skupine je s telegramom obvestil, da so trije njegovi, tovariši dosegli vrh že 4-' avgusta. ^fčči v dolini Venosta, kjer je plaz podrl del hiše eni,' in povzročil smrt treh oseb. '""Hill,,,,. us vseeno ocenjen kot u-speh. Ob zaključku je dejal, da se strinja z računi, ki jih j« napravil ravnatelj Roy 0 ivnih izžarevanj borh^i’ — Ja,ponaki svet revanjern Proti atomskim izža-Vest; pQ objavil sledečo ,k°vnih emelj iti oceni stro- tt*fti»ijaP ji04'1, ki 3ih )e dala ^»dlci zdravnikov, nista 1^'bih japonskih pa- “»mna nov — Takuvo in utrpeli nobene ne-?’0*ktivniK06i^ice zarartf ra-0,h«kega _ izžarevanj od a- Posk',,a. ki je bil tbiii ____ PcTnif, bll° Posadkama ; v»Seta 'khsu ukazano, naj-»» bazo. Pri mer- l',t°viij^. h»b teJl St° Ptillrenbgenov. 42*1i S? ,.Pa bo»ta čolnu časa vne okužbe ie * heuporabna. brouV-13' ~ Velika Bri-' ‘ pr»e UČ„- ve,uta Dll ■' -e načrt za grad-morni<;e-cisterne re za Vnu,raZviiai 0'°°0 tonami, a hitrost okrog Letalske nesreče na vseh kontinentih TOKlG, 13. — Japonsko le-|nju, kajti dvomotorno potniško talo, ki je letelo iz Tokia pro- letalo DC-3, ki se je ponesre-ti Nagpyi .in ki še ni prispelo čilo, ni imelo na krovu gumi- na cilj, se smatra za izgubljeno. Letalo vrste DC-3 družbe «Zinničiku» je imelo na krovu 33 potnikov, in včeraj po radiu je sporočilo, da ima okvaro in da se zato vrača na letališče v Tokio. Na letališče pa ga ni bilo in davi so mornariške patrulje našle nekoliko izven pristanišča Simizu, južno od Tokia, na morju velik madež olja in nekaj predmetov, za katere menijo, da so pripadali ponesrečenemu . letalu: V To- kijskem zalivu pa so nekoliko pozneje našli, tudi truplo mladeniča, ki je potoval z omenjenim letalom, dočim so dru-^i iolni našli več trupel ostalih potnikov. Skupine reševalcev, ki to takoj' začele' iskati pbnesrečenče, -Morajo Več najmanjšega upanja, da bi našli še kakega potnika pri življe- jastega rešilnega čolna. Vsi potniki, razen enega, so bili Japonci. 5UBNOS AIRES, 13. — Vojaško -letalo DC-3, ki služi kot transportno letalo argentinskega letalstva, je včeraj malo po odletu z letališča Trelew v Patagoniji treščilo na tla. Sest potnikov in pet mož posadke je izgubilo življenje. WIESBADEN, 13. - Neko a-meriško štirimotomo letalo-ci-sterna KR-50 z 10 možmi posadke je danes strmoglavilo pri St. Vjthu v Belgiji blizu tromeje med Zahodno Nemčijo, Belgijo in Luksemburgom. Ve se, da je »leteča petrolejska ladja« močno poškodovana, letalsko poveljništvo pa doslej še ni nič povedalo, koliko članov posadke je mrtvih. Vrnil sc ho v Pltavo MILAN, 13. •— Gregorija Holodnija so v'naselju Casal-romano že dolgo let imeli kot za svojega sovaščana. Gregorija, ki je po rodu Rus in star 50 let, so Nemci v času druge svetovne vojne zajeli kot ujetnika. Med drugim je bil Holodni tudi v vojaškem taborišču v bližini Mantove. Iz taborišča pa mu je uspelo zbežati in zatekel se je v Casal-romano, kjer se je dolgo let preživljal kot poljedelski delavec. Bil je priden delavec in ljudje so ga vzljubili, hkrati se je naučil .italijanščine in celo krajevnega narečja. Velikokrat je skušal priti v stik s svojci v Pltavi, vendar zaman. Pred letom dni pa je nekomu, -ki je šel v Sovjetsko zvezo, izročil pismo, ki naj ga izroči nekje v SZ na poš*o. In ta je Holodnijevo pismo dejansko izročil na pošto V Moskvi odkoder je kmalu prispelo naslovljencem, .njegovi družini. In Holodni ni čakal dolgo na odgovor. V pisma, ki ga je dobil, mu svojci javljajo, da so vsi zdravi( da jim gre dobro in da je njegov starejši sin, ki ga je bil pred tolikimi leti Holodni pustil malone še otroka, sedaj že inženir, oženjen in ima ze sina. Samo ob sebi se razume, da ob teh vesteh ni Holodni mogel ostati ravnodušen, ko pa ga je še prej mučilo domotožje. Sedaj si pripravlja potrebne dokumente, da bi s« vrnil k svojcem v Pltavo, ki je ves čas ni pozabil. Da bi bil varen jc hodil po kanalih CATANIA, 13. — Da bi se izognil cestnemu prometu, si je 70-letni Giovanni Privite-ra iz Giarre izmislil kaj čudno pot. Včeraj proti večeru so začuli na Trgu San France-sco oddaljeno kričanje na pomoč, vendar niso mogli ugotoviti, od kod prihajajo klici. Sele po desetih minutah iskanja so ugotovili, da prihajajo klici iz odprtine pri kanalizaciji. Takoj so prišli na mesto tudi gasilci, ki so se z vrvjo spustili v odprtino, kjer so našli ubogega Privitero že na pol zadušenega. Odpeljali so je bil pred dvema letoma v središču borbe med banditi Sohoja, je zo-pet v ospredju pozornosti ,toda tokrat kot žrtev banditov. Jack Spot je bil kralj Sohoja, pa je moral zapustiti svoje mesto, ker je hotel začeti pošteno življenje. Sedaj je bivši gangster od- prl nočni lokal «Highball», ki ga je, vsaj tako je kazalo, čisto v redu vodil. Toda njegovi bivši prijatelji, ki so mu pied dvema letoma razrezali obraz, ga tudi sedaj ne pustijo na miru. Preteklo noč so podtaknili ogenj v njegovem nočnem lokalu. Požar, ki je takoj zajel vse prostore, je povzročil precejšnjo škodo. Bivši kralj Sohoja je prijavil l.ONDON, 13. — «Jaek zadevo Scotland Yardu, kar Spot«, londonski gangster, ki | bi pred nekaj leti prav goto- ga , takoj na zrak in ko je prišel zopet k sebi, so ga vprašali, kaj je delal v kanalu. Starček je mirno odgovoril, da se'je skoraj vedno posluževal mestnih kanalov, da bi se tako izognil cestnemu prometu. Včeraj pa se je nenadoma izgubil ter ni vedel več poti nazaj. Tako bi se bil skoraj zadušil. Ugotovili so, da je napravil Privitera včeraj kakih 2000 metrov po kanalih. Ne dovolijo mu da bi sc vrnil v pošteno življenje vo v nobenetri primeru ne redil. . r..,*.....Jri. H ' Višfonfi ’ je včeraj umrl AVELLINO, 13. — Včeraj je umrl v Avellinu pri svoji hčerki Claudiji novinar Pie-tro Visconti. Imel je 72 let tei je nastopil novinarsko službo leta 1911 pri časopisu »Citta-dino« v New Yorku. Bil je kasneje urednik časopisa «Bat-taglie del mezzogiorno«. Od leta 1926 do 1930 pa urednik časopisa «Corrjere di Napoli«. V povojnih letih je bil nekaj časa direktor časopisa »Roma«. V svoji dolgi novinarski karieri je objavil več svojih pesmi in literarnih kritik. Washirigtonu, Icjer se bodo se-stali člani ameriške komisiie za atomsko energijo T «»------ «Pravda> kritizira sovnarkoze MOSKVA, 13. — Uvodni članek moskovske »Pravde«, ki ga je davi prinašal tudi moskovski radio, napada »nedisciplino« v številnih «sovnarho-zih«, ki da «sabotirajo državni načrt s tem, da predpostavljajo lokalne interese državnim«. Članek posebno napada »sovnarhoz« Karagrande, ker je «brez razloga odlašal uresničenje številnih načrtov« in porabil denar «v namene lokalnega prestiža«. Uvodnik moskovske «Pravde» ostro napada predsednika tega sovnar-hoza Dimitrija Onika. Uvodnik napada tudi Leonida Mel-mikova, podpredsednika sveta in predsednika državnega načrta (gosplana) Kazakistanske republike, ki mu očita »lokalne tendence«. Moskovska »Pravda« piše med drugim: »Potem ko je centralni komite partije proučil številna poročila v zvezi z nedisoiiplino in ugotovil, da so ta poročila utemeljena, u-kazuje krajevnim partijskim organom, naj se z vso vnemo lotijo borbe proti težnjam suv-narhozov, da bi svoje krajevne zadeve predpostavljali skupmm državnim zadevam, kar bi moglo škodovati državnemu gos-podastvu«. Dimitrij Oni&a je bil prej minister za premogovno industrijo, sedaj pa je predsednik sovnarhbza Karsgande, Leonid Melnikov je bil na' 19. "kongresu partije "izvoljen z* člana prezidija centralnega komiteja, nato pafimenovan ze sekretarja partij* za Ukrajino. Leta ŠR53 pa ga j« Berja obtožil »poruševanj-a« in prevelike vneme'pri ustanavljanju kolhozov v Ukrajini, ,-foa 20. kažigresu partije ni bil več izvoljen V prež'di j in letos v januarju -je 6fl hnenovan zd podpredsednika sveta in predsednika gosplana v Kazaki-stanu. BENETKE, 13. — Dva turista sta se včgr«j 'utopila ob obali pri .letoviškem kraju Je-solo. Prva žrtev je 35-letni Albo Paolo' Crespi iz Busto Ar-sizia, druga pa komaj 6-fetni George Nicolas; stanujoč v Abgliji. Mali George, ki ga je zanesel tok na bolj odprto morje, se je utopil pred očmi slaršev in štirih bratov, ki so se kopali v omenjenem kopa-1 Iču. ................................................. Stalne vesti iz raznih krajev o hudih neurjih - — - —— "■ .-i..-,.—. ------------ Silovite poplave na Gornjem Štajerskem Prekinjene železniške proge z Italijo Tudi nekatere francoske pokrajine so utrpele veliko škodo Včeraj še vedno niso našli trupel matere in otroka, ki ju je odnesel plaz na Naturnu v dolini Venosta GRADEC, 13. — Neurje je v torek zvečer povzročilo v Gornji Štajerski škodo, kakršne tod nihče ne pomni. Železniška proga in cesta, ki povezujeta Dunaj s Celovcem, Benetkami in Trstom sta s,talno v nevarnosti zaradi plazov in usadov. V Langenvvangu je bila cesta 70 cm pod vodo; in zato so morali ves promet pre. usmeriti drugam, kot so morali preusmeriti tudi promet po železniški jirogi. V gornji dolini Murice so vse cestne zveze pretrgane in vanjo ne more niti vojska. Veliko vasi je pod vodo in v Schalldorfu je 40 oseb ločenih od sveta. Doslej pa neurje še vsaj ni terjalo nobene žrtve. Električna centrala papirnice Muerztaler je poplavljena. Južno od Brucka ob Muri in Pernegga je železniška proga preplavljena , v dolžini najmanj 50 m z vodo, ki dosega višino 3 m. Orožniki, železničarji, gasilci in vojska se trudijo pri reševanju. Vlak za Benetke, ki je odšel z Dunaja ob 7,40, je moral peljati po progi Amstetten-Selzthal-St. Michael. Osteneexpress je o-stal takoj po postajo Bruck ob Muri izoliran. Voda je en vagon dvignila, nakar se je zvrnil. Na srečo so potniki s pomočjo železničarjev že uspe. li zateči se na postajo. Proga proti Trbižu se ne bo mogla obnoviti prej kot jutri zvečer, proga proti Gradcu pa Jele čez dva dni. Pri Kindbergu, kjer je železniška proga prekinjena so potegnili iz vode tri mrtve. Boje se pa, da je tudi neki gasilec, ki ga je tok zajel in odnesel, mrtev. Pogrešajo pa še več o-seb. Doslej se je zrušilo 40 hiš, mnogo pa jih je popolnoma poplavljenih. Polja so spremenjena v jezera in močvirja. PARIZ, 13. — Velik del Francije so zajela velikanska neurja, ki so pustila za seboj pravo opustošenje. Včeraj zvečer je neurje nad Parizom trajalo dobri dve uri. Stras-burg pa je dobesedno zasula toča. Posamezna zrna so tehtala tudi do 350 gramov veter pa je divjal z brzino 120 km na uro. Zato je v Strasburgu nastala velikanska škoda tudi na hišah. Ker sta debela toča in veter močno poškodovala strehe, je višja nadstropja zalila voda. V okolici mesta pa so bili pridelki povsem uničeni. Prefektura je takoj dala na razpolago 10 milijonov frankov za kritje najnujnejših potreb, hkrati pa pozvala srečnejše prebivalce, kj, jim neurje ni prizadelo toliko škode, naj vzamejo pod streho tiste, ki so ostali brez doma. Tudi v višjem Porenju je neurje napravilo velikansko škodo. Osemdeset odst. pridelka je uničenega. Posebno veliko škodo je utrpelo jesensko sadje. V kraju Cernay je neurje izrilo 24 velikanskih topolov drevoreda ob državni cesti. V. istem kraju je dobesedno pometlo barake na obmejnem bloku v Chalempe. Med neurjem je strela ubila več oseb, med katerimi mladega kmeta Jeana Gouyata, ki ga je zadela v njegovem vrtu. 1 BOČEN, 13. — Nalivi, ki so včeraj dosegli samo področje Bauer, soproga ministra Rou- stella in 250 drugih gostov hotela je moralo prebiti več.ii del noči v hekem drugem hotelu. Skoda-, ki jo je požar povzročil na hotelu, znaša okrog tesno ob avstrijski meji, so se danes pomaknili po vsem Južnem Tirolskem. Med dež se včasih meša tudi toča. Potoki in reke, ki se stekajo v Adižo-, So .vsvL sjJno^u&ragii.. *|20Q ngiUipupjr .faankjjv. MERAN, 13. — Do danes zvečer je bilo še 1 vse delo pri- iskanju trupel matere in sina, ki ju je Včeraj odnesel plaz na hribu Naturno, zaman. Delo pa je tudi silno zamudno, saj je' plaz zelo dolg in nad 4 metre v-sdk. Velik požar v luksuznem hotelu ob Lemanskem jezeru EVIAN (LES bAINS, 13. -V elegantnem in luksuznem hotelu «Royal hotel« v Evian les Bains je preteklo noč izbruhnil velik požar, ki ie zaje' peto in šesto nadstropje poslopja. Ijslužbenci hotela so takoj obvestili gasilce, ki so še vedno na delu, da pogasijo ogenj in rešijo, kar se rešiti da. Delu gasilcev sledijo z zaskrbljenostjo mnogi gostie ho. tela, ki so bili v času, k„ je prišlo do požara, v tamkajšnji igralnici. Uslužbencem hotela 'e uspelo, da so še pravočasno odnesli iz hotela skoraj vso prtljago gostov, v petem in šestem nadstropju so bile sobe za šoferje ter za služinčad gostov in za uslužbence hotela. Blesalka Ljudmila Čerina, pevec Luis Mariano, akademik Zaradi helikopterja v nevarnosti ht |V arja se je'zbralo ka- MU1 žini Cioi kih sto itorkelj, ki so «e odpravljale, da poletijo na jug. Y trenutku, ko so bile vse zbrane, se jim je približal helikopter, last neke filmske družbe iz Bresta, ki jih je hotel filmati. Štorklje so se brnenja motorja tako ustrašile, da so se razbežale. Sedaj se bojijo za njih usodo, ker je nevarnost, da se ne zberejo več ter da izgubijo pravo smer poleta. Najstarejša Francozinja je umrla LISIEUX, 13. _ Včeraj je umrla v Saint Martin de Bien-faite v bližini Arbeca gospa Marie Langlois, ki je bila najstarejša Francozinja; imela je 107 let in pet mesecev. Lang-loisova se je rodila 7. marca 1851 ter je bila dvakrat poročena. Imela je tri sinove, 14 vnukov, 25 pravnukov in 40 prapravnukov. Jugoslovanski filmi v Benetkah Poleg filmov, ki *o bili izbrani za uradni filmski festival v Benet-Tcah, bodo na festivalu Iprikizovali še 81 filmov v tako imenovanem informativnem oddelku. Jugoslovanski fiftni bodo »Veliki, in mali« Vla-dimira Pogačiča, «Crni biseri« Tome, Janiča ter jugoslovansko - italijanski koprodukcijski film »Cesta dolga leto dni« Giu-seppa de Santisa. Salvador Dali se je oženil Slavni španski slikar Salvador Dali se je pred dnevi na skrivaj poročil z Galo, žensko, ki mu je že več let družica v življenju in model za mnoga njegova dela. I-ma pa ta ženska že 63 let, Dali pa 57. Cerkveni obred poroke so o-pravili v nekem španskem samostanu. Končno Tovvnsend pri filmu S svojo popularnostjo naj bi Peter Townsend pripomogel do finančnega uspeha dokumentarnemu filmu o poti okoli sveta. Kot je znano, je Townsend tako pot napravil in ameriški producent Victor Stoloff ga vabi k sodelovanju. Polkovnik bi se pojavil v nekaterih scenah. Dokončno se bodo dogovori, li v četrtek, kajti Town-send hoče še prej vprašati za dovoljenje princeso Margaret, da ne bi bila kako užaljena njena čustva. Verjetno bo Margaret privolila, ker vsa stvar ne zadeva njune ljubezenske zgodbe. Župan mora pomagati pri porodu - Zupan v Lercari na Siciliji se je včeraj znašel v položaju, ko je moral uslišati najbrž najbolj čudno prošnjo v svoji županski karieri. Bilo je proti poldnevu, ko župan sprejema stranke, ko mu občinski sluga pripelje v urad zakonca. Mož mu začne ves zaskrbljen pripovedovati, da so ženo popadle na cesti porodne bolečine in nista se vedela v trenutku kam drugam obrniti, kot da sta prišla na županstvo. Takoj so poklicali občinsko babico in v ambulanti je po nekaj minutah žena porodila čednega dečka, ki mu bo mogoče moral iti župan še za krstnega botra. Pravi da je hči Margherite in Umberta I. Sodišče v Monzi ima opravka z zapleteno zadevo, ko neka Giuseppi-na Broggi trdi, da je hči kraljice Margherite in Umberta 1. in da ji torej pripada dediščina, ki sta jo ta dva zapustila. Zenska je navedla še neko pričo, ki bo lahko stvar pojasnila. Giusep-pina Broggi trdi, da so jo že nekaj dni po rojstvu odnesli iz. kraljevske palače ter izročili Enricu Broggiju ki je potem veljal za njenega -očeta, medtem ko so temu istočasno odvzeli sina. Broggi se je najprej prdtivil, potem pa se je vdal. Ko pa je čez leta skušal uveljaviti svoje pravice, so ga zaprli v neko norišnico, kjer je ostal 25 let do svoje smrti. In sedaj naj se ubogi sodniki izrečejo o kočljivi zadevi! Poplava hrušk na cesti z Brennerja ‘Včeraj so kos državne ceste z Brennerja ter travnik ob njej preplavi-le — hruške. Bilo jih je 170 stotov in raztresle so se s kamiona in prikolice, ki sta se prevrnila na nekem ovinku. Več časa je bil tamkaj sploh promet ustavljen. Pozneje pa je po isti cesti pripeljal iz Berlina tovorni hladilnik s prikolico, last istega podjetja kot hruške, s katerim se je pripeljalo tudi 20 prebiralk. Tako je bilo mogoče v nekaj urah zopet zbrati večji del hrušk. Enoglasni tlclep izvršnega odbora CONI Dr. Bruno Zauli imenovan za izrednega komisarja FIGC Po mnenju inž. Barauija in zveznega odbora nogometne zveze je ukrep nezakonit Revel. Prisotni so bili tmli trije tajniki CONI. V začetku seje i* inž. Ba rassi, ki je pred dnevi »kup no z. zveznim odborom nodal ostavko, obrazložil položaj tla lijartsl-ega nogometa Brez v*3-‘ke polemike. Po obrazlo/.-tv' je inž. Barassi zapustil sejno dvorano, kjer je odbor izvolil komisarja. S tem Barassi ni več č'an olimpijskega odbora. Kasneje je bivši predsednik izbočil odboru CONI v imenu nogometne zveze izjavo. > katero kri*izira, pa čeprav priznava nezadovoljno stanje v nogometnih krogih, ukrep ol-mpij-akega odbora. Tega ukrepa po njegovem mnenju ne dovolju je noben pravilnik CONI. V Foru Italico pa niso tega mn* n j a. Ni znano koliko časa bo dr. Zauli vodil posle izrednega komisarja. Govori se, da bo niegov mandat potekel po treh mesecih, vendar ne izključujejo možnosti, da bi to uobo še podaljšali. Po imenovanju za komisarja je dr. Zauli izjavil, da ho njegova naloga težka, vendar upa, da bo z lealnim sodelovanjem vseh organov, nogometašev, sodnikov in društev uspešno končana. Novo mesto bo dr. Zauli nastopil po vrnitvi iz Stockho’-•oa, kamor mora v teh rta ah iz športnih razlogov. Odv. Onesti je začel čistko RIM, 13. — Danes s* ie se-•tal izvršni odbor Barjanskega nacionalnega olimpijskega odbora (CONI). Po dveh urah eazpfavljanja je odbor imenoval izrednega komisarja pr', nogometni zvezi, ki bo er Bruno Zauli, dosedanji tairnk CONL Seji so prisostvovali vsi člani odbora, (o je predsednik odv. Onesti, ki je prvi sorr-žil napad z intervjujem, dalie Oneglio, Barassi kot predsednik kritizirane nogometne zve-it, Zauli. Brivio, Bianchi, Rio, Croce. Stefani in Thaon de «S. Pellegrino* za diletante Start kolesarske dirke bo v Trstu cilj prve etape pa v V. Venetu Dirke se bodo udeležili vsi najboljši diletanti Pred dnevi je bil v Trstu Vincenzo Torriani, se/ organizacijskega oddelka športnega dnevnika «La Gazzetta delio Šport*. Namen obiska je bil urediti vse potrehno za start kolesarske dirke za diletante znane pod imenom »S. Pellegn-no». To je zadnja od številnih kolesarskih dirk. pri kateri sodelujejo le najboljši diletanti. I.etos so hoteli organizatorji izpeljati progo dirke po krajih, kjer so bil* v prvi svetovni vojni najhujse bitke. Vedeti moramo, da letos praznujejo 40. obletnico zmage in tako so organizatorji združili šoortno manifestacijo s patrio-tičuo Torriani je v Trstu stopil v stik s podkomisarjem na občim dr. Vorio in z direktor-1em turističnega društva. Oba sta. mu obljubila pomoč in y.-o podporo tako, da bodo ko-lesarji lahko 18. septembra etavtali iz Trsta. Proga bo sla mimo Gorice -do Vittoria Veneta. kjer bo cilj prve etape. Ostalo progo, ki se bo v eta-Dah zaključila v S- Peilegrino Terme, na bodo organizatorji proučili v teh dneh. «»— - DUNA !, 13. — 20 držav se je prijavilo za evropsko pr-venštvo v plavanju, ki bo v Budimpešti. Vsega skupaj se bo prvenstva udeležilo 500 plavalcev. Najmočnejšo ekipo i-ma Sovjetska zveza z 88 udeleženci. ^5^- LAHKA ATLETIKA Odložen dvoboj Francija - Italija PARIZ. 12. — Lahkoatletski dvoboj Francija - Italija, ki bi moral biti 27. in 28. septembra v Lyonu. je bil do na-daljnega odložen. Vzroke je treba iskati v ustavnem referendumu, ki bo v tistih dneh v Franciji. ». IN 12. SEPTEMBRA Jugoslavija - Italija v boksu ZAGREB, 13. — Jugoslovanska nogometna zveza je objavila imena boksarjev, ki bodo sodelovali na boksarskem dvoboju Italija - Jugoslavija 9. septembra v Beogradu in 12. istega meseca v Pulju. Izbira boksarjev je naletela na kritike, ker so med njimi tudi taki, ki po kondiciji in znanju ne morejo priti v poštev za reprezentanco. Vsi določeni boksarji bodo od 1. septembra dalje na skupnem treningu v Arandjelovcu, še posebno ker bo konec septembra tudi dvoboj Jugoslavija - Ro- Portoroi - prizorišče medconskega turnirja Ženi Szaba in Sherwina najbolj zvesti sekundantki Okus šahistov: turška hava za Filipinca. Argentince in domačine, mineralna voda za Ruse in druge severnjake, 10 litrov limonade dnevno pa za Američane črno in »e pripraviti n* beb- V soboto so imeli šahisti prost dan. Izkoristili so ga ze• 10 različno, kljub temu, da je njihov glavni posel šah. Ze popoldne $o začeli s sprehodi po portoroških plažah in iskam 11 lepotico, ki bi ji zvečer oddali svoj glas. Toda v tej igri niso imeli sreče. Miss ozi-iroma vila je bila izvoljena, višek Portoroške noči dose- munija. MM9H Še nekaj dni priprav pred odločilno dirko Ro Van Stnnnbnrgnnu uspelo četrtič: osi/ojiti naslou? V Van Loyu in Pobietu ima najnevarnejša nasprotnika Kakšne pa so pravzaprav ekipe posameznih držav, ki se bodo udeležile cestne dirke Drofesionistbv v Reimsu? Ita tijaoska ekipa je doživela do sedai še precej kritik. Z druge strani pa odgovarjajo, da ie položai v kolesarskih krogih precei mračen in da je tehnični komisar Binda ime' težko nalogo z izbiro.' Tudi v drugih državah ni nič bolje: v Španiji so izbrali •MffmMMIItlllllllMIIIIIIIHmtIHIIIIIIIIIHIHIIIItini llltlllllHimiimiMtlHItHIIIIItMtHItlllltllMIMIItMItHIIItllMtHeiMIIMtMIIIIIMtlltlMIMtHIIIHIIIItlMIIItllltlMtMIUHIItlllllllllltltlllllHIMIIIIIIIHIItl JI), in 31. t.m. suetni/no kolesarsko pn/ensti/o Krožna proga v Reimsu bo dolga 19,771 km in jo bodo kolesarji prevozili 14-krat 7,a diletanta bo neknliku krajša, ra ženske, ki se bodo tudi borile za naslov svetovne prvakinje, pa bo dolga 59,313 km CMAMPI6NY THILLOIS ROSNAV ORMES GERMICNY JANVRr VRIGNr '/50 000 V zadnjih dneh avgusta meseca , bodo v Reimsu vihrale zastave številnih držav: v soboto 30. in v nedeljo 31. bo namreč svetovno prvenstvo v cestni kolesarski dirki. V soboto bo najprej cestna dirka za kolesarke, ki bodo morale prevoziti tri kroge, in sicer 59,313 km. Zgodaj popoldne bodo na startu diletanti, ki pa bodo morkli prevoziti devet lyogov za skupno 177.939 km. V nedeljo pa bo »elbu* prvenstva s cestno dirko profe-sionistov. Na startu bodo najbolj Znana imena kolesarjev in med njimi bomo zopet sre- Krožna prog* pri Reimsu čali Coppija, ki kljub svoji starosti (v kratkem bo praznoval 40. rojstni dan) se vedno upa na majico z barvami mavrice, kar je znak najboljšega na svetu. Na startu pa bo tudi Louison Bobet, ki bo branil barve Francije. Ta dva odlična kolesarja, ki se pii-bližujeta zatonu, se bosta morala boriti z mlajšimi, ki še ne čutijo teže let na ramenih Seveda je zmaga tega ali o-nega odvisna tudi od proge. Coppi je n. pr. vedno zmaga, v strminah in čim več vzpetin je bilo, tem več možnosti za zmage je imel za kolesar- ski šport sedaj ž* priletni Fausto. Tudi proga okoli Reimsa i" ma nekaj vzpetin, vendar ker je /krožna, se je ne more primerjati s cestno. Cesta prinaša vedno presenečenja, medtem ko krožna prega, ki jo kolesar večkrat prevozi, tega skorajda ne more. Z večkratno vOžnjo po isti cesti se kolesar zapomni vzpetin in se na to tudi pripravi. Krožna dirka v Reimsu pa je tokrat zadovoljila kolesarske kroge, ker teče po ravnini in ima tudi valovite predele z razmeroma strmimi vzponi. To je idealna proga za odličnega kolesarja. Vzponi bi morali posebno v zaanjih krogih izločiti slabše kolesarje. V Reimsu bo 7 km vzpona v vsakem 19,771 km dolgem krogu s strmino 10 odst. in s skupno višinsko razliko 300 metrov. Profesionisti, ki bodo progo prevozili 14-krat, bodo imeli skupno 98 km vzpona z višinsko razliko 4200 m, kar bi odgovarjale višini kake alpske etape kolesarske dirke po Italiji. Sicer se lahko pripomni, da je na celi progi le nekaj resnih strmin, medtem ko so osta'e brez vsakega pomena To drži le do neke meje: tudi majhne strmine, kadar jih je treba prevoziti večkrat, povzročajo na koncu trudnost in tudi selekcijo. Strokovnjaki so mnenja, da bo na svetovnem prvenstvu prišel na cilj res najboljši kolesar, medtem ko bodo drugi izostali. Toda kot vedno, ni izključeno, da se strokovnjaki motijo in da si bo majico svetovnega prvaka priboril kak skoraj povprečen kolesar, ki se bo držal prvi na vzponih in tudi po valoviti ravnini vse do cilja, kjer bo prav gotovo sprint najbolj odločal. Van Steenbergen: zopet prvi? reprezentante brez vsakega tehničnega ali športnega krt terija. Ekipa pa ima v svoii sredt Pobleta, ki Je znan sprinter in se je do sedai vestno pripravljal z upanjem, da ho vendarle prišel do častnega mesta v svetovni lestvici profesionistov Luksemburžani verjetno nimajo preglavic. Vsega skupaj imajo 5 profesionistov in mi mo teh ni mogoče sestaviti ekipe. Seveda je med temi tudi znani Gaul, ki ima precej možnosti za zmago. Zaradi njegove nerazpoloženosti so preteklo nedeljo celo odložili državno prvenstvo. Najbolj resno so zadevo vzeli v roke Belgijci in Nemci. Njihova selekcija je bila strogo športna in ni dvoma, da bodo poslali na prvenstvo trenutno najboljše kolesarje. Posebno Belgija ima v svoji ekipi dva «asa»: gre za Van Loya in Rika Steenbergena, ki je že trikrat (1949., 1956. in 1957. leta) osvojil mavrično majico in se pripravlja, da bi prišel do nje tudi četrtič. Seveda bo imel nevarne nasprotnike, a to njemu, ki je odličen sprinter, ne dela preglavic. Glavno je priti s prvo skupino na cilj. Že prijavljene ekipe kolesarjev ITALIJA: Baldini, Coppi, Defilippis, Vito Favero, Mo-ser, Nencini, Pambianco, Sabbadin. Rezerve: Baffi, Conterno, Nicolo. FRANCIJA: Anquetil, Bobet, Darrigade, Geminiani, Graczyk. Huot, Scodeller. Rezerve: Bergaud, Forestier, Gauthier, Groussard, Has-sendorler. NEMČIJA: Bugdahl, Bur-rey, Brinckmann, Debuss-mann, Friedrick, Jujicker-mann, Loeder, Mueller, Pommer, Reineclte, Reitz, Thaller. HOLANDSKA: De Jongh, De Roo, Damen, Kerstein, Lahaye, Post, Stolker, Van den Borg, Van der Brekel, Piet Van Est, Wim Van Est, Gerrit Voorting. ŠPANIJA: Crespo, Gal- deano, lturat, Lorono, Mari-gil, Poblet. ŠVICA: Favre, H. Graf, R. Graf, Gret, Graeser, Gimmi, Moresi, Traxel. Rezerve: Ecuyer, Eichember- ger, Hollenstein, Oscar Von Bueren. BELGIJA: Gotovi udeleženci sedanji svetovni prvak Van Steenbergen, Van Looy in Planckaert. Imena ostalih bodo objavili v prihodnjih dneh. LUKSEMBURG: Gaul Ernzer, Schmitz in Kemp imilMIilHiniHItlllMimillllllltllllHIIIHIIMIHItlllllllllllMIIIItllMttllllflllllflllltllHIlIfttllflMItM Me d conski šahovski turnir v Portorožu Zatišje po nevihti v turnirski dvorani Petrosjan sam na celu lestvico s 4 in pol točkami (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ, 13. — Po včerajšnjem zelo burnem kolu so se šahisti danes zadovoljili z mirno igro. Včerajšnjim zmagam so danes sledili skoraj samo remiji. Ze po 13. potezi sta remizirala vodeči Petrosjan in dr. Filip. V klasični poziciji sprejetega danskega gambita sta nasprotnika zamenjala skakača, kar je glavno orožje belega. To je dalo tudi povod za remi. Dr. Filip se je seveda z delitvijo točke s Petrosjanom zadovoljil. Mladi filipinski mojstet Cardosso je imel danes za nasprotnika Rusa Talja. V lepi igri je Cardosso zabeležil polovico uspeha. Tudi zadnji v lestvici Fuester je prvič zabeležil na tabeli pol točke zaradi remija z Argentincem Sanguinettijem. Drugi Argen- tinec Ros.-etto pa je naletel na zelo razpoloženega Larse-na in je moral položiti orožje. Matanovič je po včerajšnjem porazu dosegel danes v borbi z Sherwinom kar celo točko Zaradi napake je Sherwin po nepotrebnem žrtvoval obe trdnjavi in se je moral kmalu vdati. Ostale partij« so bile prekinjene in sicer Neukirch - Pan-no, kjer lahko Panno obdrži remi z večnim šahom. Gligo-rič pa je prekinil z Olafsso-nom v slabši poziciji. Tudi Averbach stoji slabše proti Benkoeju. Pachman ima kmeta več proti De Greiffuiz večjimi izgledi za zmago. Isto velja tudi za Bronsteina proti Fisherju. Stanje v lestvici -j* sledeče: Petrosjan 4,5, Averbach 4 (1), Talj in Larsen 4, Olafsson 3,5 itd. SILVAN BOŽIC žen, šahisti pa so morali v spremstvu svojih «miss» predčasno na počitek. Izjeme so bili seveda novinarji. Ti so pritiskali na vse mogoče registre, da bi od svile» izvedeli kaj novega, toda neusmiljena lepotica je pustila njihove beležnice prazne. Zaradi enakopravnosti pa si je plesni mojster Jenko izmislil novost. Predvčerajšnjim so priredili v sjadranus tekmovanje za izbiro amisters Jadrana. Zanimivo je bilo gledat- mladeniče, ki so že nekaj dni prej iskali obleke. Prisluhnil sem dvema za sosednjim omizjem na predvečer tega «slavnostnega» dne. A: Kaj bova oblekla? B: Frak! A: Kje naj ga dobiva? Dajva rajši kar črno obleko. B: Saj ne grem na pogreb! A; Morda pa!? In res sta naslednji večer sedela sama, plesala nista (ves večer je bil namreč «damen bal»), tekmovala pa tudi ne. * * * Četrtina turnirja je za nami! Ce se nekoliko ozremo nazaj, pridemo do zanimivih zaključkov. Vodita Petrosjan in Averbach. Talj, ki je dobil nadi-mek *črni pan ten, igra kljub porazu proti Matanoviču še nadalje ostro. V torek je bila njegova žrtev dr. Filip. Islandski mojster Olafsson in njegov prijatelj iz Danske Larsen sta lesno za petami sovjetskim velemojstrom. Slednja igrata brezkompromisni sah. Glavno orožje jima je napad. Napadata pa stalno tako kot beli ali črni, Larsen se je sicer že spotaknil, vendar njegova igra ugaja. V torek je bil, kot smo že pisali, pogreb igralcev s črnimi figurami. Kar šest partij so odločili beli v svojo korist. Szabo kot črni se sicer ni udeležil tega pogreba, Gli-gorič pa bo verjetno, čeprav s črnimi figurami, zmagal proti Panno ju tako, da bo verjetno to kolo končalo z rezultatom 6:2 za bele in dva remija. Peto kolo je do sedaj dalo največ zmag. Da so bili črni tako slabi pa je krivo vreme: opoldne so se namreč nad Portorožem začeli zbirati... črni oblaki, * * * Zanimanje za turnir se z dneva v dan veča. Največ je obiskovalcev med 21. in 22-uro, k o se odločajo partije. Celo nežni spol takrat preveč glasno komentira! Zeni Saza-ba in Shervvina sta stalno skupaj, pa čeprav se med možema ni razvila taka družabnost. Szabo je namreč v lepem stilu premagal svojega ameriškega nasprotnika. Od sekundatov, fci . nista prijavljeni za turnir, sta samo ženi omenjenih igralcev najbolj vztrajni, Stalno sedita n dvorani in sledita partiji njunih mcž. Pravijo tudi, da sta najbolj zvesti. Ostali namreč kar preveč zvesto zaidejo v sosedni vrt Jadrana na kakšen kozarček ali pa pasejo oči na nimfah Portoroža. Lombardg, Fischerjev sekun-dand, binši mladinski svetovni prvak, je pravo nasprotje svojega varovanca. Fisher je dolg in suh, Lombard-gjeva teža pa se suče okoli 100 kg. Otroci ga imajo zelo radi. Čakajo ga pred dvorano, da jih popelje' Matanovič, ki je sedaj ne ei-služenju kadrovskega roka, J* pc zmagi nad Tal jem dobil brzojavne čestitke edinice * * * Velemojster Pirc je tokrat na turnirju samo dopisnik za Švedsko in Holandijo. To delo opravlja prav velemojstrsko, pa tudi pri izpraznjena-nju kozarcev uigraš tako kot velemojster. Novinarji so na tem turnirju obveščeni 0 vsem. Velemojster Ivkov daje komentarje, reporterja Radio Ljubljane Brglez in Tiran pa -x j skrbita, da dobe novinarji vse v prizorišče dvobojev, pa tudi potrebno Taho s0 razpB- vstopnico plača za njih. Sicer pa je Lombardg zelo prikupen mladenič. * * * Pravilnik FIDE dovoli le dvema Rusoma igranje v izbrani šestorici. Temu primerne so seveda tudi njihooe igre. Med seboj še niso igrali, vendar kaže, da bodo ravno njihove medsebojne partije odločale o zmagovalcu. Dosedaj ima Gligorič najboljši rezultat. Edini spodrsljaj je remi s Sanguinettijem. V petih kolih je imel štiri velemojstre Bronsteina, Aver-bacha, Larsena in Panna z rezultatom 2 točk in z eno prekinjeno partijo z izgledi na zmago. lago novi pisalni stroji tovar ne iz Ljubljane in papir tovarne iz Radeč. Dopisnik * nited Pressas se je o organi’ zaciji zelo poooljno izrazil-No, ker smo novinarji taks dobro obveščeni o vsem, nate preostane med igranjem tud* malo časa, da si ogledamo pf’ zorišče dvobojev izza kulis, ta je v bifeju. Radovednost kal se največ pije in je, je dala 'naslednjo sliko: Filipine e, A* gentinci in domači turško ** vo, Rusi, Danec in /sland** mineralno vodo, Američani P* limonado. Slednje gre v P*®' met celo do 10 Htrov dnevna. Od igralcev zelo rad zahaja v ta kraj Petrosjan. Pa ne zaradi žeje! Ob morju si namreč nabira novih meči. In te ena zanimivost tega prostora, lovci na podpise pričakuje1° žrtve na pragu ko gredo na svoje človeško opravilo. SILVAN BOZlC Matanovič je po zmagi nad Tcljem odšel na sprehod, po porazu s Petrosjanom pa plesat. Z razvedrilom v plesu s prikupno telefonistko portoroške pošte misli pozabiti na miimiMIlHIIHlIlHIlimiMlimilHIlIHMIimlllllllMimiimiHlHIIIIIIMIIMHIIMHIIIIHII Sv/etovno prvenstvo v streljanja Bodo Američani ogrožali premoč sovjetskih strelcev j Prvenstvo bo od 15. avgusta dalje v Moskvi BEOGRAD, 13. — Strelska reprezentanca Jugoslavije* je odpotovala v Moskvo, kjer bo od 15. avgusta dalje sodelovala na XXXVII. svetovnem prvenstvu v streljanju. Spričo dosedanjih vesti o pripravah strelskih reprezentanc bo letošnje svetovno prvenstvo doslej najbolj kvalitetno .n množično. Jugoslovanska reprezentanca je najmanjša izmed vseh, ki so sodelovale na svetovnih prvenstvih. PRED «1 LETI Prvo svetovno prvenstvo je bilo v Švici leta 1897. Na tem prvenstvu, kot na 11 naslednjih, jugoslovanski strelci niso sodelovali. Šele na XIII prvenstvu v Hamburgu je prvikrat nastopila reprezentanca Srbije. Strelci, brez mednarodnih izkušenj in s slabim orožjem, niso dosegli boljših rezultatov. Vendar že na XVI prvenstvu leta 1912 v Švici je Mata Markovič iz Kragu jevca zasedel 5. mesto v vojaški puški s 470 krogi. Po osvoboditvi je jUgoslo vanska reprezentanca sodelovala na treh svetovnih prvenstvih, in sicer v Buenos Airesu 1949., v Oslu 1952, in v Caracasu 1954. leta. Naj večji uspeh je dosegla Jugoslavija v Caracasu, ko je v vojaški puški dosegla drugo mesto izza Sovjetske zveze. Mašek je bil med posamezniki 6. v malokalibrski puški, med moštvi pa so se Jugoslovani prav tako uvrstili na še*to mesto in s temi uspehi pridobili u-gled na mednarodnem polju. AMERIŠKI STRELCI — NEZNANKA Na streliščih Dinama v Moskvi, ki ima 110 tare na 300 metrov, in Lokomotive se bodo pomerili za naslove svetovnih prvakov strelci iz Evrope, Azije, Severne m Južne Amerike >n Afrike. Cim bliže je dan svečane otvoritve, tem več je vesti o pripravah strelcev vsega sveta. Največje lahko priredijo — oziroma s® največja neznanka — štre‘c ZDA. Le-ti so ze mesec dni Evropi in so tekmovali v s'6* vilnih državah stare celin*' Po njihovih sistematičnih Prl^ pravah in doseženih rezulta* tih lahko sklepamo, da se boj do skušali — verjetno zara tradicionalnega rivalstva ostalih športih — uP|rav ruskim udeležencem tudi streljanju. Med drugim so meričarli premagali Švicar) ' Švede in Nemce v preči* puški malega kalibra, to P.®’ meni, v orožju, kjer so te države doslej največji voriti. KAJ PA JUGOSLOVANI7 Jugoslovanski strelci b0*?® v Moskvi sodelovali v Petl disciplinah (reprezentancah vojaška puška, precizna P*T bil' ir kal)' ed' ška malega in težkega bra, mladinci in članice, m< tem ko bodo v precizni Pis j# li nastopili le med posatn' niki. V najmočnejši discipU11^ vojaški puški, ne morejo J*£ goslovani računati na presenetljiv uspeh. ® p namreč ne poznajo £,oV°3jj ruske puške (dve puški m . krogel so dobili šele 20 d pred odhodom), medtem strelci SZ, Romunije. Madža lij o» sile in Poljske dosegajo z odlične rezultate. Tako je primer ruski državni rell0r., za 24 krogov boljši od sVeliL, nega rekorda, ki ga ima reberin s 555 krogi! tir Strelska reprezentanca * ^ goslavije je najmlajša vseh reprezentanc, ki s° u slej sodelovale na svetove^ prvenstvih in je v njej !3 .jj movalcev. ki se niso dopol® 23 let. Mnogi izmed njih do prvikrat sodelovali na s tovnem prvenstvu. oatuvurm urednis STANISLAV Hf.NKO presenečenje Tiska Tiskarski zavod S6T1 • ttt» MIKULA LETIC INTERNA > S- LU-S Kai bom jokal za neštetimi udobnostmi, ki sem jih užival lo danes! Raje si bom predočil svetle strani svojega seda-ijega položaja: imam stalen stik z domom, ima™ la razmere - odlično priliko za umivanje m celd prho, imam Inevno brivca - tega izvrstnega fanta, ki je prihajal od zunaj, ie smem pozabiti, ker ni samo dobro bril, ampak je med >otegljaje čopiča zamilil tudi marsikatero zanimivo vest iz lunanjega sveta; imam pisano družbo, imam deio^ ki si ga a m določim ležem, kadar hočem; vstanem, kadar se mi /zljubi, nimam urnika... To, to! Vse svoje -elal in neugodni dogodki zadnjih mesecev ao me bili prisilili, £ sem svoie delo podvojil, potrojil; posledica Je bila da L bU dan in noč zaposlen do skrajnosti. Zdaj pa se bom jdpočil, odpočil!! Res je hudo: Kaj bosta počeli zena in hčerka brez. mojega jela brez sredstev? Toda, kaj pa morem jaz za to? Za sedaj sem brez moči. Glavna moja skro je zdaj. da si ohranim zriravie in živo glavo- vse drugo naložim začasno na močna meča nje^a, ki skrbi za ptice pod nebom in Ulije na polju Zakaj pa sem se učil sv. pisma v Soh?. Misel na družino mi je zadajala pozneje še mnogo skrbi in mi odnesla še mnogo spanja; naj mi bo dovoljeno, da to vprašanje kar tu enkrat za vselej odpravim, tako da se nanj vec ne povrnem v tem spisu in več ne gnjavim z njim. Izkazalo še je prav kmalu, da so se mnogi moji ; znan je tudi »veliki lev». Palin-dromov je nešteto, toda malo jih je, posebno daljših, ki bi imeli zaključen pomen in smisel. Morda pa ravno v njihovi grotesknosti tiči poseben čar. Kar razvnel sem se. Evo nadomestka za kavarno in gozd in travnik! Hajdi na delo! Eno sem takoj spoznal: naš jezik je zelo prikladen za palindrome, ker nima dvojnih in sestavljenih črk. In že sem se čudil, da je med Slovenci to literarno igračkanje skoraj neznano. Kmalu pa sem spoznal vzrok: presneto težko in sitno je sestavljanje palindromov. Treba je za to časa in potrpljenja; to Je zabava kakor nalašč ustvarjena za Ječo. A po Ječah smo se Slovenci bolj malo potepali — pred letom gospodovim 1941. Otežil sem si nalogo s tem, da sem hotel imeti-palindrom, ki bi se nanašal na moj sedanji položaj. Zjutraj sem bil videl deklč ki je ribala žensko sobo. Na to pkolnoet so se osredotočile’ moje misli. Po dolgem preizkušanju sem imel naslednji palindrom: Ona bosa, birmana nam riba sobano. če povem, da sem za ta kratki in še precej nerodni stavek potreboval kaki dve uri; se nihče ne sme čuditi ali smejati. Sam naj poskusi, pa bo videl! Ampak kriza je bila premagana. Nobena kavama, noben gozd me ne bi bil tako razvedril. Z veliko vnemo sem se vTgel na nadaljnje delo. Zamislil sem se v svoj položaj in predočil sem si, da me ta ali oni znanec gleda v moji današnji mizerijl Ustavil sem se pri gospe Dori S., videl sem Jo, kako me gleda z žalostnimi očmi in sklepa roke, ter sem ji odgovoril s ponosom; Rad za narod, Dora, nazdarl Svoje družine ne smem pozabiti. — Začelo se je novo Pj skusanje in iskanje Z mojo ljubljenko, hčerko Sonjo, ni s|£ Rad bi bil imel v palindromu ime Sonja; a to ime, čitano, me je sililo, da sestavim stavek z nosom Nos pa j* T. precej nejDoetičen del človeškega telesa. Niti od daleč se n® 0 primerjati z očmi, ustnicami, čelom, rokami itd Nič več sreče nisem imel pri ženi. S sinom pa je šlo. ^ hitel sem k njemu čez gore in reke, tja daleč na Vestfalsko pusto barako, videl sem ga, kako zamišljen sedi na robu K. stelje v krogu drugih vojnih ujetnikov, pobožal sem ga po 11 in ga potolažil z ne ravno duhovitim stavkom: Mil si meni, sine, mislim. še sem bil v duhu na Vestfalskem, ko se mi približa P^^io in mi prinese — večerjo. Niti zavedel se nisem, kdaj je popoldne. Za tri drobne palindromčke sem potreboval ka* pet ur. že vidim: od palindromov bi se dalo težko živeti. pa sem bil zelo dobre volje, ponosen na opravljeno težko o* in večerja Je izginila, da je bilo veselje. S šaljivo dobroh nostjo sem se v duhu potrepljal po rami in vzkliknil: ^ — Arduš, Mikula! Nisem vedel, da imaš tak talent meniha! , Tedaj je to bila šala. A danes vidim, da mi je usod* takrat naprej naklonila že skoraj dve leti meniškega živU*"^ žal — brez običajne samostanske bogate kuhinje. V času fjg svojega «menihovanja» sem se še nekolikokrat povrnil palindrome in zagrešil še marsikaterega. Objavil pa bom. Ne maram sporov s čitateljem in želim umreti nat* smrti. — četrti dan mojega bivanja v šentpetrskih zaporih, v dne 30. avgusta 1941, je močno deževalo. Hčerki, ki mi Je yfle nesla kosilo, sem naročil, naj pri takem grdem vremeh^pe dela dolge poti iz šiške, kjer imam dom, do šentjDetrs; -ga imam dovolj pri sebi in ni mi treba še posebej večerje. Bc vdorni je bila gotovo za to hvaležna, ker je zvečer hudo (Nadaljevanje