»iif I5T IWIWO STAT*« WAR 'BONDS ANO STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER LETO XLVI. — VOL. XLVI, CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 22, 1943 Jej, jej, kaj bo pa zde j! Iz Washingtona poroča zakladniški urad ameriške vlade prežalostno novico, da primanjkuje bankovcev po $10,000. Med "narodom" je komaj kakih 2,200 teh "jrild-kov." Največ jih je bilo v prometu v juliju 19hO, namreč 6,029. Od tedaj se jih pa menda ljudje branijo, ali kaj, ker jih vedno več prihaja nazaj v vladno zakladnico. (Pa vendar fe' sj, vis&c teh vrstic enkrat rad od blizu ogledal to "solato"). Strogost predpisov glede prisilnega dela v Jugoslaviji London — Car igra j ski poročevalec angleške časniške agentu re Reu'ter, Reginal Roland, javlja iz Carigrada, da pošilja osišče vse za delo sposobne moške, nabrane- na Grškem in v Ju-goslavij, na delo vzdolž grške in dalmatinske obale, kjer morajo pomagati pri zidanju utrjenih postojank in drugih obrambnih objektov. Okupatorjeva oblast zapleni takoj premoženja vseh onih, ki se nočejo javiti ali pa, ki zapuste svoje delo in pobegnejo. Radi pomanjkanja transportnih sredstev in nesigurnosti cest, morajo vsi delavci peš potovati v kraje, kamor jih kličejo. Kdor ne more slediti oddelku, zaostane in je srečen, če uide smrti od lako- Papež Pij XII. obžaluje bombardiranje Rima London, 21. jul.—Vatikanski radio je danes oddajal vsebino pisma, ki ga je poslal papež Pij svojemu generalnemu vikarju za rimsko okolico, kardinalu Marchetti-Salvaggianiju. V tem pismu je papež obžaloval bombardiranje Rima zadnji pondeljek ter je apeliral na katoličane po vsem svetu, naj molijo za skorajšnji mir. Papež je rekel v pismu, da bi bile grozote bombardiranja "našemu dragemu Rimu lahko prihranjene." Papež je v pismu citiral zgodovinsko, kulturno in versko važnost Rima. Poveljstvo svari italijanski narod pred invazijo zaveznikov Bern, Švica. — Poveljstvo 5. italijanske armade, katerega glavni stan se nahaja v Rimu, je pripravilo civilno prebivalstvo na obsedno stanje v slučaju invazije na ozemlje Italije. Po vsem -Rimu in po drugih mestih je vojaštvo nabilo letake, ki 'pripovedujejo narodu, da bo naznanjena invazija z zvonenjem zvonov po vseh cerkvah. Depeše iz Švice poročajo, da so 48 ur potem, ko je več kot 500 ameriških bombnikov bombardiralo Rim, zopet padale bombe v predmestja Rima. Svarilne piščali so tulile 65 minut, v znamenje, da je sovražna zračna sila v bližini. Drugih poročil o tem ni. V tovarnah vojnega materija-la, katere so Nemci spravili v obratovanje, dobe oni, ki se prostovoljno javijo, dvojno plačo. Italijanski vojaki odhajajo iz Jugoslavije nazaj domov, a njihovo mesto zavzemajo Bolgari, ki so še bolj okrutini kot nacisti sami — v kolikor je to sploh mogoče. Letošnja letina v Jugoslaviji kaže precej dobro, toda vprašanje je, dali bo narodu koristila. Nemci namreč začenjajo že zdaj s posredovanjem kvizlinga Nedi-ča in njegove uprave popisovati na polju bodočo žetev. Verjetno je, da bo dežela oropana vsega, kar se bo dalo odnesti. Ulje so nash v severni Kanadi Boston. — Armadni inženirji so odkrili bogate zaloge olja manj kot 100 milj od arktičnega kroga v severni Kanadi. Zdaj že polagajo cevi, po katerih bo teklo olje preko MacKenzie gorovja do Whitehorse, razdalja 600 milj. Tukaj bodo rafinerije pretvarjale olje v gazolin za letalske motorje. Razprodaja čevljev Mandel's Dept. trgovina, 15333 Waterloo Rd., prej Anton Ogrinc, ima zdaj pa do 31. julija razprodajo na raznem obuvalu, za katerega ni treba nobenih pointov. Obuvalo je dobro in poceni. Čistilce preprog in drugo bodo zopet izdelovali Washington. — Urad za vojno produkcijo je dovolil, da smejo tovarne zopet izdelovati čistilce preprog, sita za moko, šila za led, odpirače kant, mlinčke za meso in nekaj drugih najpotrebnejših stvari za hišo in dom. Urad za vojno produkcijo je dovolil kovino za te stvari, katerih izdelava je bila ustavljena 17. novembra 1942. 7,500 oseb je sprejelo sinoči novega škofa Youngstown, O. 21. jul. — Katoilčani, proetstanti in Židje so se nocoj zbrali, da pozdravijo novega škofa MacFa|Gdena. Okrog 5,000 se jih je zbralo na postaji in ob potu od postaje, ko se je pripeljal škof. Okrog 2,500 oseb se je pa zbralo zvečer v Stambaugh avditoriju, kjer je bil prirejen novemu škofu slavnostni sprejem od strani lajikov. V imenu mesta ga je pozdravil župan Willia'fri Spag-nola. Jutri, v četrtek, bo pa slovesno ustoličen je novega škofa po naškofu McNicholasu iz Cincin-natija. Zaprta vinarna Nottingham Winery, 17721 Waterloo Rd. bodo zaprli za dva tedna, ker bo odšel lastnik, Mr. Thom. Krašovec, na počitnice. Vesela vest Danes zjutraj je dobila družina Sgt. William Jaketič obisk tete štorklje v Booth Memorial bolnišnici. Mati in dete se dobro počutita. Srečni ata je bil pred nekaj časom povišan v narednika in je prišel v torek na dopust za 10 dni iz Floride, kjer služi pri zrakoplovnem oddelku. Mlada mamica je pa hčerka splošno poznane Stuš-kove družine iz Wickliffe, O. Čestitamo! Pridite po delnice Louis Jerkič, tajnik Slovenskega doma na Holmes Ave. apelira na delničarje, naj pridejo po delnice. Mnogo jih je namreč ki niso prišli po nove delnice, ko so izročili stare v zamenjavo. Nadškof Spellman v Južni Afriki Pretoria. — Newyorski nadškof Francis P. Spelman je dospel sem iz portugiške Vzrod ne Afrike. Bil je sprejet v av-dijenci pri premierju Jan C Smutsu. Prva obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojne člane Anton Mervarje-ve družine. katerega pogreb bo jutri dopoldne ob devetih iz cerkve Marije Vnebovzete in na pokopališče Kalvarijo. D©M©VINft AMERICAN HOME onm nam predstavlja ruske vojake, ki so vkorakali v zavzeto ruslco vas Krymskaya. Domačini so jih veselo popravljali ter jih obmetavali s cvetjem. Kjer se pokažejo ruski vojaki v vaseh in mestih, iz katerih so pregnali Nemce, Mh domače prebivalstvo pozdravlja kot rešitelje in heroje. . Osišče prizna umikanje v Siciliji Giraud je namignil narodu v domovino, da invazija ni več daleč | London, 21. jul. — Danes je 1 govoril francoski general Giraud narodu v Franciji ter izjavil, da se bliža odločilna ura tako natančno kot stenska ura. i "To je trenutek, na katerega ste vi in jaz že dolgo čakali." j Giraud je poudarjal, da bode , v Franciji kmalu zopet slišali i ropot tankov, toda ti tanki bodo ' preganjani od onih, ki bodo no-! sili francoske znake. "Francoska armada bo zopet i kmalu zavzela postojanke in tc j pot z najbolj modernim orož-ijem,' katerega mi je, obljubil poslati predsednik Roosevelt, kakor hitro bo to mogoče," je govoril stari general. Giraud je pravkar dospel v London z obiska v Washingtonu in Kanadi. Sovražnik se umiče nazaj proti pristaniščem, odkoder bo lahko pobegnil pred zmagovitimi zavezniki. Enna sredi Sicilije je včeraj padla. London, 22. julija.—Alžirski radio je danes poročal, da kažejo poročila iz Sicilije, da je sovražnik izpraznil pristanišče Palerma, Trapani in Marsala. Ta poročila pa uradno še niso potrjena. Uradno osiško poročilo sinoči je priznalo, da so njegove čete na Siciliji na umiku v smeri proti pristaniščem, odkoder se bodo ukrcali za beg. Osišče prizna, da je padlo mesto Enna v osrčju Sicilije in da se osiška armada umiče proti Mesini. Rimski radio je poročal, da so osiške čete zavzele nove pozicije, dočim je javljal berlinski radio, da se giblje osiška armada "po načrtu." Zavzeto mesto Enna so zadnja vrata do Catanije, ki leži 40 milj proti vzhodu. Tam na-skakuje osma angleška armada Nemce, ki branijo pristanišče. Angleške ladje bruhajo težke izstrelke v pristanišče. Poročila trdijo, da se pomiče osiška armada proti Mesini, kjer bo imela edino priliko za beg v Italijo. Tukaj loči samo dve milji široka morska ožina Sicilijo od Italije. Gorsko trdnjavo Enno so včeraj zavzele ameriške in kanadske čete. Potem so pa takoj udarile za sovražnikom, ki se je umaknil severovzhodno, v smeri proti Mesini. S. padcem i&nae.m, po,stale iz-lirane vse osiške čete v zahodni Siciliji. Rešijo se samo lahko še po obrežni cesti, 30 milj severno. Tudi čete, ki branijo Catanijo, imajo za umik samo pot direktno proti severu. Vlada bo vprašala za 15 bilijonov v tretjem vojnem posojilu Washington. — Zakladniški tajnik Morgenthau je danes naznanil, da bo vlada vprašala narod za 15 bilijonov dolarjev pri tretjem vojnem posojilu, za katerega bo pričela kampanjo 9. septembra. To bo za dva bilijona več, kot je bila kvota pri drugem vojnem posojilu, in ki je prineslo 5 bilijonov dolarjev več, kot je pa vlada vprašala. Tretje vojno posojilo v znesku 15 bilijonov dolarjev bo največji finančni program v svetovni zgodovini. Zakladniški tajnik je izjavil, da pri tretjem vojnem posojilu ne bodo sodelovale banke, ampak samo posamezniki, korporacije in zavarovalne družbe. Kupujte vojne znamke! Od napada na Pearl Harbor so izgubili Japonci že 634 ladij New York. — Zavezniške podmornice, bojne ladje in letala so pogreznili Japoncem od časa napada na Pearl Harbor najmanj 634 ladij. V letošnjem juliju so izgubili Japonci že 17 bojnih ladij in 22 trgovskih. Zla$ti imajo Japonci velike izgube na ladjevju, odkar so začeli Ameri-kanci z ofenzivo na Novi Geor-giji in Novi Gvineji. V tem času, ko so izgubili Japonci 634 ladij, so jih izgubile Zed. države samo 107. V soboto bo važen dan! Da, zelo važen za vse, ki spadajo k temu ali onemu društvu. V spboto bodo namreč tajniki in tajnice pobirali <}sesment, ker bo 25. nedelja. Vsak naj gleda, da bo imel svoje obveznosti do društva v redu, to je, da bo njegov asesment plačan. ____A___ POKOJNI FRANK VESEL -vj- Preki sod v Zagrebu New York, 15. julija (NYT) — Nemci so proglasili v Zagrebu, prestolnici takozvane 'Neodvisne Hrvaške Države' obsedno stanje in preki sod, in sicer radi tega, ker so patriotični jugoslovanski uporniki nedaleč od Zagreba osvojili in zasedli važne železniško križišče. To vest je javil včeraj moskovski radio. Omenjeno oddajo iz Moskve so zabeležili uradni monitorji vlade Zedinjenih Držav — čas niška agentura United Press pž poroča, da je nemška vojašks oblast celo zagrozila, da bo m licu mesta ubita vsaka oseba, k: se bo pojavila na cesti po deset; uri zvečer. Na tisoče farm je praznih, poroča števni urad Washington. — Vladni števni urad naznanja, da je bilo v aprilu 1940, ob času ljudskega štetja, v Zedinjenih državah 76,704 kmetij praznih in ^apuščeiVih. Te farme obsegajo skupen kom. pleks 6,484,292 akrov zemlje. Toda v istem času je pa 56,928,-656 akrov neobdelane zemlje na obstoječih farmah. _r>_ Naši vojaki ~ — h h M ^ ** Vs6 znance in prijatelje po- Pfc. Edward Mlinar, sin Mr zdravlja vojak Frank Žagar Jr., jn Mrs. Thomas Mlinar iz 1522- sin Mr. in Mrs. Frank Žagar iz Ridpath Ave je doma na 10 dne 19010 Muskoka Ave. Njegov ^ ■ ^ w Fie]c naslov v armadi je: Pvt. Frank Žagar Jr., Co. "A," 133rd Engis 0hl°- lo Je Pr (C) Bu, N. W. S., P. O. Ft. vi dopust v 14 mesecih. Prija Lewis, Washington. tel j i ga lahko obiščejo. 250,000 Nemcev je obkoljenih 81 vedno bolj zožujejo past pri Orlu; pririnili so 8® ze na 7 milj do mesta; poročajo tudi o sijaj-zmagah na drugih frontah. Lag 21. julija.—Ruske armade, ki prodirajo v silnem ■Stranj ' S° nem^e linije pred Orlom. Na severovzhodni samo sedem mili še od mesta, na vzhodni pa 14 milj. Nemško vrhovno poveljstvo ima pri Orlu zdaj na izbiro samo dvoje: ali se.unjakne na celi črti, aH pa bo zajetih 250,000 nemških vojakov. Rusi trejo nemške linije v silnem navalu, v katerem se poslužujejo vsako j akega orožja in vseh vojnih umetnosti. Radio iz Moskve je poročal ne samo o velikem napredovanju pri Orlu, ampak tudi o zmagah na ostali fronti, ki se razteza 450 milj južno do Azov-skega morja. V sektorju pri Belgorodu so Rusi zavzeli nova mesta in vasi. Severno od Orla so Rusi zajeli včeraj 40 mest in vasi in več kot 50 proti vzhodu, dočim druga armada prodira južno pod Orlorrt. -o- L ^ ustavila truke, ar- L! Pa vzela vso r«nuno na trukih cija Jington- — Državna poli-'aVs ZllVe Delaware je ustavi-ki g 1 uke pred mestom Dover, Je pa perutnino. Armada % ala s trukov vso perut-ttia]^.ln je plačala lastnikom Ura(j, la'no ceno, določeno od v 2a kontrolo cen. n.tninemkraju go je največ pe-1%istr' ar se tiče vzhoda. Ad-Je to r,at°r Brown je izjavil, dE lo t^.j! korak, da se uniči čr futnj °111 se dobi dovolj pe- Cenj Za armado. lary], perutnini v Delaware ■O in Vir£iniji je 28l/,< h tarmah. Armada pa pla 29i/aCf ■ieno perutnino pc ^oL Unt> v čemer je tudi od- fmna za dovoz. S se ne mara ' Car.bf>riti z Rusi Hj0 f _ — Diplomatski vir Atitotl'^a ->e romunski premiei , % NCU 0(Močno zavrnil z*v k S0(1 -meije, da naj Romuni Su h Mošnje po/let je \ oti Rusiji. ia internira ameri-q, »ke letalce Mar°ko. — Sedem h letalcev, ki so bili Hsta1 Spustiti se na tla na v.Wr Maroku- so P°slali tv30-kjer bodo internira-*leev °Cil° ne P°ve imen le" ^li ' datuma, kdaj so pri-V baroku. -o- Odsotnost od dela se vedno bolj veča v mestu Odsotnost od dela v cleve-landskih tovarnah je bila zadnji mesec za 1 odstotek višja, ■ kot v mesecu maju. V 191 tovarnah, kjer je zaposlenih 82,-. 098 delavcev, je bilo izgublje-, nih 125,465 delovnih dni radi : nepojasnjene odsotnosti delav-- cev. Nova državljanka ) Mrs. Mary Lukač iz 801 nji petek ameriška državljan I ka. čestitamo! C I^erne ure grocerij V^ds, direktor za de- V1** iu? Vtem okraju' je'skli-!!%,] 1 ostanek s zastopni- Hnu atldskih groceristov. Dr. Ji bi sS 0 aPeliral na trgovce, N en meli Pr°dajalne odprte o vokoli vtednu in t0 zla" P°cerist• ' kjer žive delavci. k11 so Se izjavili, da bo g r manjka delovnih atj v Pa tudi ne morejo Prodajalnah dolge ure. ^u. 171 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DFEPVIO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 ?ia Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $3.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 for 0 months. Cleveland by mall $4.00 for 8 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2 00 far 3 months ___________Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No 171 Thur., July 22, 1943 Kaj bi pomenila okupacija Italije za nas Vojne sitega 47 miljonskega naroda težave in skrbi bodo.kmalu položene pred prag Zedinjenim državam in njih zaveznikom. Do zadnjega časa so se dobili mnogi, ki so odsvetovali okupacijo Italije, da se tako izognemo temu velikemu glavobolu. Toda zadnji ultimat, ki sta ga dala Italiji Roosevelt in Churchill dokazuje, da. Italija nima druge izbire kot da se vda, ali pa jo bodo izbili iz vojne. Zavezniški voditelji pravijo, da je okupacija Italije gotova stvar, pa naj se vda, ali pa naj se bije naprej. In kakor hitro bomo Italijo zasedli, jo bedo upravljali vojaški guvernerji, ki jih bo določil general Eisenhower. Poleg zmage nad Italijo bodo dobili zavezniki tudi polne koše političnih in ekonomskih težkoč. Vprašanje je namreč: ali bodo dobili zavezniki z Italijo aktiva ali pasiva. Ljudje se že vprašujejo, kaj bodo dobile Zed. države v Italiji. Italija je v krizi. Njena industrija je obubožala. Mnogo tovaren je že razsutih od bomb. Mnogo tovaren je zaprlo, ker nimajo premoga. Veliko število je brezposelnih in brez domov, brez dela in brez jela. Ljudem primanjkuje kuriva, obleke in zdravil. Črna borza cvete. Cene so pod oblaki v težki inflaciji. Tudi notranje je Italija razdrapana. Zajeti italijanski poveljniki ne prikrivajo, da je Italija tudi v vojaškem oziru slabič. Njena bojna mornarica je razkropljena in se skriva v severnih vodah. Mussolini je stri vsak upor in pobil osebe, ki bi utegnile voditi vstajo. Nemčija ima v Italiji Gesta-povce in vojaštvo, da imajo Italijo pod nemškim palcem. Kadar bo general Eisenhower prevzel Italijo, bo našel tam samo krizo. Italijani, premagani, z izgubo vsega imperija, bodo videli, da jih je Mussolini z vojno pripeljal v propast. Fašistična vlada bo strta in glavni fašisti bodo zbežali. Nobene stranke ne bo, ki bi hotela prevzeti civilne dolžnosti. Kakih lutk pa zavezniki ne bodo marali. Tako bodo imeli zavezniki prvo šolo z vladanjem premaganih narodov. Toda Zed. države in Anglija so se za to delo pripravile. Ameriški armadni častniki so dobili tozadevno treningo v vladni vojaški šoli v Charlottesville, Va. Bili so v neprestanih stikih z angleškimi častniki v Angliji in v Afriki in pripravljali načrte, kako vladati Italijo. Toda imeli bodo en velik problem, in ta bo, kako in pod kakšnimi pogoji vpeljati v Italiji civilno vlado. Toda. te skrbi bodo prišle šele potem, ko bo Italija najbrže več let pod vojaško upravo zaveznikov. V ekonomskem oziru bodo imeli zavezniki v Italiji dobiček. Dobili bodo sveže sadje, olivno olje, sir in vino. Toda kar se tiče prehrane se pa Italija niti v mirnem času ne more preživljati sama. Torej bodo morali zavezniki pripeljati Italijanom živeža. Z izgubo Italije torej Nemčija ekonomsko ni prizadeta dosti. Zavezniki si bodo naprtili z Italijo ogromno ekonomsko breme. Italija mora uvažati tri četrtine vsega premoga. Torej ga ji je pošiljala Nemčija 1,000,000 ton na mesec. To obveznost bo morala zdaj najbrže prevzeti Anglija. Italija mora uvažati tudi velike količine železa, jekla, bombaža, kavčuka, lesa, olja, bakra in drugih kovin, če hoče, da se kolesa v industriji vrte. Kmetje potrebujejo semenja in umetnih gnojil, če hočejo več pridelati. Kakih dvanajst mest nujno potrebuje javne podpore. Iz Zed. držav že prihaja pomoč na Sicilijo. Zato bodo imeli zavezniki z Italijo ogromne probleme. En problem bo črna borza. Pravijo, da se more izcimiti iz črbe borze mnogo živil in jih poslati na postavni trg, če bodo na razpolago ameriški produkti, kot cigarete, ali ameriške šivanke in sukanec. Zato se bodo morali zavezniki odločiti, ali naj pošljejo v Italijo toliko potrebščin, da bo ostala pri življenju, ali toliko, da bo lahko začela novo ekonomsko življenje. V ekonomskem oziru torej zavezniki ne bodo napravili dobička z okupacijo Italije. Vprašanje nastane, kake prednosti jim nudi v vojaškem oziru. Vzelo bo dolgo časa, predno se bo moglo izračunati stroške okupacije Italije. Dozdaj so imeli zavezniki zelo malo vojaških izgub. To pa. radi njih skrbno pripravljenega načrta in popolnega soglasja pri podjetju okupacije. Mnogo življenj je bilo tudi prihranjenih s tem, da so s zračno silo omehčali kraje, katere je potem zasedla armada. Vendar je v vojaškem oziru okupacija Italije tako važna, da bo morda igrala odločilno vlogo z boju z Nemčijo. S padcem Italije bi bila zlomljena nemško-italijanska zveza. Nevtralci in Hitlerjevi pripadniki bi videli, da je zmaga zaveznikov neizpodbitrla stvar. Zavezniki bi dobili oblast nad vsem Sredozemljem. V severni Italiji bi dobili zavezniki letalske baze, s katerih bi bombardirali Šlezijo, Čehoslova-ško in drug kraje, kjer ima Hitler zdaj skrito svojo industrijo. S padcem Italije bi bil odprt ves jadranski bok Nemčije. V J ugoslaviji že čakajo četniki pod genera4om Mihajlovičem, da se pridružijo zaveznikom. Ako bi zavezniki istočasno udarili na Grčijo, bi bil kmalu ves Balkan v rokah zavezni- kov. Tedaj bi pritisnili še Rusi in pognali Nemce iz Ukrajine, Nemci bi se morali umakniti iz južnovzhodne Evrope, ker bi bilo njih desno krilo ogrožano iz Balkana. S padcem Italije bo znamenje za narode v tej in drugih deželah, da je nastopila vojna v Evropi jsvojo zadnjo pot. Konec potem ne bo več daleč. Zavezniki, ki bodo imeli zdaj problem vladati Italijo, bodo morali potem tudi Nemčijo in njene ostale zaveznice. , Invazija Italije je tolikega pomena, da odtehta vse ekonomske in politične težkoče. BESEDA IZ NARODA V spomin prve obletnice smrti Mervarjevih Minilo je že leto odkar mi je nemila smrt ugrabila mojo drago sestro, svaka in nečaka. Jaz, sin in hčerka smo jih težko pričakovali, da se vrnejo s potovanja, mesto njih pa smo prejeli strašno novico, da so mrtvi in tako daleč od doma. Velika žalost nas je pretresla. Sin, Tony, ni mogel preboleti te žalostne usode svojih ljubljenih staršev. Pridružil se je ljubeči mami in atu, katera je nadvse ljubil. Ostali sva neutolažljivi jaz in hčerka. Pomagala sem jima se odpravit -od doma, bila sta vesela in da gresta po opravkih. Meni je bilo nekam hudo pri srcu, toda upala sem, da se bosta srečno vrnila. Vrnila pa so se le mrtva trupla dragih mi pokojnih. Bila je pač taka božja volja, da ju je doletela tako žalostna usoda. Imela sta na tem svetu trnjevo pot in odšla sta v boljšo domovino, kjer ni trpljenja in ne go^ja. Zgubila sem mojo predrago sestro — kako je prazno življenje brez Tebe. Na gomilo solza pada, srce žalostno ječi: draga sestra, svak in nečak, vas pozabiti moči ni. Žalujoča sestra, Ivanka Lavrič. Fisher Body Local 45 Kakor vselej, je tudi danes Fisher Body local 45 unija vzela ogromno delo na svoje rame. Zadnje dneve je bila- dana sugestija Charles Sannerja ekse-kutivnemu odboru za v pretres. Mnogo se je razmotrivalo o tem in prišlo do zaključka, da se pošlje dva člana v Washington, D. C. Sugestija je bila, da bi se dalo fizično vojaško vežbanje vsem onim, ki bodo v bližnji bodočnosti poklicani k vojakom. Mnogi mladi fantje, ki so že v vojaški službi, pravijo, ko bi le malo poprej imel kakšno vežbanje ali pojem o vojaški službi ,bi bilo mnogo lažje za nas. Sedaj se nudi ta prilika vsem onim, ki še niso poklicani. Člana Eksekutivnega odbora Local 45 Charles Sanner in Jack Elder sta bila poslana v Washington, D. C. in sta predložila ta načrt vojnemu depart-mentu in višjim vladnim uradnikom. Ti so sprejeli ta načrt z velikim navdušenjem. Kon-gresmani in senatorji so obljubili pomoč kjerkoli bi jo potrebovali. Aranžiralo se bo razrede, ki bodo pod strogim nadzorstvom armadnih nadzornikov vežbali naše fante po vsej Ameriki in to bo znižalo ogromne stroške ljudstvu te dežele. S tem programom je tudi vključeno organizirati "Canteen' za domačo fronto vojnih delavcev, ki bo v bližini Fisher Body tovarne. Canteen bo tudi za vojake in družine delavcev Fisher Body. In ker je veliko Slovencev v tej tovarni, upamo da se odzovete in pomagate, da se ta program izvrši v zadovoljstvo vseh. Ker je ta program povezan z velikimi stroški, je veselični odbor sklenil prirediti ples v mestni dvorani. Ples se bo vršil, dne 8. avgusta 1943, ob 8:00 uri zvečer. Vstopnice se prodajajo pred Fisher Body tovarno, union office, in pri zastopnikih unije v tovarni. Na tem plesu se bo darovalo vojni bond za $1,000. Z vašo vstopnico se bo serviralo tudi pivo. Godba bo igrala pod vodstvom dobro poznanega delavca v Fisher Body Austin Wylie. Glavni govornik bo naš župan Frank J. Lausche in zastopniki vojnega oddelka. Mi, v Ameriki, se moramo pripoznati, da smo do sedaj eni nesrečnejših ljudji na svetu. Naše hiše še vedno stoje nepokvarjene. Naša deca je še vedno varna, da se lahko igra na prostem brez strahu bomb. Lačni tudi nismo, obleke imamo dovolj. Zato se moramo zavedati in pomagati naši deželi do zmage. In s tem programom in vašo pomočjo bomo pripomogli naši deželi, ki jo vsi ljubimo, do skorajšnje zmage. Torej, 8. avgusta vsi v mestno dvorano. Anna Urbas, eksekutivna odbornica Fisher Body Local 45. -o—-- Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete Članicam tega društva tem potom naznanjam, da imamo prihodnjo nedeljo, to je, 25. julija, kakor običajno skupno sv. obhajilo pri 6smi maši zjutraj. Popoldne pa je molitvena ura in nato pa seja, ki bo zelo važna. Drage članice, prosim vas, pridite na sejo v velikem številu, da bomo lahko ukrenile vse potrebno kar se .tiče združenja in cerkvene slavnosti oziroma zlate maše. Mislim, da vam je že vsem znano, da bo letos Monsignor Vitus Hribar praznoval 50 letnico mašništva na dan 15. avgusta. Zato pa drage sestre, prosim vas, nikar ne prezrite tega vabila in pridite na sejo, kajti čim več nas bo tem lažje bomo kaj koristnega ukrenile. Torej zavedajte se, da je to res važna seja in pridite prav vse. Vas vabi, Odbor. Nad$1000 za SANS Waukegan - North Chicago, 111. — Pobiralna kampanja v Waukegan-North Chicago, III 1. v prid SANS-a se je nadvse pričakovano ušpešno obnesla. Kampanja med različnimi načelniki in njihovimi pomočniki je bila enako vroča, kakor vreme med teh štirinajsti dni. Zmagovalna skupina Lawrence Ogrin in John Jelovšek je nabrala svoto, katera je veliko pomagala, da se je doseglo skupaj $1,028.90. Okraj, kateri dobi častno mesto v tej kampanji, katerega sta imela v oskrbi omenjena zmagovalca je Adams cesta., Skupaj je bilo tam darovano, $119.50. Svoto $1,028.90 vključi vse posamezne in društvene darove do 11. julija. Poročilo po okrajih, imena načelnikov in njih pomočnikov: Podružnica, štev. 36.: Okraj 1: Frank Bruce-FrShk Belec, $53.05; Okraj 2: Frank Nago-de„ Math Warsek, $90.00; Okraj 3: Mrs. A. Dukic, Mrs. J. Miller, $83.00; Okraj 4: Ignac Grom, $17.50; Okraj 5: Lawrence Ogrin, J. Jelovsek, $119.50; Okraj 6: Fr. Ogrin, Sr., Anton Bespalec, $76.25; Okraj 7: Math Jereb, Louis Zu-pec, $75.50; Okraj 8: Anton Kobal $41.00; Okraj 9: John Mahnich, $57.50; Okraj 10: Dr. Andrew Furlan, P. Bartel, A. Tursic, $35.00; Okraj 11: Mrs. A. Vranich, Mrs. A. Furlan, Mrs. Mary Nagode, $116. Društveni prispevki: Dr. sv. Jožefa, št. 53, KSKJ, $35.90; Dr. Marije Pom. št. 79, KSKJ, $10.00; Dr. Vit. sv. Jurija, $5; Dr. sv. Roka, št. 94, ABZ, $20.10; Dr. Sloga, št. 14, SNPJ, $40.90; Slov. Narodni Dom, $25.00; Slov. Samostojno društvo, $45.70; Razni posamezni darovi, $52.00. Skupaj, $1,028.90. Od Waukegan-North Chicago Co-op se je prejelo dar $25 in od dr. Enakopravnost št. 119 SNPJ $5.00; ter Ženski Zadru-ženi Odsek (Co-op) $5.00, katere svote so vštete v kolektah Mrs. Vranich in Mrs Dukic. Naj bo omenjeno, da odbor ni nikoliko mislil, da se bi doseglo do te svote, kajti ob času ustanovne seje se je omenilo, da ako se bi nabralo okoli pet ali šest sto ,bi lahko vsi bili zadovoljni začasno. Zaradi tega, ker je skoraj vsaki teden pobiranje za kakšno dobro stvar, zaradi vojnih razmer. Ker so se Slovenci iz Waukegan-North Chicago pa tako marljivo zavzeli in dobili tako korajžo pri tem delu, se je pa potom te kampanje vnela prava kompeticija. Načelniki so imeli omenjene kvote od $20 do $40 na razne okraje, vendar pa ob zaključku je razvidno, da nekatere skupine so prinesli dvakrat, trikrat in tudi štirikrat več kakor jim je bila predpisana kvota. Vsem tem dobrim delavcem najlepša hvala v imenu podružnice štev. 36, kajti delo je bilo veliko in vsakdo se je potrudil in dal veliko časa, da se je tako uspešno zaključilo to pobiranje za ŠANS. Lokalni odbor in gotovo tudi glavni odbor bo s tem zadovoljen, kajti tako delo v današnjih časih je posnemanje vredno. Vsak delavec te skupine pa naj bo ponosen na to, da je v pošteni meri svojemu bližnjemu rojaku in rojakinji, ter da je z odprtim srcem deloval, za kar mi vsi upamo, da bo v korist slovenskega naroda. Odmev od te kampanje je pa kratek in sicer, "V slogi je moč." Naj bo tudi omenjeno, da bodo imena vseh darovalcev po-ročana na listu, katerega bomo poslali vsakemu društvenemu tajniku, in to kakor hitro bo čas dovolil tajniku, da opravi to delo. V oziru poslanih prispevkov na glavni urad, je sobrat Math Jereb, lokalni blagajnik poslal sledeče svote: 1.) $150.00; 2.) $300.00; 3.) $413.25; 4.) $136.75. Skupaj, $1,000.00. Ostane na rokah blagajnika svo-ta $28.90, in to za izplačilo raznih potrebnih in uradnih stroškov* Nadalje je tudi prošnja odbora, da one družine, katere niso bile doma, izročijo svoje darove na osebe, katere so imele gotove okraje za obiskati. Vsak dar bo še naprej hvaležno sprejet. Končno, najlepša hvala vsem, kateri so delovali pri tej kampanji in najlepša hvala daro-valceifi, posebno društvom, katera so se tako dobro pokazala. Dr. Miha Krek na londonskem radiu Prvi teden v maju je dr. Goebbelsova propaganda dobila mastno kost. Spor med sovjetsko in poljsko vlado ji je prišel kot naročeno kosilo za gladen nemški želodec. Ta incident sedaj razpihuje nemško-italijanska propaganda, kot dokaz Hitlerjeve modrosti, ki je prerokovala neenotnost med zavezniki. Goebbels misli, da bo s tem prekričal nemško-ita-lijanske poraze, vlil nekaj upanja osovinskim pomagačem in nekaj nove korajže bednim Italijanom, nezadovoljnim Nemcem in da bo strahoval uporniške narode ter vse, ki čvrsto vstrajajo v upanju na zavezniško zmago. Vse to bi bilo g. Goebbelsu živo potrebno prav sedaj, ko nastopa pomlad in z njo doba velikih bojev in obširnih vojnih akcij letošnjega leta. Ali vse to so udarci v vodo. Rusko-pol j ska diplomat ska stvar je in bo ostala brez sledu in brez najmanjšega upliva na vojaško skupnost zavezniških narodov. To je prav tako gotovo, kakor gotovo smo še v kratki preteklosti bili priče neprijetnim nesporazumom med raznimi grupami svobodnih in boju-jočih se. Francozov, pa smo istočasno mogli videti, da noben Francoz in nikak prijatelj te ali druge grupe niti za hip ni prenehal biti vojak zavezniških narodov in borec za svobodo. Nobena diplomatska težava ne more slabiti enotne borbe združenih narodov proti Nemcem in Italijanom. Ta borba ni sad diplomatskih aktov in vojnih sporazumov, ta enotnost ni posledica neke suhe discip line, veliko več je: enotna bojna fronta združenih narodov je rojena iz živega prepričanja, da sta nacizem in fašizem najgloblje zlo našega rodu, ki vodita v sužnost duhovnega in materijalnega življenja. Borba proti Hitler-Mussolinijevi diktaturi je borba za osnovno svobodo narodov. Zato ta borba gre iz življenja v življenje in je nobena dogodivščina ne more slabiti. rak Srbski rudarji odhajaj Nemčijo Švedski list Arbetaren P"1 ča v svoji številki od 23. ju® preko Basla: V mesecu juniju je biloi)ib poslanih iz Srbije več tisoč rtubl darjev iz premogokopov aji, Nemčijo. Gre za ljudi spo»jneg, ne za vojaško službo. Me, Nedelj kovič, minister fina'e n je nagovoril oddelek teh P« "1 nih delavcev, ko so zapt^'am Beograd in jim priporočil, :toe z se v Nemčiji obnašajo do;n i; janstveno. ioni Večji del mladih Srbov fiu; sobnih za orožje se je pridnost« lo gerilskim organizacij* e ds prisilna delavska služba j* >stn glavnem zadela letnike 19$ es?' 1907, to je starejše letnike, i: « Lepaki in časopisje oP^apm jajo vse obvezance, da bodo'aru] hovi sorodniki, moški in z< ožji odgovarjali zanje kot taltfalco slučaju, da se ne bi javili' (J. I-& o Pavelic mobilizira ženskf ustaška dela Od nacistov kontrolii'8111 dio Rakovica, poroča glii vesti, ki jih je prejel OW1 morajo na Hrvaškem žen1 delovati v ustaškem pokre-j da je poglavnik imenoval fesorico Ireno Javor, fana' pripadnico ustašev, za na£t ka ženskega ustaškega Kvizlinški režim se nada bo pridobil nekaj dodatne pore v ljudstvu s to Pav' naredbo. »se i ve: Bbin es a Jož ako erne esiio gli -Nai liki še ala i Za odbor podružnice štev. 36 SANS Waukegan-No. Chicago, 111. Joseph Zore, tajnik. Vsi ste priča, da je tako. Zadnji ostanki nekdaj mogočne, a sedaj vsak dan znova premagane Romelove armade se umikajo pred neprestanim vztrajnim pritiskom zavezniških armad. Angleško in ameriško zrako-plovstvo že razbija južno-itali-janske luke, brodovje in vojna oporišča, tako da zmagovita vojna sila zavezniških narodov že sega iz Afrike v Evropo. Na rusko nemški fronti oba nasprotnika zbirata milijonske moči in razvila se bo borba silnega obsega, čim se vreme ustali in bo nova pomlad omogočila večje akcije. Angleško zrako-plovstvo in mornarica z novo povečano marljivostvd"razbijata nemško premikanje čet in vojnega materij ala v severnih baltskih morjih proti ruski fronti, pomoč Anglije in Amerike Rusiji se nadaljuje in povečuje u dneva v dan. Slika na všeh bojiščih je ena in ista: povsod nastopajo združeni narodi kot enotna sila, ki ima samo en cilj: zlomiti in uničiti Hit-ler-Mussolinijevo carstvo. To so težka dejstva, ki jih ne zabriše nobena Goebbelsova propaganda. Vsi narodi, veliki in mali, se bore v prepričanju, da po zlomu. nacizma in fašizma ne bo več sile, ki bi stremela za pod-jarmljenjem. Trpeče človeštvo hoče svobodo in mir. Ono se ne bo strašilo pred najglobljimi reformami, da to doseže, a predpogoj je doseči zmago nad režimi vojske in tiranije. Nič ne bo oviralo združenih narodov, da za dosego tega cilja še dalje enotno zastavljajo vse moči in sile. (JIC) Kdor bi rad te dni če* obiskal kako slovensko dr" naj na hišo kar pozabi 1,1 se javi zadej na vrtu. ^ gotovo našel gospodinj0' sih pa tudi gospodari^ paradižniki, korenjem, s in fižolom. Vse kaže, letos dobro pridelali. Solato že natepamo f časa, fižolček tudi. Za. bo treba še par dni P0' Nekateri so pa strašn" čakljivi in bi radi mel1 drugi dan, ko vržejo sen' li pridelek v skledi. Nekateri znajo zorenJ prisiliti. Tako sem zve< svojih tajnih agentih, & neka rojakinja in z r" za ustnice pobarvala P8^ ke. Potem je šla pa k1" sedo, ki je bila vsa ze|el vošljivosti, da je sosedi" dižnik že zrel, njen P8 len kot lesnika. Tudi Ciril Kunstelj ]n( Baraga sta izumila P. način za zgodnje P^rii . Šla sta na trg in nak^ katj paradižnikov, P°te, pa navezala po vejah U 1 i. hala na vsa usta: 1 ljudje božji, v enem te „ ma je 'tomejtos' dozoJ'e" Tako je bila svoje ^ pravila Mrs. Anton "jj svojo češnjo. Naveza'8 | funtov kupljenih češenJ j ah in mož Tone je ^ ko je videl, kako je njica, ki jo je bil tednov prej vsadil. Z"8 ra! ' ,; Ampak dr. Jim je pa prinesel paradi®1 ^ kusit, ki so zrasli že 11 p vi pristavi v Mentorju- i ni drugi barval kot zl8 sko š<#lčece. Kar se tiče mojega ^ ne rečem nič drugeg8'J takega vrta ga ni tost j Yorka. Posebno odk*1 p hani dokazal, da ni varjen za plevel pulJ'J je to žensko opravil0' j kadar je vroče. Pa ^ ji zdravo, sem ji dokazni po dolgem speljava«Ju J bil na vrt. Zdaj se J1 v> tako dopade, da jo P" njo ne morem več ^P1 se mora! ajajo Izkušnjava Povest. Spisal Ivo Trošt. ■en 3. juni ;ako je bodril samega sebe, ko biHi bil lahko vedel, da je vse iz toč';ubljeno, prav vse. - Taji, le čopov ajli kolikor moreš; HvaH ga_ i spojnega sebe! - In deček res za-... ;ne' kak°r da ponavlja iz knji ir ^ '»naučeno pesmico: Sh !si [' Tat in lažnik Pa res ne ma-.ap m biti, je grd0. Vsi ljudje bi rodite zmerjali do smrti, da lažem 10 ^ izmikam. Poštenost je" -0ncati ni mogel, zakaj mati H »Je prestrigla besedo: "Da, pri ostenost je tista čednost, ki te H ai,es - morda prvič — •lre i. «T molel, oce pa prista--11' , ' ll11 §e tega nisi vedel, da S Jakega il0Teka in p ož i ' ■ gre pred sodni sto1 1 tožit svojega varovanca, avel za-ni ^ kraten. še poštene- . I. CP verjamejo; on pa laže sam enslC na glavo- Ali nisi slišal da-l a,1gela varuha ?" lirani ^k zija. Najraje bi zinil 1 gl%rn neUmno> kakor je slišal OWl-^a. oče pa ga opominja ženf j "Glas vesti je vselej tu- okret 3 da ang6la varuha- Jožek, oval 1 »vno si slišal tisti glas, sli- fans® ' e Potem, ko te je že prema- 1 na%e • njava- Jožek, Jožek! i Pok! idimmi piščalkami si piskal — ida,1 iasit.~~ Pa le nisi mogel pre atne| • 1 .darilnega klica. Prišel ^^ angel in te svaril. Ti ni- _=2SWŽ im Zato te je zapustil. kratke noge. Ali ver- »aieš?»> (t J°žek m re .....i" i čez bi i" inj"' l rif u» "Ne A ek, pQ^ram," se odreže Jo-• Sleda ^ et sSxJ:1 smelosti, in se zo igrati z žlico Oč 10 Za poči 3110 P'" edj v dvigne roko in na-„ lk križ na čelu, na ustih Jrs|h, križ, ki bi moral Jati že zaradi obsežnem na iekaj 1°sti. mentoli »a da Ml rd<® paf idi® pil' ra cu ote in 'pO! ted* rel .1» ari p -Sedi mir»o kakor uzi-Val ?rdil ni in tudi ne od-^'žom??akaj nočeš staviti z Se?"1 novcev-" Zaupg Se hitro oglasi brat: eijat"1Tl brez denarja. ostale, ki so se mu- 2aciie es lačen. Bil je ! "aprej Je j£g][Cfiivost 1"/].Za Jožkovo neučak-dečl 0 Prepočasi. Zato zve^Ngoče,. ogovarjal kolikor " zad r0" Ni bil še dokon-*8koVa^?a križa> ko je bila !gOY a že v skledi, zakaj klicfo. AZt odec se je oglšal že s "St ■ Sedaj ni imel sre^e f ce itl 0J "o, fantek!" zakliče spod?i!aŠa: "Ali ne veš> kaj be0Dl med Odraslimi?" S na m'S.Gdami mu potisne žli- žaj 12o> češ: ne hiti, dokler pa oče sam od-pred jedjo. Molil i«3 ie dii ed. ai X^ na jok. Več(,v rn°litvijo je mislil le kaj Pa šele zdaj, ko losten Je(i0- Jezen je bil in drugi! Dečku je šlo ti enem. Jezen tako, rlfi^ Pustil žlico in jed, d Hl lačen; žalosten pa Gti> le bn a bi se 2jokal> ko bi ga zopet v začetek, kar se mu si cer ni primerilo niti vsake kva-tre. Domači so ga pogledovali po strani. Ko odmoli, odpre duri v bližnjo čumnato, kjer sta imela z bratom posteljo, in se zač ne slačiti. Mati je pomivala, oče in Lojz sta pa nadaljevala pogovor, o novi pomladi, o delu na polju, o setvi in saditvi, bližnjih toplih dneh, ko vse ozeleni in se razcvete. Nalašč se nista več menila o Jožku. Le mati se je često orla in opazovala njegovo sumljivo vedenje radovedno, kako da se tatiču konča večer. Brez pozdrava "lahko noč!" je šel v čumnato. Druge večere ji je celo podal roko v sjovo, nocoj je pa samo njegove piščali dosezala luč iz kuhinje in pa glavo, ko se je sklanjal in pobiral piščali, ki so mu s hlačami padle na pod. Ob tem poslu je seveda zabil voščiti "lahko noč." V mislih na pipec je pustil v žepu tudi piščali. Iz kuhinje ga je svetloba do-sezala komaj na pol, ozrl se pa ni Jožek v nikogar več. Vesel je bil, da jim je izpred oči. Mati je bila namenjena, da seže po pipec fantu v žep, ko leže in zaspi. Fant se je pa smejal na tihem: "Zmagal sem, hi-hi, ho-ho! Da sem le srečno do tukaj! pipec skrijem po noči v posteljo, E, mi smo mi!" Tega ni bilo treba storiti ne materi, ne Jožku. Ko je spravljal piščali iz žepa na bližnjo omaro, so mu hlače ostale koncem pet na tleh. Moral jih je /sekako potegniti nazaj do pasu, da se obrne k postelji in spravi na varno pipec. Tedaj pa nekaj prav nerodno zašklo-pota po podu. Fant se naglo sklone in pobere pipec — prepozno. Vsi so ga videli. Nesrečna glasbila in pipec so mu zdaj-le zagodli tako pesem, da so vsi domači v kuhinji vzkliknili kakor na višje povelje: "Aha-a-a!" Jožek pa bi bil najraje samega sebe ozmerjal, kako da je neroden. Piščali in pipec bi zagnal skozi okno in poklical na pomoč — nalašč že tretjič—pastirja Jerneja. Tukaj naj bi mu pomagal široko-ustnež v raztrganih hlačah. O izkušnjava! Jožek pobere pipec in ga vtakne pomotoma v luknjičasti žep. Mati posveti z lučjo prav pred dečka in vpraša zmagovito: "Ali se je oglasil pipec ali se ni? Sem vedela, da se ogla-n sam še nocoj. Sem ga prine-si in- deni na mizo! Ti mrcina ti tatinska!" "I, kje pa je?" povprašuje 'Bourbon' žganje Te vrste žganje je dobilo ime "bourbon" po mestu z istim imenom v državi Kentucky, kjer-so prvi začeli kuhati te vrste žganja. DELO DOBIJO p1 odi" od11 tat eč m lat" > i, r; r? • A sP*t. Kar s piščalka-poklekne in opravi Ho'1.0 Molitev. cei,'1 Površno. M 10" | Molil je pa Med vero se C' Vil101!1 ter zavil "nil des-' Stva;' .<>c:ei-a. vsemogočnega mka nebes in zemlje" PAT DAT X* BONO DAY za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah K Plača od ure ARCRODS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (172) MALI OGLASI Na tisoče sirot je na Hrva škem — brez strehe in brez domačije Strahote vojne in grozno zatiranje oboroženega odpora v Jugoslaviji s strani nacistov, je na tisoče rodbin pognalo iz njihovih domov in na jugoslo vanskem ozemlju ustvarilo na stotine "Lidic." V cilju, da izkoristi delo teh izgubljenih si rot, si hrvaški kvizlingški režim izmisli, da posodi te nesrečne otroke "zanesljivim" kmetom na Hrvaškem, kjer bodo vzgojeni dejansko kot sužnji teh od oblasti podpiranih kmetov. V neki nedavni oddaji je dejal radio Rakovica, da je bilo že 7,000 takih otrok razdeljenih in da bo še dodatnih ti-sočev porazdeljenih v vsej deželi. Glasom poročil, katere je dobil OWI, gre tu le za čisto male otroke, dočim se potepajo starejši otroci po vsej deželi— hrvaški režim očividno ne more tem otrokom preskrbeti novih domov. o Hiša naprodaj 5 sob in kopalnica, nič garaže, nahaja se na 3121 W. 48. St. Kogar zanima, naj pokliče WOodbine 7613. (172) Hiše naprodaj 5 sob za 1 družino na 1192 E. 172. St. blizu Grove-wood, 2 spalnici zgorej, parlor, jedilnica, in moderna kuhinja spodaj, nov furnez na vroč zrak, termostat kontrola, nov avtomatičen tank za vročo vodo, v jako dobrem stanju znotraj in zunaj; se lahko takoj vselite. — Cena $6,800; takoj $2,500. Za 2 družini 5 sob vsako stanovanje, blizu Eaton Axle Co. in 140. St. Ta hiša se ponuja po zelo nizki ceni; sprejmemo primerno ponudbo. To je vaša prilika, da si kupite zemljišče po nizki ceni. — Cena $6,500. Za 2 družini 5 sob vsako stanovanje, dvojna tla, trd les, fire place, china kabineti, v najboljšem stanju zunaj in znotraj, blizu Grovewood Ave. in blizu busov ,trgovin in šole. — Cena $10,000. Za 4 družine iz opeke zidana, 5 sob vsako stanovanje, garaže, v jako dobrem stanju, na E. 140. St. blizu bu-levarja, blizu trgovin in šole. — Cena $12,800; takoj $6,000. Steve Rogulich 17636 Lake Shore Blvd. IV-6430, KE-4235. (172) V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI SMRTI BLA-GOFCKOJNEGA SOPROGA IN OČETA DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FVR-COAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne SEDAJ NA WILL-CALL Ne odlašajte, samo me Pokličite, da vas peljem v TOVARNO na mojo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam: Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. ENdicott3426 (June 24; July 1, 8, 15, 22, 29; _(Aug. 5, 12, 19, 26) MOOT STRAI8HT mo« »*ii Kupujmo obrambne obveznice in znamke I Kraška kamnGseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdtoott 8350 6% pivo, vino, žganje la dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik _ : 1109 E. 61st St. ■ 1 HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo in dobro. RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St Popravimo važ avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding | J. POZNIK — M. ŽELODEC G Len vlile 3830. V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAM NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Josipa Češek ki je vdan v božjo voljo zatisnil svoje trudne oči 22., julij a 1933. Let deset je že minilo, odkar vzel te nam je Bog; snivaj spanje v črni zemlji, ljubi oče in soprog. \ Kadar pride čas ločitve od zemlje k tebi v nebo, se bomo zopet vsi združili, na veke skupaj bivali. žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O. 22. jul. 1943. Joseph Zabukovec kateri nas je za vedno zapustil dne 19. jnlfja, 1936. Dasi davno že gomila skrila mil je Tvoj obraz, misel v nas še vedno živa nate, dragi, je vsak čas. Žalujoči: ANTONIA. soproga. JOSEPH, sin. ANTONIA, poročena GORŠE, hči. Cleveland. O., 22. ju^a. 1943. ^iinnnniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^, 5 s | Jos. Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni a najboljšo postrežbo j= (502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdleott MU 5 = COLLINff OODSKI = 452 E. 152D STREET URAD: Tel.: KEnmore S1U = ?IIIIIIHIIIIIIIIIIII»llllliniMIII»IIIIIIIIIIIIIIIIIIMII»llllllllllllllllllllllll»llllllllllll»H^ V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGIH MI STARŠEV IN LJUBLJENEGA BRATA Antona Sr., Frančiške in Antona Jr. Mervar prva dva sta se ponesrečila v Kansasu dne 21. julija 1942, brat je pa umrl v Clevelandu dne 24. julija 1942 Nepozabni mi pokojniki: Lansko leto je družina bila naša skupaj vsa; toda danes bolečina mi prihaja iz srca. Bridka smrt je nas ločila, ter odvzela Vas je tri — Kaj bi solz zdaj ne točila, sama sem že leto dni. Oče, mati, brat edini žrtev smrti bili so; danes nanje le spomini tužni me navdajajo. Hiša naša, prej prijazna, je sedaj osamljena, tiha vedno, skoro prazna — več Vas dragih ni doma! Skupaj ste pač tamkaj v jami,' kjer Kalvarija stoji. Jaz sem v duhu vedno z Vami, pa tolažbe zame ni — Žalost vedno me težila bo, dokler jaz tudi ne umrem; Vam ko bom se pridružila prav gotovo—kdaj, ne^em? Ko nastopi dan Vstajenja, združeni spet bomo vsi, kjer ni tuge, ne trpljenja večno radost uživali! Žalujoča hči in sestra: JUSTINE MERVAR Cleveland, O., 21. julija, 1943. IIIH1HIHII1HI1II llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lMllllllllll[lllllll!lll JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE 1 In zopet so nekateri sveto- beseda: Smrt. valci zasenčili svoje oči, ne ta-1 Nato je rekel sinu ujetniku: ko sodnik. Trd in okamenel jej "Henrik Hendel, dejanje je sedel na svojem stolu, z nad-' doprinešeno, dekle je mrtvo, človeško voljo je gledal muko, | priznal si, tukaj je morilno ki jo je moral njegov 6in trpe- orožje, ni nam treba več drugih ti pred smrtjo, toda njegovo močno srce je trpelo, kakor bi bila to njegova lastna muka. Štifteger je izpustil iz rok smrti posvečeno Henrikovo telo, uravnal si je puško in je z mokrimi očmi, ves hripav od bolesti zaklical po dvorani: "Res je, umoril je ubogo Štefko, ki je bila najljubezni-vejše in naj pridne j še dekle v Štajru, on pa je bil najljubez-nivejši fant, najlepši in najboljši stotnik, pojdimo, strelci, takega ne bomo dobili nikoli več." In odpotoval je, tovariši pa za njim. Možje z rožnimi venci, ki so stali pri vratih, so mu takoj napravili prostor. Lindner pa mu je podal roko, rekoč: "Morilec je, od tebe pa je lepo, da ga nočeš zapustiti." Štifteger ga je jezno pogle-del: "Pusti me, lisjak, tudi ti si ga psoval, toda Bog v nebesih vidi njegovo krvavo, strto srce, da veš. Pojdimo, fantje, počakali bomo na dvorišču, dokler ne bo izrečena sodba, to še moramo slišati." V sodnji dvorani je postalo mrtvo in tiho, to je bila priprava za sodbo. Hendel je zahteval, naj katoličani, ki jih je bilo še mnogo pri vratih, zapuste dvorano, in naj se že vendar enkrat mrlič nese naprej. Gifin, ki je še ostal v dvorani, se je radi tega dogovarjal z možmi ob vratih: Umaknili so se na hodnik in na stopnice, hiše pa niso zapustili. Tudi krsta pred oknom se ni premaknila, nekdo pa je zavpil od spodaj gori: "Kadar bo izrečena sdoba, jo bomo nesli naprej, prej ne." S tresočo se roko si je Hendel odstranil s čela mokre lase, zmešano mu je begalo oko po dvorani . . . Sodbe čakajo: njegovi prijatelji v dvorani, njegovi sovražniki zunaj na cesti, Štefana pa v večnosti. Le ena V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary F. Turek ki je za vedno zaspala, dne 22. . julija, 1933. Žalujoči ostali: FRANK, soprog. MARIE, hči; FRANKIE, sin. Cleveland, O., 22. julija, 1943. prič. Ako imaš li še kaj pove dati v svojo razbremenitev, ali karkoli, povej, po naglem sodu moramo hitro postopati, in ljudstvo zahteva pravice." Henrik se je vnovič po konci vzravnal. Za njim so že stali rabi j i z grdimi, živinskimi obrazi. Tan jih je poklical noter. Henrik je sklenil roke proti mrtvi deklici in je rekel z mirnim, stanovitnim glasom. "Ničesar nimam povedati sebi v prid. Kakor je bila ona pobožna, sladka in sveta, tako krut in satanski sem bil jaz. Dajte ljudem, kar hočejo." Hendel je prijel za meč an se je dvignil. V tem trenutku je bil videti močno postaran in ves zlomljen. Toda premagoval se je in je v svojem mrkem veličanstvu pokonci stal, kakor pred dvema mesecema, ko je Štefano poslal na sramotni oder. "Moj sin, Henrik Hendel, nekdaj stotnik, Štefanin morilec," je počasi, težko hropeč rekel, "ničesar več nimaš povedati, zato gre meni na tebi izpolniti postavo, katere strogost ti je znana. Ne zaradi ljudi, niti iz kakega drugega vzroka, marveč samo zaradi pravice, pred katero se razblinijo v nič vs6, tudi najsvetejše krone vezi." Dvorana je obmolknila, vsi svetovalci so vstali. Hendel se je boril sam s seboj. Kako mu je v srcu kipela kri, kako je zagnala grozni krik, ki mu ni podoben noben glas na zemlji. Ta mož stoji pred njim ponižan, poteptan in onečaščen, vendar mu venča glavo krvavi svit trpeče ljubezni. Ta mož, nekdaj najkrasnejši v deželi, je sedaj najbednejši in zadnji, vendar ne nosi lastne, temveč tujo krivdo. Res je njegova roka umorila žensko, toda nekdo drugi mu je nabrusil bodalo, nekdo drugi mu je otemnil srce. Sedaj ga bodo tirali k rabeljskemu tnalu in bodo mučili njegovo lepo, nedolžno telo, toda on ni j kriv krvi Štefane, ki jo je lju-Ibil, ampak oni, ki jo je sovražil, ki je nedolžnemu fantu črni strup obrekovanja vbrizgnil v srce, Hendel, štajerski sodnik in sodnik svojega sina, je pred Bogom kriv umora na Štefani. Votlo je zažvenketal meč, Hendelnovo roko je stresal krč, ki mu je trgal globine srca. In zopet je govoril Hendel, toda ne več ujetemu morilcu, marveč svetovalcem in katoličanom, ki so čakali pred dvorano, in govoril je s tako močnim, silnim glasom, da niso samo oni, ki so stali pred dvorano, ampak tudi tisti, ki so spodaj stali pri mrliču, brez glasu prisluškovali, kaj govori sodnik. "Štajerci, ta mož tukaj-le, moj sin, ki je kriv umora in mora umreti, to pravim tu in tega ne izpodbije noben menih, je bil slaven junak, dokler ni izvršil tega čina, in to naj ve ves svet, in ako bo moral umreti, naj se mu to-zapiše na grob; vi vsi ste priče njegovega junaštva, jaz sem tudi. Štajerci!" — še silnejše je kipel Hendel-nov glas in je, kakor bi klical na pomoč velikan, na katerega padajo gro,e donel skozi zidove dvorane ven v nekdaj luteran-sko, danes papeško mesto Šta-jer, "bil je junak proti meni in za vas, spomnite se tega!- JSazncmilo in 2^ah*Oala V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in je posegla v našo družino in odvzela iz naše srede našo preljubijeno in nikdar pozabljeno soprogo in skrbno mater Mary Mlinar ROJENA PREK ki jo je Bog nanagloma poklical k sebi i večno spanje dne 20. junija 1943. Dom renjskem. Po opravljeni pogrebni sve k večnemu počitku dne 23. junija 1943 n Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Andrew Andreyu za opravljene molitve ob krsti, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Cyril Novotny O.S.B., ki so se udeležili skupno s St. Vitus C. Y. O. in vodili molitev ob krsti. Prav prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli z nami in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebno prisrčno zahvalo naj sprejmejo Misses Rose in Mary Miller, ki so prišle sem ir Saginaw, Mich., da se poslovijo od pokojne ob krsti in jo spremile z nami do groba. Globoko hvaležni se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci v blag spomin pokojni, in sicer: Mr. in Mrs. Anton De-bevec, Miller družina iz Saginaw, Michigan, Mrs. Caroline Smrekar in družina, Dusa družina, E. 51 St., Mr. in Mrs. Anton Yuretic in sin, Miss Mary Ann Sever, John in Mary Ann Danicic, Mr. in Mrs. Louis Reynolds, Mrs. Mary Lunder in družina, E. 51 St., Adamich družina, Trebing Mfg. Co., Employees of Trebing Mfg. Co., Louis Kosmac, Mr. in Mrs. Jack Rahija, Mr. in Mrs. Beno, Charles Jira in Dora Hirst, Cyril Kunstel družina, Cosmopolitan Club, Mr. in Mrs. Frank Ostanek, Mr. in Mrs. Vic Gruden, Mr. in Mrs. Bob Knezevic, Carpenters Local 1365, Miss Dorothy Kuhel, Mr. in Mrs. Edward Beech, društvo Srca Marije staro, C. Y. O. Clubs of St. Vitus. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Anton Debevec, Miller družina iz Saginaw, Mich., Mr. Louis Cimper-man, Fertel družina, Mr. in Mrs. John Centa, Mr. in Mrs. Joseph Kuhel, Mr. Stanley Frank, Mrs. Frances Kodrich, Miss Josephine Rupar in Mr. Joseph Merhar, Mrs. Louise Slak, Sgt. Joseph J. Brodnick, Mrs. Kalmanek, Mr. in Mrs. John Cimas, Mr. in Mrs. John Gribbons, Mr. in Mrs. Valentine Sebe-nik, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Anthony Zupančič, Gornik družina, St. Clair Ave., Stojko-vic družina, Mr. in Mrs. Joseph Smrdel, Vihtelic družina, Mrs. Schmuck in dru- n je zatisnila svoje mile oči in zaspala a je bila iz vasi Krtina pri Dobu na Go-ti maši v cerkvi sv. Vida je bila položena a Calvary pokopališče. žina, Mrs. Perko, E. 52 St., Hank in Stanley Zupančič, Mr. in Mrs. McKas-key, Mr. in Mrs. Stopko, Mr. in Mrs. John Fortuna, E. 47 St., Russ družina, Evangeline Rd., Mr. in Mrs. Tony Zelez-nik, Mr. in Mrs. Mike Kolar, Mr. John Krnc, Bruss družina, Zoretich družina, Mr. in Mrs. Zakrajsek, Bonna Ave., Mr. in Mrs. John Tutin, Janasko družina, Duša družina, E. 51 St., Bandi družina, Miss Ann Korenchan, Bencin družina, Danicic družina, Miss Mary A.iSever, St. Vitus CYO Clubs, Martin Kastelic družina, Eddy Rd., Mr. in Mrs. Bill Tome, Mr. in Mrs. Frank Jaklich in mati, Ab-ramovic družina, Adamich družina, Miss Florence Arko, Pizem družina, Mr. in Mrs. John Zust, Euclid, O., Mr. Paul Krasoc, Mr. in Mrs. Ostroska, Mr. Edward Zakrajsek, Dayton, O., Mrs. Frances Rozak, Mr. in Mrs. Tony Kuhel, Hilgert Dr., Smrekar družina, Kuhel družina, Misses Betty in Margie Pavlivcek, Mr. in Mrs. John Jevnik, Mrs. Agnes Nawalanic, Mr. Frank Lenarčič, Mr. John Slapar, Mrs. Kosir, Stanard Ave., Mr. in Mrs. Jos. Strohen, Mr. in Mrs. John Mramor, Mrs. Albina Novak, Mrs. Mary Rahne, West Park, Mrs. Jennie Strnad, Frances Kure, Mr. Frank Brodnik, Miss Mary Luznar, Mrs. Agnes Bajt, Mrs. Agnes Laurich, Mr. in Mrs. Martin Kerin, So. Madison, O., Mr. in Mrs. Rudolph Papesh, Offak družina, Dibble Ave., Miss Jane Intihar, Mr. in Mrs. Frank Cherveny, Mr. Jacob Kranjc, Mr. Frank Branisel, Miss Helen Meglich, Miss Jean Skander, Miss Eleanor Karlinger, Rev. Cyril Novotny, O. S. B., Pvt. James Kingzett, Miss Frances Pernach, Mr. in Mrs. Victor Leben, Mr. in Mrs. John Jambor, Mr. in Mrs. John Hočevar, E. 49 St. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo članice društva Srca Marije staro in C. Y. O. Club of St. Vitus, ki so se udeležili skupne molitve ob krsti pokojne in se udeležili svete maše in pogreba. Naša iskrena zahvala naj velja moškim, ki so nosili krsto in jo spremili do groba in položili k večnemu počitku. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso vsestransko prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime izpustili, prosimo oproščenja ter se želimo vsem prav prisrčno zahvaliti. Preljubi jena in nikdar pozabljena s oproga in draga mati, Bog Ti je uro odločil in morala si nas že zapustiti, toda t ežko nam je pri srcu, ker Te ni več med nami. V ljubeznivi hvaležnosti Te bo mo ohranili vedno v sladkem spominu in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti bo usmiljen in dober plačnik in naj Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: MATIJA MLINAR, soprog MATT in FRANK, sinova Zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Uršulo Debevec, v stari domovini pa dve sestri, Katarino in Ano in brata Martina ter številno sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, Ohio, 22. julija 1943. I M/ NAZNANILO iN ZAHVALA Z žalostnim in globoko potrtim srcem naznanja-mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družin0 in nam odvzela preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta LOUIS HLAD ki je previden s svetimi zakramenti po dolgi bolez"1 zatisnil svoje trudne oči in mirno za vedno v Bog" zaspal dne 21. junija, 1943. Doma je bil iz vasi Velike Slivce pri Velikih La ščah Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi P| Vida, je bil položen k večnemu počitku dne 23. junij > 1943 na Calvary pokopališče Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčn0 zahvaliti Monsignorju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju ^ opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Josip Žele in Sinovi pogrebne kapele cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo ganljive cerkvene pogrebne obrede. i ' S® Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, Ki ga obiskovali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v ^ lažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj te in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maSe in pogreba. V globoki hvaležnosti želimo izreči našo najPr1' srčnejšo zahvalo vsem, ki so v zadnji pozdrav pokoJ nerau okrasili krsto s krasnimi venci, enako vsem, ki so v njegov blag spomin v tako obilnem šteyl lu darovali za svete maše, ki se bodo brale za xn'rnl pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoJe avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahval° člani društva Glas elevelandskih delavcev, št. 9 SD ' in društva Presvetega Srca'Jezusovega, samostoj"0' za udeležbo pri sveti maši in zadnjem sprevodu. ^ sebna prisrčna hvala pa nosilcem krste, ki so ga spie mili do groba in položili k večnemu počitku. M tO.17 is: Imeri ti ti Gl. žele l, apadn Jesta . »Ij ju Akr kavi Akro or ge tavko ivizijj !o. v j eli v s °čila ustili ovil0 '10. ] Oslovi ko Unij 1 UB ladni ojni igton fedov tavke t Lon : Poj ' do ada c°f r, Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavo Joseph Zele in Sinovi za vso postrežljivo nakloni nost in za izvrstno vodstvo pogreba. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in težko nam je pri srcu, ker Te ni več med nami, tod" tolaži nas misel, da se je končalo Tvoje mučno trpU nje in utrujen si legel k zasluženem večnem počiti Ostal nam boš za vedno v sladkem spominu in v $ boki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo Pr nje k Bogu, da naj Ti sedaj podeli miren počitek ameriški zemlji in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: MARY HLAD, soproga. MARY, poročena Zakrajšek, JOSEPHINE, poročellil Kersman in ROSE, hčere. LOUIS in FRANK A. S., sinova. LOUIS, EDWARD in HENRY, vnuki. MARY ANN, vnukinja. Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Frank Hlad • tr1 sestre Mary Andolek in Jennie Pockar-Peterlin m nečake in sedem nečakinj, v stari domovini pa brfta John Hlad in številno sorodnikov tukaj in v domovini. Cleveland, 0., 22. julija, 1943. Vče; f*d.] eSa , lika *tt \ 'šali ®aci ni Na ca cCa: Pelj fti K bik nUi; . i< s Ht; 915 °V0( "•kii Ho H K % Mti K I 'fiVf S N % k, S