Štev. 22
Poštnina p • v £ a I i r a n a !
Leto U.	V Ljubljani, dne 26. maja 1S20.
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE".
Izhaja vsako sredo in slane za vse leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta K T^O in na mesec K 2*50. Posamezna številka stane 1 krono. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Pod enim klobukom.
V Belgradu se je osnovala, kakor je bilo pričakovati, nova vlada.
Prav lepa družba je to. Znašli so se skupaj 0od enim klobukom „brezverski" liberalci, „pobožni" klerikalci, mohamedanski veleposestniki in podobni osreče-valci našega ubogega, zapeljanega ljudstva.
Res, kako lepa in ganljiva je ta sloga. Doma se grizejo in koljejo med seboj. ljudstvu klatijo, kako neomahljivi so v svojih načelih in programih, človek bi mislil da med njimi ni mostu. A kaj, vse to je le zaradi lepšega, za reklamo, kajti tudi klerikalna in liberalna gospoda lahko prav lepo, v najiskrenejši slogi mlati pod enim mernikom, kadar namreč mlati po ljudstvu.
Kaj so vse vpili, kaj vse obljubovali lahkovernemu ljudstvu eni in drugi. No. bili so na vladi eni in drugi, a v državi je vedno slabše, draginja vedno večja, zmeda vedno pogubnejša. Oboji so se izgovarjali na parlament, češ, nasprotnik nas ne pusti delati, ker onemogočuje parlamentarno delo in le on je kriv vse nesreče. Pa sedaj bo lahko delal tudi parlament, vlada bo imela za seboj o-gromno večino „poslancev" (ljudstva seveda ne!) in videli bomo, kakšni bodo uspehi.
Kdor je bral zadnje mesece klerikalno in liberalno časopisje, mora biti sveto uverjen, da bo sedaj prišel za našo državo in za naše ljudstvo paradiž.
No, mi o tem nismo tako prepričani. Paradiž bo prišel, a ne za naše revno ljudstvo, pač pa za liberalno in klerikalno gospodo. Vsa ta gospoda je pa proti revnemu ljudstvu, je njegova sovražnica, zato se ljudstvu ne bo godilo sedaj prav nič boljše.
Pa, prav je, da je prišlo tako, ljudstvo bo sedaj lahko le še jasnejše opazovalo ostudno klerikalno in liberalno igro, ki jo vganja ta družba z njim.
Naša pot je v tej vsesplošni zmedi jasna. Zahtevamo od te vlade samo eno, namreč, da izvede nemudoma pravične in poštene volitve v občine in za državni zbor. Naše ljudstvo hoče, na vsak način hoče jasno povedati klerikalni in liberalni gospodi, da je sito njihove igre, da je izpregledalo in da bo — volilo socialistično. To nam je porok prelep razvoj naše K. D. Z., ki zbira v svojih vrstah vse revno kmetsko ljudstvo, da bo kakor en mož nastopilo proti klerikalno-liberalni gospodi!
Preganjanje K. D. Z.
Brejčeva klerikalna vlada ve, da se jo ljudstvo že naveličalo njenega surovega absolutizma, zato je začelo zapuščati klerikalce, ter se vedno boli oklepa kmečkega proletaiijata. Prihajale so iz vseh slovenskih občin prošnje za socijalno demokratične shode, na katerih bi se jim ustanovilo podružnice KDZ.
Klerikalci so torei uvideli, da če bc šlo to še nekoliko časa tako dalje, da bodejo klerikalni »generali« ostali sami brez vojakov, kvečjemu če bodo imeli za seboj še kako staro »inarijino devico«, zato s> si brihtne glave ala Breic. Korošec ito izmislil novo metodo, s katero si bodejo skušali sedanje število svojih somišljenikov po deželi ohraniti, da jim bo na ta način zasigurano. da hode.io še zanaprej v Sloveniji imeli edino klerikalci vladne va ieti v svojih rokah.
Provocirali so železničarsko stavko, da so potem lahko začeli preganjati zavedni slovenski proletarijat in ob tej pri liki so se vrgii z vso silo na našo »kmetsko delavsko zvezo«.
Postavili so člane in zaupnike KDZ pod policijsko nadzorstvo, grozili so jim z aretacijami, očitajo jim. da so mislili po-, begniti čez mejo itd itd. Vrgli so se pa z vso svojo klerikalno gonjo na najbolj mirne naše člane, za katere ie bila prepričana politična oblast in tudi vsak najbolj za krknjen klerikalec je vedel, da je dotični popolnoma nedolžen, ter morda manj nevaren državi, kakor marsikateri klerikalec ali celo — minister. — Toda kaj zato. klerikalci vedo. da ne stojijo več na trdnih tleh v Sloveniji, zato iim ni nobeno orožje preumazano, da ga ne bi porabili, da iiudi s terorjem prisilijo, da ostanejo še nadalje njihovi somišljeniki, ter jim po-maga’o do državne blagajne.
V Kapeli, Sp Polskavi in več dingih krajih na Štajerskem so naši sodr. posta-
LISTEK.
Alb. Lajovic:
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje)
Svojo duševno hrano najdemo tedaj v knjigah. Toda le-te so prav različne. Imamo knjige, ki nas uče, kako vršiti to aH ono delo, tehnologične knjige o izgo-tavljanju raznih stvari, o podelavanju si-fovin ali sploh o kaki ročnosti, o upravi ir» opremi raznih stavb. Take knjige niso ^dilni kruh življenja, zakaj one samo napajajo in dopolnjujejo ročnost mojstra našega učitelja, ali pa vodijo našo strokovno skušenost proizvajalno in de-!pmo. Na drugi strani pa imamo zopet ^jige, ki nas poučavajo o vsem, kar je .nsegel človeški duh, hoteč spoznati, kaj j, ta svet in stvari na njem, knjige, ki •jplagajo ali hranijo znanstvene ugotovitve.
adi take znanstvene knjige nam ne mo-s p dati večje življenjske sile; take knjige dn • snov> kot na primer zrelo sadje in narp plodovi narave, iz kterih si lahko jjaPpdmo hrano, ki pa jih moremo v dru* zvezi boljše, popoln iše in bolj smo-
eno porabiti.
kak0^x °’. kar in kako misli človek o svetu, c-uli z ozirom na dogodke življenja.
kako mu je po tem in s tem usojeno njegovo početje, čitamo v drugih knjigah. Pozorovanje življenja se je v njih zgostilo in utelesilo v sliko, znanstveni izvlečki se zaužiti in prebavljeni kretajo pod vojkami jasnega vodstva na gotovih tirih delovanja, da, pozorovanje življenja združeno z vodstvom naznačujejo celo nova pota ljudstvu tam, kjer ne ve, kod naj hodi in kako naj bolje uporablja dneve svojega življenja.
Znanstvene knjige nas pouče, v kolikor ni tega storila šola, kaj je vsemirje, kako je nastala zemlja, kako je zložena in po katerih zakonih se ravna. Sem spadajo astronomične, geologične in fizične knjige. Zopet druge nam pripovedujejo o živalskem svetu in življenju, ki ga žive živali, popisujejo nam njihova telesa, še posebne anatomične knjige popisujejo telo, nam pripovedujejo, kako si ohranimo zdravje, zdravniške knjige popisujejo človeško telo v bolezni in v boju zoper nje.
Če nam tega še ni zadosti, a hočemo poizvedeti natančneje stvari o naši zemlji, tedaj vzamemo v roke zemljepisne knjige, ki nam pripovedujejo o tujih narodih, kako žive in kako se vladajo. K takim knjigam računamo tudi dobre potopise, ki ne pozabljajo bralca vedno znova in znova opozarjati na značaj in nehanje raznih plemen in narodov.
Toda vse znanstvene knjige ne morejo utešiti našega duševnega gladu, ne morejo nasititi naše duše. Zakaj pri pridnem delu čez dan pozabimo marsikaj bistvenega, kar stoji v njih zapisanega. Tako pač ne bi nikdar dosegli cilja, ki so si ga postavile znanstvene knjige; one hočejo namreč v svoji mogočni celoti jasno pokazati, na kaj naj se opira posameznik, kako naj gleda po svetu, kako naj si tvori svoj svetovni nazor, kaj je pravilno, dobro, pravično, slabo v mislih in dejanju. Vsa ta vprašanja pa je nemogoče, da bi jih rešil vsak izmed nas zase, tudi zaključek bi bil prav neenoten. Temveč določeno je od pamtiVeka, da vsakdo prinese svoj dar na oltar splošne blaginje človečanstva. Spoznanje so nam pridobili znanstveniki in učenjaki, — iz spoznanja pa so nam filozofi-misleci sestavili nazor o svetu. Toda tudi za strokovno proučevanje filozofije navadno nimamo časa, kolikor ga tak studij zahteva, čeprav priznavamo na drugi strani tudi potrebo takih knjig, zakaj le one nas temeljito pouče o tem, kar uaša dnevna izkušenost rada zamolčuje, ali česar ne najdemo v knjigah nravnosti, ter konečno o temeljih lepote, večne lepote in o sredstvih, s kterimi se nam lepota prikazuje.	(Dalje prih.)
vili »majsko drevo % okrašeno z rudečo zastavo, toda klerikalci so se čutili tako močne in oblastne, da so dali ta majska drevesa podreti in jih prodali, kat so z izkupljenim denarjem počeli, nam še m znano. Pokaza:' bomo tem krščanskim pravičnikom, da imamo državne zakone, ki veljajo za vse državljane, torej tudi za klerikalce.
Klerikalni hinavci so ljudem po dežei: obljuhovali tudi republiko, toda le toliko časa. da so prišli na krmilo, sedaj pa, ko sedijo na vladnih stolčkih pustijo zapirati naše govornike, kateri so poročali na shodih KDZ., zaradi besede republike. Pri novomeškem državn. pravdništvu so ovadili našega sodruga samo zato. ker je rekel, da smo republikanci (kar ie vsak so cijalist že od instinkta), da naj izgine vsako plemstvo — o katerem se je že pred enim letom poroča'o po jugoslovanski!, časopisih, da ie odpravljeno in da v Ju goslavii ne smejo vladati absolutist' Sttirgkhovega kopita. Dobro vedo. da m to nič protizakonitega, toda mislijo si, besede se dajo na več načinov zavijati _ in posrečilo se nam bo katerega socijalista vreči v ječo, morda jim še .celo rojijo po giavi misli na vislice.
Toda povemo Vam. da tudi ta Vaša metoda Vas ne bo mogla rešiti, ker mej ljudstvom je začelo vreti, tega se pa ne da pomiriti s teroriem in silo, ampak z mirno in pametno politiko, za katero pa vaša gnila stranka z »Večerno posodo« na čelu ni zmožna.
Sicer bo pa kmalu konec Brejčevega absolutizma in nova vlada bo nedvomno dovolila shode, na katerih bomo lahko odkrili ljudem vse klerikalne lumpanie in umazane nakane sedanjega režima.
Iz Kmetsko delavske zveze.
Odbor podružnice Št. Peter pri Mariboru opozarja ponovno svoie člane da se odzoveio plačilu članarinskih prispevkov redno vsak mesec. Zaostalo članarino naj po možnosti člani poravnajo. Pobiranje se vrši vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu v gostilni Senekovič pri cerkvi, kar naj članstvo vpošreva. Kar damo organizaciji, damo sebi!	Odbor.
Okrožno tajništvo ponovno opozarja ceni sodruge odbornike in zaupnike krajevnih organizacij, da pošiljajo denarne prispevke kot članarino m pristopnino e primernim izkazom vplačanih zneskov naravnost na osrednje tajništvo kmečko delavske zveze, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6. Poziva blagajničarke, da store ! svojo dolžnost glede pobiranja članarine. I Po okoliščinah naj članstvu naznanijo primerno mesto ali loka ! v katerem se bode članarina pobirala lecimo vsako I. m zadnjo nedeljo v mesecu. Pri tej priložnosti nai se zbirajo tudi reklamacije glede j)o-manjkljivega prejemanja, oziroma dostavljanja časopisa . katere naj odbor pošlje skupno okrožnemu tajništvu z morebitnimi pristopnimi izjavami novih članov. Kjer ni redu tudi izostane uspeh.
Okrožno tajništvo KDZ v Mariboru.
Ruška cesta 4.
SS*9 Dopisi.
W?y. -Iz Dolsuhe. ;	;;
Pri nas je zelo predrzen kaplanček, ki hoče komandirati vse ljudi, napada kar na cesti naše somišljenike in somišljenice. Mi mu to odsvetujemo, ker se mu bi lahko zgodilo, da bi od vročekrvnih fantov katero izkupil. Mi ki smo okusili grozote štiriletne vojne katere sokrivci so bili duhovni očetje,
se ne pustimo od nobenega najmanj pa od kaplana komandirati. Ker pravi, da smo proti veri, mu pa svetujemo da vzame „Ljudski Glas* v roko in prepričal se bo, da nismo proti veri, ampak proti temu, da bi se oznanjala raz prižnice politika mesto „Božje besede*4.
Št. Ilj v Slov. goricah.
Pri nas se silno trudi nekoliko mari-jinih devic, (katere pa to ne ženira, da so v Marijini družbi, da ne bi s fanti pohajkovale, ker jim g. kaplan grehe vnaprej oprostijo), da bi razbile našo K. D. Z. Hodijo okrog naših članov, ter jim proroku-jejo, da bodejo vsi pogubljeni, če bodejo še naprej pri K. D. Z. organizirani.
Sedaj so začele tudi Zebotovo „cunjo** pošiljati brezplačno, da bi nas na ta način premotili in spravili v svoj tabor. Toda mi Vam povemo, da rajši plačamo za naš „Ljudski glas** 3 K na mesec, kot bi Vašo cunjo prejemali brezplačno.
Svinje našega g. župnika smejo biti na pokopališču, nekega našega somišljenika je pa na Vel. noč, izpodil doli, ter mu prepovedal, da ne sme biti tam. Torej kmetje mi smo delali pokopališče za župnikove svinje. Ali bodemo res pustili, da bo lahko delal z nami kar se mu bo zljubilo.
Zelo pošteni so tudi klerikalci pri apro-vizaciji. Klerikalci so dobili za Vel. noč po 20 kg moke po 5 K, nam so je dali pa samo 'li kg. Ravno tako si so sladkor med seboj razdeljevali, šele potem ko je bil po 42 K nam ga so nekoliko privoščili. Zato, ker ste tako .pravično** postopali ste nam odprli oči, spoznali smo Vas, zato se bodemo pa otresli in politiko bodemo sprejeli v svoje roke, Vi pa oznanjajte Kristusov nauk med ljudmi in ne sejte več sovraštvo, kakor ste to delali do danes.
Zgornja sv. Kungota.
Pretečenega meseca se je tukaj ustanovila podružnica K. D. Z. Priglasilo se je takoj nad sedemdeset članov, iz tega je razvidno, da se naše ljudstvo zaveda sedanjega položaja, ter si ga hoče zboljšati, kar se mu bode tudi posrečilo.
Članom krajevne organizacije pa kličemo: „Le vrlo naprej po začrtani poti, „do svobode, bratstva in enakosti!“
Pišece pri Brežicah.
Naš shod K. D. Z. je uspel vrlo Mlobro. Liberalci pišejo, da je bilo okrog 40 ljudi navzočih na shodu, — a vpisalo se jih je takoj na shodu 93 članov v K. D. Z. Vi gg. liberalci vidite menda tri ljudi za enega, kar vam oprostimo, ker vemo,‘da vas je tega strah, in če se človek ustraši, se zelo lahko zmoti, ker ga spomin zapusti.
Na tem shodu je bil tudi en „samo-stojnež**, ki je rekel, da ne bodeta nikdar delavec in kmet skupaj držala, ker kmet se mora poznati od delavca, češ, za delavca je dobra kaša, jaz pa ne morem živeti brez mesa.
Gd Urek je pa rekel, da bo s svojim krikom podrl K. D. Z. kakor Izraelci Jeriho. Toda do danes nismo slišali tega krika; razlagamo si pa to na ta način, da je gd. Ufek uvidel, da se to organizacijo, ki vedno raste, ter ima danes že nad 200 članov ne da s krikom razdreti, ampak da mora on vse moči zbrati, če hoče še njegovo S. K. S. obvarovati, da je ne bo spomladansko solnce stopilo, ker je bila v zimskem času skombinirana.
Kadar bodemo čuli Urekov „krik**, se bodemo pa zopet oglasili.
Kapele pri Brežicah.
Brihtne glave so naši ..samostoj-neži“. Odlikujeto se pred vsem v tem, da pridno^ iščejo komuniste med našo K. D. Z. Če imate s tem namen, zbegati ljudstvo naše organizacije, ste napravili račun brez krčmarja. Vaše pobožne želje že davno poznamo. Vi bi radi bili še zmi-raj gospodarji revnega ljudstva, kakor
ste bili med vojno, ko ste nam siromakom kruh rezali.
Povemo vam na ves glas da bodemo ob priliki volitev pokazali z glasovnimi listki na vaše intrige in denuncijanstva. da smo zavedni ter hočemo v bodoče sami zastopati naše pravice in se ne bodemo pustili od bivših bismarkovcev in prej faliranih kmetov komandirati. Ne bojimo se prav nič krivih prerokov, ki nas hočejo strašiti. Mi vemo, da je pravica na naši strani. Zato se bodemo še bolj trdno prijeli naše organizacije, ker pravica je in bode zmagala.
Iz Pliberka.
Iz Pliberka nam pišejo: Naši Pliberški duhovniki, katerih nimamo ravno premalo — pol ducata — se zelo malo brigajo za cerkev; toliko bolj pa za politiko. Pri nas je bila navada, da so se vsak večer v mesecu maju vršile večernice. Vršijo se tudi letos, toda s to razliko, da jim nobeden duhovnikov ne prisostvuje. Ko se zberejo Pliberške žene in dekleta zvečer v cerkvi, si ne upa nobeden duhovnik stopiti z vencem v roki pred oltar in moliti. Strah in groza ga spreleti, če pogleda slučajno skozi luknjo pri ključavnici, ko vidi polno cerkev in sliši glasno molitev. Zbeži od pribežališča grešnikov v „klerikalni omnibus**.
Radi bi vedeli, ako ima Jugoslavija še kaj več takih dušnih pastii-jev kot ”li imamo v Pliberku?
Iz mariborske okolice.
Vzorni Kristusovi namestniki so tu-kajšji „očetje frančiškan i“. Dne 13. pr. m. je umrla tukaj A. Korošec, katere starši so člani K. D. Z. Frančiškani so bili naprošeni, da pokojnico spremijo k zadnjemu počitku, kar je bilo odklonjeno. Potem je pa vendar prišel eden na pokopališče ter molil tako tiho in s čudnimi glasovi, da niso vedeli navzoči, če moli ali morda preklinja K. D. Z.
Tako skazujejo torej ti gospodje ljubezen do bližnjega, katero je učil Kristus. Seveda „božji namestniki** se dandanes rajši pečajo s politiko, ker ogenj bruhati na vse kar ne trobi v klerikalni rog ihn bolj ugaja, kakor „božjo besedo** razlagati in z zgledi ljudi navajati k pravičnemu življenju.
Nam bi pa menda radi naprtili dva pekla na hrbet, samo če bi jih mogli. Toda mi smo vas spoznali, da ste volkovi v ovčjih kožah.
Iz Kapele pri Brežicah.
Pri nas smo postavili „majsko dre-vo“, ■ toda občinski urad in okrajno glavarstvo je mislilo, da mu je vse dovoljeno, kar si izmisli. Prisilili so nas, da smo morali „majsko drevo** podreti, zaradi tega, ker je bilo okrašeno z rdečo zastavo.
Pa naj še kdo reče. da v Jugoslaviji ne vlada absolutizem. Še hujši absolutizem vlada tukaj, kakor je vladal pred dvesto Idti, kajti danes hoče že vsak župan ustrahovati svoje Občinarje in ji"1 vliti svoje „samostojno** ali klerikalcu prepričanje v glavo. Toda pokazali bo' demo, da veljajo državni zakoni tudi % gg. „samostojne** in „klerikalne** župa11® in nc samo za navadne občinarje-držaV' Ijane.
Pri prihodnjih občinskih volitvah u pa konec vaše slave in vašega absolutizma.
Rogaška Slatina.	,,
V tukajšnjem državnem kopali^u vladajo zelo čudne razmere. Nastavil, je bil tukaj sodr. Ostrovska, ki je K mesečne plače 600 K ter je delal na • po 10 in več ur. Sedaj pa, ko je bu ' ^ siljen, da*si poišče drugje službe. J drug nastavljen na njegovem uie. ta mesečno plačo 1500 K. Ali potren
več za svoje življenje, ki je baje slabši delavec, kot je bi! Ostrovska, ali odločuje tukaj političa pripadnost nastavljencev.
Ko je zapustil svoje mesto Ostrovska. se ga je pustilo po orožnikih z nasajenim bajonetom preiskati, ako ni morda kaj ukradel. Vi se torej zavedate, da ljudje ne morejo z vašo plačo izhajati, temveč da bi morali krasti, da bi se preživeli, na podlagi česar bi jih vi potem Preganjali. Toda zmotili ste se. ker naši sodrugi hočejo moralno živeti, in ako jim vi s famoznimi plačami to onemogo-e.te, si rajši poiščejo druge službe, potom katere se lahko pošteno preživijo.
Ako pa misli uprava kopališča na ta način kopališče zboljšati, se zelo moti. ker ako se z našim delavstvom tako dela se zgubi vsako zaupanje od strani ljudstva. Radi tega se poživlja javna oblast, da tukaj napravi primerne korake in prepreči vse nadaljnje šikane napram delavstvu.
„Sloga",
Povdarjaio se je že večkrat, da je K. D. Z. v prvi vrsti gospodarska organizacija. Zato se je sedai osnovala nakupovalna zadruga, ki je registrirana pod imenom „Sloga".
„Sloga" bo skušala p<> svoji moči preskrbovati člane K. D. Z. potom gospodarskih odborov z vsemi gospodarskimi potrebščinami ter od njih kupovala poljske in druge pridelke, katere bi imeli za prodajati, ter bo na ta način izločila vse prekupčevalce, ter preprečila, da bi se naše ljudstvo še nadalje odiralo po raznih kapitalistih, trgovcih, verižnikih itd., ki so se do sedaj redili na račun revnega kmečkega in delavnega ljudstva.
Koncem tega meseca se bode vršil ustanovni občni zbor „Slove11, katera bode takoj potem ko bode izvoljeno načelstvo in odbor, začela s svojim gospodarskim delom med našim ljudstvom po deželi. Opozarjamo torej vse zaupnike podružnic po deželi, da se zavzamejo za to gospodarsko zadrugo in takoj začnejo naročati potom gospodarskih odborov vse gospodarske potrebščine, katere smo priobčili v zadnji številki „Ljudsk. glasu", da jih imamo v zalogi, v toliki množini, kolikor neobhodno potrebujejo za oskrbovanje svojih članov, pri čemer se vštejejo tudi družinski člani.
„Sloga" ima tudi v zalogi večjo množino ruiave kotenine. katero bo oddajala svojim članom, oziroma članom K. D. Z. potom gospodarskih odborov po 40 K meter.
Opozarjamo torej vse člane ozir. podružnice, da nam takoj pošljejo naročila za to blago. Pošljite tudi seznam vseh oskrbovancev, katere imate posamezni gospodarski odbori v svojem področju.
Tiste podružnice pa, katere še niso izvolile gosnodarskih odborov, naj to takoj store, da se jim bo lahko pravočasno postreglo z blagom, katerega imamo sedaj v zalogi.
S&& Po svetu. 383S
Na Angleškem
so še vedno upori Ircev na dr. “.vnem redu ter se pojavljajo še vedno novi uporniki ter požigajo vojašnice i. dr. Država je poslala vojaško pomoč, katera ima nalog. udušiti upor.
V Italiji
je bila sestava nove vlade poverjena zopet Nittiju, kateri ima pri sestavi silne
težkoče, ako se ne bode posrečilo temu sestaviti kabinet, so krogi v Rimu mnenja, da bi se sestava nove vlade poverila Giolittiju.
Med Rusi in Poljaki
traja boj dalje. Zadnji čas so začeli prodirati Rusi in so vrgli Poljake precej daleč nazaj.
Iz Sibirije
se vrnejo jugoslovanski ujetniki v najkrajšem času. Obveščena je bila naša vlada od poslaništva, da odpotuje v najkrajšem času ladja iz Vladivostoka, na kateri bo okrog 1000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov.
V Avstriji
so nrijeli več ponarejevalcev denarja okoli štirinajst, dva od te družbe se nahajata še v Budimpešti, katere namera-i vajo tudi aretirati.
Turški sultan
I hoče odstopiti. Poslal je vrhovnemu ; svetu pismo v katerem pravi, da hoče j odstopiti in vladne posle prepustiti ali-i iranim (združenim) misijam.
Arnavti
so prisilili s svojim nastopom Italijane, i da so morali zapustiti Kolš. Med potjo ■ so jih napadli Arnavti in ustavili na po-J hodu.
Nova vojna.
Po poročilu iz Carigrada je napove-j dala država Herbejdžan Armeniji vojno. Ali res ne bo nikdar konec vojn?
Švica
' stopi tudi v zvezo narodov, kar se ie ' določilo potom ljudskega glasovanja s 410.000 proti 310.000 glasovom.
/	V Mehiki
se ie uprlo ljudstvo. Čete generala Car-ranze, ki so stale na meji združenih dr-žatf, so se udale ustašem.

N. GOGOLJ:	(Konec.)
Majska noč ali utopljenka.
„Zdaj pa imamo!" je rekel župan in široko odprl usta. „Ali slišite, ali slišite: vse zahtevajo od župana, zaradi tega ga morate ubogati, brezpogojno ubogati! Ce pa ne, boste že oprostili . . . Tebe pa,“ je nadaljeval in se obrnil k Levku, „zaradi zapovedi komisarja — četudi se mi čudno zdi, kako je to prišlo do njega — jaz te oženim; samo okusil boš prej nagajkp! Veš ono, ki visi pri meni na steni poleg kota. Jutri jo malo prenovim . . . Kje si Vzel listič?"
Levko je imel kljub začudenju, ki ga je povzročil tako nepričakovani obrat njegove zadeve, še toliko razsodnosti, da je pripravljal v svoji glavi drug odgovor in zatajil pravo resnico, na kak način je dobil listič.
„Namenil sem se,“ je rekel, „včeraj zvečer v mesto in sem srečal komisarja, ki je zlezel iz bričke. Ko je zvedel, da sem jaz iz vasi, mi je dal ta listič in ukazal, naj ti ustmeno povem, da pride na povratku k nam ba kosilo."
„To je on rekel?"
„Rekel je."
„Ali ste slišali?" je rekel župan s tehtno Pomembnostjo in se obrnil k spremljevalcem. »Sam komisar v lastni osebi pride k našemu ^atu, t. j. k meni na kosilo. On!" Tu je župan dvignil palec in položil glavo tako, kakor da !*' prisluškovala nečemu. „Komisar, ali slišite, ^°misar pride k meni na kosilo! Kako misliš ^?$pod pisar, in ti, svat, to ni prazna čast! Ali 1 tako res?"
. „Kolikor morem pripomniti," je povzel s ®ar, „še ni noben župan postregel komisarju
kosilom."
j »Niso vsi župani enaki!" je spregovoril 8 Pan z zadovoljnim obrazom. Njegova usta so . skrivila in iz njih je zazvenelo kakor težak, daraV 8meh’ ki je bil podoben grmenju od-botleuega grorna- „Kako misliš, gospod pisar; ebno bi bilo, da bi dali zaradi imenitnega
gosta povelje, da bi prinesli iz vsake hiše vsaj po eno pišče, potem platna, pa še karkoli . . . A? . . .“
„Potrebno bi bilo, potrebno, gospod župan!"
„Kedaj pa napravimo svadbo, oče?" je vprašal Levko." *
„Svadbo? Jaz bi ti že dal svadbo . .! No, ali zaradi imenitnega gosta . . . jutri vaju pop poroči. Vrag z vama! Naj komisar spozna, kaj je to natančnost. Sedaj pa, otroci, spat! Pojdite domov. .! Današnji slučaj me je spomnil na oni čas, ko sem jaz .. .“ Pri teh besedah je vrgel župan svoj navadni važni in pomembni pogled izpod čela.
„No, sedaj bo pa pripovedoval župan, kako je vozil carinjo!" je rekel Levko in veselo hitel s hitrimi koraki k znani koči, obdani od nizkih črešenj. „Daj ti Bog nebeško carstvo, dobra in prekrasna gospodična!" je mislil pri sebi. „Naj se večno nasmihaš na onem svetu med svetimi angeli! Nikomur ne povem o tem čudežu, ki se je dogodil to noč; samo tebi edini, Hanica, ga izročim: samo ti mi boš verjela in z menoj pomoliš za dušni pokoj nesrečne utopljenke!"
Med tem se je približal koči: okno je bilo odprto. Mesečni žarki so padali skozenj in pokrivali Hano, ki je spala pred njim. Njena glava se je opirala na roko; lica so ji tiho gorela. Ustne so se zbirale in nejasno izgovarjala njegovo ime. „Spi, moja krasotica! Naj se ti sanja vse, kar je najlepšega na svetu; toda tudi ono ne bo lepše od najinega prebudenja!"
Ko jo je prekrižal, je zaprl okence in se tiho oddaljil. In črez nekoliko minut je že vse zaspalo na vasi; edino mesec je plul ravno tako sijajno in čudovito po neizmernih pustinjah razkošnega ukrajinskega neba. Ravno tako slovesno je dihalo vse v zraku in noč, •božanska noč, je veličastno dogorevala. Ravno tako čudovito krasna je bila zemlja v divnem srebrnem blesku; ali nihče se že ni več opajal na njih: vse se je pogreznilo v spanje. Samo redko je potrgavalo molčanje nenadno pasje lajanje in še dolgo se je pijani Kalenik zibal po zaspalih ulicah in iskal svojo kočo.
Ljiiia. FiaoiišU ul. 6.
regislrovana zadruga z omejena meze.
Morine za šole, županstva io orade. Hajmoiieniejše plakate in vabila za shode in ::	veselite. ::
Ulil! takljiiU.
najmodernejša oredba za tiskanje listov, kojii.brošiir itd.
Naročajte in širite
S Iz naše države. K
Nova vlada je sestavljena. Predsednik dr. Milenko Vesnič, minister zunanjih stvari dr. Ante Trumbić, minister trgovine dr. Momčilo Ninčič, min. znotranjih poslov Ljuba Davidovič, za konstituanto Protič, za prosveto Svetozar Pribičevie. za promet dr. Korošec, vojno general Jovanovič, pošto in brzojav dr. Ninkovie, šume in rude dr. Kovačevič, za socijalno politiko dr. Kukovec, agrarno reformo Krizman, pravosodje Trifkovič, zdravstvo Rafajlovič, finance Stojanovič, prehrano Jojkič, poljedelstvo Jankovič.
Pokrajinske vlade bodejo kmalu na novo sestavljene. Ministrski svet se je že bavil s tem vprašanjem.
Vojni zakon. Regent je podpisal ukaz, s katerim se upelje vojni srbski zakon za celo državo.
Tri vagone novih novčanic je dospelo iz Pariza v Beograd, ter se bo zamenjava denarja v kolikor še ni končana nadaljevala.
Viniška afera jo bila pretekli teden pred tukajšnjim deželnim sodiščem, pri katerem je bil obsojen eden na tri leta (Peter Balkovec) radi žaljenja „kraljevega veličanstva", drugi so dobili na (Ivan Kobe) 2 meseca, (Peter Žugelj) 3 tedne. Vsi drugi so bili oproščeni.
BW" Kožete obdržati svojo lepotoT Hočete imeti kakor baržun mehko kožof Nočete solnčnih peg, mozoljev fn ogrcev? Uporabljajte F e 11 e r j e v o pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo p o m a d o 1 Občudovani bodete! Zavidani! I lonček 9 K, No. 111 močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 16 K. ::
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada \ za rast las doseže bujne lasel Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No.
III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. ::	::	in 3 K.	::	::
Mučijo Vas kurja očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več!
Nobenih žuljev 1 Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika ::	::	škatlja 6 K.	,	::
Želite še kaj?
Fellerjcve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek preti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K.
Fellerjev Elza flu>J. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najoeneje.
EUGEN V. FELLER, Ijekarnar
Stubica Donja Elza trg Nr. 334 (Hrvatska).
Volitve se bodejo vršile v Srbiji in v Črni gori v drugi polovici avgusta.
Amnestija. Službene novine prinašajo regentov ukaz glede obširnejše amnestije vseh prestopkov proti državni oblasti, razžaljenja Veličanstva, rovarenja proti državi itd. ^
Volilna pravica za ženske. Sprejel se je nov volilni red, na podlagi katerega imajo volilno pravico vsi moški in renske od 21. leta naprej.
Protič v Zagrebu. Protič se nahaja v Zagrebu ter obišče obenem tudi Ljubljano, da zasliši vodilne osebe, kakšnega mnenja so glede konstituante.
„Lažiljub" se je v zadnji številki zopet zaletel v K. D. Z., toda z njegovim opravljanjem dela naše vrsto le bolj številne in stanovitne, zato ga pustimo, naj le nadalje odkriva grehe komunistov, kateri nas nič ne brigajo, ker nimamo s komunisti nobene zveze.
Gospodarske vesti.
Padanje cen koruze in nšenice. Iz
Mitroviče javljajo, da notira pšenica tamkaj že 240 K za 100 kg. Trgovci, ki so vedno čakali, da bodejo cene višje in povzročali, da je primanjkovalo blaga, bodo trpeli občutno škodo. Prav }e tako tem ljudskim izkoriščevalcom.
Amerika kupuje češki sladkor. Amerika je naročila na Češkem 70.000 metr. stotov rafiniranega sladkorja. Cena mu bo 14 dolarjev za 100 kg. S to pogodbo se bo precej vrednost češkega denarja zvišala.
Sladkorna kampanja na Češkem bo
znašala letos pet in pol milijona stotov. Cena za q je preračunjena na 1826 K čehoslovaških, t. j. naših 2739 K.
Izvoz bakra iz Jugoslavije je prepovedan.
V celjski cinkarni se je začela izdelovati modra galica. Izdela se je vsakdan pol vagona, toda upati je, da se bo kmalu dvignila na 1 vagon. Cena je 30 K za 1 kg.
Iz italijanskega ujetništva M’iivše ^e vojne ujetnike uljudno prosim, nko je komu kaj znano o Jožefu Cebe, ki je pisal zadnjo karto 15. oktobra 1919 po J naslovom: Prigicnir di guerra Jožef Cebe, ’ Centuria 2070, Caprino Veroucsi, Provin-! cia Verona, Italia, da nn blagovoli proti I povrnitvi stroškov naznaniti na sledeči naslov: Ema Cebe, posestnica. Udinja vas, p. Slivnica pri Mariboru,
----- um itm bbi mn i r -t i -i —mm n >in  n - -m-n niiiMBiuMnir-^
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici K 36-—• Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenico 6 K.
Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza - kroglice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje! Evgen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 358, Hrvatska.	B.
== registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilno vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po distih
Rentni davek piaCa di uStvo ir. svojega. Obresti se kapitallzu-ajo polletno. VcCje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. I>OK«jiln daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu alt zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri
iw Edi, ib delavski deni zavod.
Miši-poctoane
stenice-Sčurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane in mISi K10-—; za ščurke K10- —, a posebno močna vrsta K 20-— ; posebno močna tinktura za stenice K 10-—; uničevalec molje K 10'—; prašek zn uši v obleki In perilu K 6 — In 10 — ; P1,0*1 mravljam K10'— ; proti ušem pri perutnini K10'— : prašek proti mrčesom K 6 — in 12'—, proti ušera pri ljudeh K 5 — in 10 — ; mazilo za uši pri živini K 6'— in 10'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 — J mazilo proti garjam K 10'
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico I!
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban št. 178.
Konsumno društvo za Ljubljano In okolico hpšeV.š» hranilne vloge p-
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4,/2,’o-Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 mili ionov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad -2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ==
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so:
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Koroškem ; Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna_ L, Črna II., Pliberk; Maribor; Litija, Št Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Store pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom; ....... 1	Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost.	----
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah «•' pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta/ 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.