Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Doni2ale, Kolodvorska c. 6. telefon 12 082. — Ureja ured- niški odbor. Odgovorni urednik MIlan Flerln. Izhaja vsakega IS. v mesecu. — Zlro račun: Številka 5012-s-SO. - Cene 0.50 din. — Tiska tiskarn« .Toneta Tomšiča« v LJuDllanl Leto IX.— St. i Domžale, 15 aprila 1970 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF Praznik dela Srečno ob prazniku! Besede, ki jih izgovarjajo milijoni ljudi. Praznik, ki nam je drag in v življenju posameznika spomina vreden, saj je s trpljenjem in krvjo zapisan v zgodovini človeštva. Ob njem se za trenutek iztrgamo vrveiu vsakdanjosti, za hip odložimo tegobe, ki nas tarejo in z mislijo premerimo čas, da bi bil čistejši ta in jasnejši jutrišnji dan. Ta praznik se je rodil, ko so misli najnaprednejših ljudi, Karla Marxa in Friderika Engelsa postale sestavina življenja milijonov osveščenih ljudi. Rodil se je v spomin na borbo chicaških delavcev za osemurno delo, na enem izmed kongresov mednarodne delavske organizacije. Kot blisk se je ta simbol upornosti delavskega razreda razširil po vsem svetu. Tudi pri nas je mobiliziral delavce od Slovenije do Makedonije. Revolucionarne ideje delavskega razreda so rasle na zborovanjih, manijestacijah, dosegle pa so svoj višek v NOV. Za to idejo delavskega razreda, ki je pomenila boj za svobodo, neodvisnost in enakopravnost so padle mnoge žrtve. In danes, ko praznujemo ta praznik svobodni, ne pozabimo, da so žal v ta simbol uprte oči še mnogih ljudstev sodobnega sveta, ki se za pridobitve, ki so uteležene v prvem maju, šele bore. ?Avimo sredi sveta, ki v praznično razpoloženje vnaša primesi trpkosti in zaskrbljenosti. Dan za dnem smo priča silnemu razvoju znanosti in tehnike. Človek prodira v osrčje zemlje in hiti v vesolje, odkriva zakonitosti narave in jih podreja sebi v prid. Ali res? Sočasno se bohoti nasilje nad človekom in celimi narodi. Nespoštovanjc osnovnih pravic človeka, sovraštvo, zatiranje, preganjanje, ubijanje in drugu nasilja pljuskajo iz kontinenta na kontinent. In vendar si ogromna večina ljudi želi samo miru, dela in napredka. Ali je kje izhod? Verujemo, da je! Morda ne v vesolju, marveč v človeku, v njegovem zavestnem uporu proti vsem oblikam odkritega in prikritega zasužnjevanja. Morda te nekoliko turobne misli ne sodijo k prazniku? Resničnost tega sveta se upira razumu, da bi zatrl te misli. In končno! Ne pozabimo na vsebino delavskega praznika, 1. maja, na bogastvo njegovega izročila, ki se je vseskozi odražal v zmožnosti in pripravljenosti, spreminjati obstoječe stanje, zamenjati slabo :\ boljšim, preživelo z novim, nazadnjaško ;.. naprednim. Pomeniti pa nam mora tudi priznanje za našo resnično demokratično samouprav-Ijalsko družbo, ki jo vsi skupaj po nuših najboljših močeh pomagamo graditi in izpopolnjevati. Marjan Bolhar Ob lOO-letnšci Leninovega rojstva Vprašanja o smislu revolucije Letos praznujemo stoletnico rojstva Vladimira lljiča Lenina. Težko je o njem pisati kot o celoviti osebnosti, ki je združevala v sebi predvsem velikega teoretika, doslednega revolucionarja in državnika. Težko zato, ker ostanejo taki zapisi površni in šablonski, ker je o njem že toliko napisanega, da ni moč povedati nič več novega. Revolucija je predvsem proces, ki ni nekaj enkratnega. Z njimi se srečujemo na vseh kontinentih sveta, vzemimo za primer samo revolucionarna vrenja v Afriki Južni Ameriki itd. Pred nekaj leti smo z zanimanjem spremljali usodo kubanskega revolucionarja Ernesta Che Guevare. Che Guevara je bil mož, ki je izbojeval kubansko revolucijo, dobil položaj v vodstvu nove kubanske države, a je že po nekaj letih zapustil Havano in odšel v Bolivijo, med gverilce. Odločitev, ki je sprožila mnoj'o ugibanj, ki jih njegova dejanja delno potrjujejo. Che Guevarov odhod nemara izhaja iz spoznanja, da vsak revolucionar, ki zmaga, revolucijo izda. Revolucija se torej, ko zmaga, spremeni v oblast, sore-vrže v svoje lastno nasprotje. Odriva tiste, ki so stali ob njeni strani in pokori tiste, ki jim je obljubljala odrešenje. Vprašuje se torej o smislu revolucije. To zanj očitno ni bilo zgolj ideološko spoznanje, temveč Deronja Z.: Živel 9. maj — dan zmage na fašizmom zahteva po novih revolucionarnih aktivnostih. Tako torej odide v Bolivijo, sam s SKupino gverilcev, nadaljuje revolucijo brež perspektive in »bije boj, brez upa zhiage«, zdi se, da zavestno. To bi, če je tako, pomenilo, da revolucionarno gibanje ne more imeti smisla, ki bi stal nekje nad tem gibanjem, h kateremu se gibanje usmerja, da bi ga v prihodnosti, ko bo zmagalo, realiziralo v praktično, socialno resničnost radikalne spremembe sveta. Che Guevari je bila revolucija sama po sebi, kot gibanje, edini smisel. Bila je njegov revolt zoper svet. njegovo »-privatno« dejanje, njegov samo-uboj. Nemara je preveč nasilno in nesmiselno primerjati lik Che Guevare t likom Vladi-mirja Iljiča Lenina. To pa počnemo predvsem zato, oa poudarimo smisel revolucije pri Leninu, ki je tudi nas smisel. Lenin kot revolucionar je združeval v sebi predvsem razvito marksistično idejo in pronicljivost revolucionarja v praksi. Predvsem pa ga je vodila zavest, da je treba revolucijo izpeljati do konca, njen smisel torej realizirati v praktično, socialno resničnost radikalno spremenjenega sveta. Lenin ne pristaja na svet takšen, kakor Je, ni mu zadosten, hoče ga spremeniti V temeljih. Predvsem revolucija ni zanj spontan ln »privaten*- revolt peščice, temveč organizirana akcija množice z Izdelano revolucionarno teorijo, ki jo vodi partija kot močno organizirana sila z izdelanim ciljem in železno disciplino. Ce je torej zasledoval smisel revolucije v temeljiti preobrazbi sveta, ki Je zanj zgodovinska nujnost, potem se je v prvi vrsti zavedal, da je ta smisel treba uresničevati postopoma, da je uresničevanje smisla revolucije proces, ki traja, ki zahteva žrtve, povzroča težave in zapletene situacije. Lenin je po zmagi oktobrske revolucije zlasti opozarjal na nevarnosti birokratizma, ki izvirajo iz dediščine prejšnje dr- žave, na karierizem v vrstah revolucionarjev, ki hočejo oblast zase, ne za tiste, ki so jim v boju stali ob strani, ipd. Zmago nad takimi tendencami pa je videl v prvi vrsti v zmagi samoupravljanja. »Pro-letariatu je treba pokazati, kako s stvarnimi ukrepi usmerjati revolucijo naprej. Voditi revolucijo naprej pomeni uresničiti samoupravljanje .. .« Revolucija torej ni enkraten boj, ampak obdobje z vrsto težav in zapletenih vsakodnevnih bitk, v katerih prihajajo na površje različna vprašanja v zvezi z gospodarskimi in družbenimi spremembami. Revolucija ni dejanje za enega, revolucija je dejanje za vse. Tako se nam tu kaže torej Ernesto Che Guevara kot tragičen lik revolucionarja-upornka, Lenin pa kot revolucionar, ki je teorijo revolucije kot zgodovinske nujnosti izpeljal do konca. Zal, do svoje smrti. F. T. Za 25. obletnico osvoboditve O partizanskem gospodarstvu 1943/44 na domžalskem območju Ob ponovnem popisu aktivistov OF in ob slovenskem prazniku Uredništvo našega lista objavlja ta prispevek ob ponovnem popisu aktivistov in ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, ki jo letos praznujemo posebej slovesno ob 25-lctnicl zmage nad fašističnimi okupatorji z željo, da bi spodbudilo nekdanje politične delavce in pristaše OF k pisanju spominov o svojem delu. Veliki boj za nacionalno in socialno osvoboditev je terjal izjemne napore vsega slovenskega naroda. Nič manj pomembna od vojaških zmag ni bila široka, vsestranska in množična dejavnost pristašev OF, ki se je razvila tudi v krajih, kjer so bile močne sovražnikove postojanke. Prav tej dejavnosti pa je zgodovinopisje doslej posvečalo cnatno manj pozornosti kol prikazu akcij enot NOV In PO Slovenije. Redke razprave o dejavnosti OF in njenih množičnih organizacij kažejo presenetljivo podobo velikanskih gmotnih žrtev, ki jih je mimo velikega krvnega davka žrtvoval slovenski narod za svojo prostost In boljšo prihodnost. Prikaz delovanja odborov OF je pomemben tudi zato. ker nam kaže način nastajanja nove demokratične ljudske oblasti, ki Je bil precej drugačen kot v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Zal pa je zaradi prikritega delovanja zlasti prvih organizacij OF ostalo le malo dokumentov. Tako na primer imamo za domžalsko ln kamniško območje do sredine 1943 ohranjenih le malo sočasno pisanih virov. Ko se je dejavnost organizacij OF od sredine 1943 razvila, je poraslo tudi število poročil o njihovi dejavnosti, ki pa nam kljub temu, da so številnejša, ne dajo popolne in celovite podobe. Ta poročila namreč v glavnem prikazujejo splošne podatke o delu organizacij OF na širših območjih (v okrajih). Zaradi tega je še prav poseboj pomembno, da aktivisti s svojimi pričevanji pomagajo osvetliti razvoj in delovanje političnih organizacij. Le na ta način bo mogoče začeti tudi s pisanjem krajevnih kronik. S tem delom je potrebno pohiteti tudi zato, ker se iz leta v leto redčijo vrste neposrednih prič teh dogajanj. Uredništvo Občinskega poročevalca vabi zato k sodelovanju vse nekdanje aktiviste. S tem se želi vključiti v priprave za proslavo 30-letnlce ustanovitve OF, ki bo prihodnje leto. Ena od poglavitnih nalog OF je bila zbiranje sredstev za narodnoosvobodilno vojsko. z:i pomoč internirancem in preseljen-cem ter svojcem mobiliziranih borcev. Zato so politični delavci v drugI polovici 1943 posvečali posebno pozornost ustanavljanju gospodarskih oziroma gospodarsko-finanč-nlh komisij (QFK). ln odborov Slovenske narodne pomoči (SNP). Tako je bilo v začetku oktobra 1943 v blaeaini okrožne GFK že 31.985 RM denarja, odbori SNP pa so razdeljevali mesečno 2000 RM podpor. Zlasti pa so okrepile svojo delavnost gospodarske komisije po ustanovitvi okrožnega odbora OF Kamnik 29. novembra 1943. V katerem so zaupali mesto načelnika GFK Francu Bernotu-Flllpu. poverjenik za SNP pa Je postni Maks KOS1RNTK-IVAN. Ob tem pa moramo poudariti, da uspehi na aospo-darskem nodročiu niso bili le rezultati dejavnosti vaških, okrajnih GK ter okrožne GK. marveč se v njih zrcali prizadevanje *e druelh množičnih organizacij OF — Zveze slovenske mladine. Slovenske protifašistične ženske zveze In Delavske enotnosti. Decembra 1943 so rajonske GK sestavile spiske okupatorjevih sodelavcev, pri katerih so lahko enote NOV rekvirirale hrano. Po navodilih GK so kmetje presežke pridelkov skrivali pred okupatorjem in jih pripravljali zanjo. Ob koncu 1943 je imela okrožna GK na takšen način uskladiščenih že 200.000 kg žita. V začetku Januarja 1944 so že uredili skrivna skladišča v domžalskem, v mengeškem in v zasavskem rajonu. Obratovati je začela tudi okrožna mesarska predelovalnica, ki je že januarja 1944 predelala okrog 3.500 kg mesa. Dohodki okrožne GK so v tem mesecu znašali že 56.789 RM, izdatki pa 36.150 RM. Dohodki so tudi v naslednjih mesecih ostali približno enaki in so vselej presegali Izdatke. Presežek denarja so pošiljali višjim forumom. Tako so npr. 16. julija 1944 poslali pokrajinskemu odboru OF za Gorenjsko 100.000 RM. Do julija 1944 se Je v okrožni blftgajnl GK nabralo 207.000 RM posojila. V prvih mesecih 1944 se je z izpopolnitvijo organizacijske strukture GK Izvedla tudi delitev dela. Začeli so ustanavljati tudi vaške gospodarske odbore (VGO), ki so imeli nalogo, da zbirajo In skladiščijo hrano in opremo, rajonske GK in okrožna GK pa so skrbele za redno preskrbo NOV. bolnišnic, tehnik, kurirskih stanlc, varnostnih grup, političnih forumov in civilnega pre- bivalstva r.a pasivnih območjih in vodile evidenco nad letinami in zalogami živil, nad stanjem živine, nad zalogami legalnih trgovin in nad proizvodnjo v podjetjih. V vaških GK so, bili zastopniki mladine in žena. da so lahko posredovali gospodarske naloge svojim organizacijam. 11. marca 1944 je delovalo v kamniškem okrožju 6 rajonskih in 69 vaških gospodarskih komisij. V začetku maja je bilo v Zasavskem okraju (Ihan, Studa. Dol) 14 vaških gospodarskih odborov, ki so shranjevali zbrano hrano pri zanesljivih kmetih. Zelo dobro je bilo organizirano partizansko gospodarstvo zlasti v domžalskem okraju, kjer je delovalo 20 VGO, imeli so 3 skladišča ln dobre zveze s trgovci in industrijcl ter v mengeškem okraju, kjer je bilo 16 VGO. V vseh omenjenih okrajih in tudi na območju Lukovice so zbrali veliko hrane za NOV, In to pretežno s prostovoljnimi dajatvami pristašev OF. Okrožna GK Je imela tedaj 5 skladišč, iz katerih je dajala pomoč v hrani tudi pasivnim območjem. Gospodarske komisije so dosegle v organiziranju zbiranja ln dobav različnih živil ter materiala lepe uspehe. V skladiščih okrajne GK Domžale so imeli v začetku julija 1944 zlasti velikanske količine sanitetnega materiala in zdravil (več kot 10.000 tablet in injekcij — 13.000 obvez, 3.000 kg vate itd.). Ti uspehi so bili deloma rezultat tesnega sodelovanja GK z množičnimi organizacijami, večkrat pa so GK organizirale samostojne akcije. Okrožna GK je izvedla še vrsto drugih akcij in pomembnih del. Tako je januarja 1944 elektrificirala vasi 2eje, Viševek in Trojico, marca pa še Zalog pod Trojico. V drugi polovici aprila in v začetku maja 1944 je okrajna GK Lukovica razdelila v svojem okraju za popravilo hiš 544 m» brun. Okrožna GK je dobavljala tudi material in skrbela za redno delovanje vseh partizanskih bolnišnic in delavnic v okrožju. Januarja 1944 je sama zgradila bolnišnico pri Dupljah, ob koncu avgusta pa je za njene potrebe delalo 7 ilegalnih predelovalnic mesa, 3 ilegalne in 4 legalne čevljarske delavnice, 3 ilegalne krojaške delavnice. 3 legalne in 1 Ilegalna usnjarna. Okrožna GK je imela tudi več skladišč. Večina delavnic ln sk'ndlšč je bila na območju Brezovice pri Krtini. Rnee. Zej in Zaloga pod Trojico, pri komenski Dobravi in v okolici Tunjic. GK so mornlr tudi skrbeti, da so jo izvnial odlok štnbn IV. operativne cone z dne 4. aprila 1944. s katerim jo bilo kmetom, trgovcem, obrtnikom in gostilničarjem s polosvobojenlh in osvobojenih območij prepovedano pošiljanje blaga v kraje, ki so jih nadzorovali Nemci. Končno so v GK v sodelovanju z mladino in ženami organizirale tudi obdelovanje zemlje na posestvih izseljenega prebivalstva. 2e od januarja 1944 je okrožna GK lz Papirnice Količevo dobivala odrezke živilskih kart, ki jih je pri zaupnih trgovcih menjala za živila. Vzpostavila je tudi zvezo z uslužbenci prehranjevalnih odsekov na občinah in na landratu, ki so izdajali ponarejena nakazila (na primer enkrat celo za 1 vagon sladkorja). Odbori DE so redno poročali GK o proizvodnji ln o zalogah v tovarnah. Dobro poznanje stanja v podjetjih Je omogočilo okrožni GK, da je sama ali s pomočjo vojaških enot izvedla nekaj velikih akcij za nabavo pa-pirja na Količevem (enkrat 25 voz), soli v Majdičevem mlinu na Viru (okrog 8 ton), platna v Induplati (en kamion), usnja pri Polaku, usnjene opreme v tovarni bratov Okršlar in pri Zornu v Domžalah (več'voz), testenin v Smarci (okrog 20 voz), živine v Grobljah in na Križu ter drugod, sanitetnega materiala pri Kocjančiču na Viru itd. Za dobavo materiala, ki U ni bilo mogoče dobiti na Gorenjskem ali Štajerskem, je okrožna GK organizirala kanale iz Avstrije in Nemčije ter s Češke, kamor so člani okrožne GK tudi sami potovali. Tako izvemo iz poročila GK, da je sredi marca 1944 potoval v »inozemstvo«- zaradi dobave materiala Metod Zabnikar-Aleš, v začetku maja pa se je mudil na Dunaju Miran Keršmanc-Rado in se s firmo Gert et corr.p. dogovoril o nakupu zdravil. Poskušali so celo organizirati tudi nabavo orožja, vendar so uspeli dobiti le nekaj zabojev municije, ki je prispela z vlakom na postajo v Trzin. Na medokrožni konferenci GK na Gorenjskem, ki Je trajala od 31. maja do 1. junija so ugotovili, da so enote NOV na kamniškem območju redno dobivale hrano ln opremo iz skladišč GK ln da so le izjemoma izvajale rekvizicije, medtem ko so se na drugih območjih Gorenjske partizanske enote oskrbovale s hrano Se vedno pretežno s prisilnimi odkupi ali nakaznicami GK. Na konferenci je bila kamniška okrožna GK posebej pohvaljena. Zbrani material in hrana sta presegla potrebe okrožja. 25. julija 1944 so se sestali zastopniki okrožne GK Kamnik in GK Novo mesto pri Sv. Križu pri Litiji iin se dogovorili, da bodo pošiljali v novomeško okrožje za potrebe civilnega prebivalstva in »not VII. korpusa sol, kvas, živino, papir in druge potrebščine za tehnike ter sanitetni material. 4. avgusta so že poslali Grad Krumperk — zbirališče prvih aktivistov cepivo za živino, sredi avgusta pa ekonomskemu oddelku glavnega štaba NOV in POS 6.000 kg soli. Konec julija je bilo v kamniškem okrožju 120 VGO, 7 ilegalnih predelovalnic mesa, 3 ilegalne in 4 legalne čevljarske delavnice, 3 ilegalne krojaške deluvnlce ter 3 legalne in 1 ilegalna usnjarna. Kmalu nato pa je zaradi domobranskega nasilja prišlo do hudih težav v delovanju VGO oziroma GK, ki so morale že v naslednjih dveh mesecih v večjih krajih prenehati z delom, konec 1944 pa so domobranci preprečili njihovo delovanje tudi v odročnejših območjih. Tudi odbori Slovensko narodne pomoči so dobro izpolnjevali svoje naloge. Ze ob osnovanju okrožnega odbora OF Kamnik novembra 1943 je delovalo v okrožju 144 vaških in 17 občinskih odborov SNP. Odbori SNP so decembra 1943 redno pošiljali pakete Izseljencem in sestavljali spiske družin, ki so bile potrebne podpore. Februarja so v šestih rajonih kamniškega okrožja razdelili 15.000 HM podpor, Marca Je dobivalo v okrožju redne mesečne podpore 330 družin, naslednji mesec pa 350 Odbori SNP so pošiliali intei-nirancem 120 paketov težkih od 15 do 20 kg. V kamniškem okrožju so dobivalo redni mesečne podpore v denarju in blagu vse družine, katerih svojci so bili v NOV. zaprti ali žrtve okupatorjevega nasilja ali pa so živeli v pomanjkanju. Vsota za izplačila rednih podpor je stalno naraščala in aprila dosegla vsoto 21.468 RM. Za 1 maj 1944 so razdelili potrebnim družinam prek 300 metrov različnega blaga in okrog 30U paro. nogavic. Vaški odbori SNP so tudi dosegi, da ponekod družine, katerih svojci so bih v NOV. niso plačevali hišnim posestnikum najemnine. Ob koncu junija 1944 se je SNI preosnovala. Skrb za podpore so prevzeli krajevni odbori OF. člani odborov SNP pa so se vključili v druge množične organizacije OF. Ti nepopolni podatki o delovanju GK in SNP od jeseni 1943 do sredine naslednjega leta (nadrobnejši prikaz delovanja teh organizacij je v delu dr. Metoda Mikuža. Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov, LJubljana 19GU. v razpravi Pregled razvoja NOB v Mengšu In okolici, objavljeni v Mengeškem zborniku II — 1969 ter v obširnem prispevku V boj za svobodo v Kamniškem zborniku 1962) pričajo o uspešnem razvoju in velikih uspehih partizanskega gospodarstva v kamniškem okrožju in posebej na domžalskem območju. Posebno pomembno je bilo dejstvo, da so enote NOV in PO Slovenije že od začetka 1944 dobivale v kamniškem okrožju vso hrano iz skladišč GFK Poudariti moramo, da so morale povsod drugod na območju IV. (Štajerske) operativne cone v prvih mesecih 1944. leta Se izvajati prehranjevalne akcije in rekvizicije. Kakor so na eni strani veliki vojaški uspehi v prvih letih NOB na Kamniškem bistveno prispevali k širlenju kroga pristašev OF. tako s nanašajo na dejavnost na območju krajevne skupnosti. Potrebno pa bo, da bo večja povezava ne samo na relaciji odbornik krajevna skupnost, ampak tudi med vaškimi odbori, ki obstojajo v Trzinu, Loki, Mongši. in Topolah. VPRAŠANJE: Referendum e samoprispevku za izgradnjo šolske mrežo jo dobro uspel. Kakšna stališča je zavzel svet. krajevne skupnosti in občani do tega vprušanja? ODGOVOR- Svet krajevne skupnosti in občani smatrajo, dj. je treba uresničiti tista stališča ki so bila sprejeta pred izvedb', samega referenduma Gradben odbor, ki ga je izvolil svet krajevnih skupnosti je že pripravil študije za novo lokacijo šole (pod Gobavico) pridobitev zemljišču, skrbi pa tudi za izdelavo projekta same šole Občani želijo, da bi bili seznanjeni z dotokom sredstev v to sklad, ker bi tako lahko reševali tudi ostale probleme glede samega šolstva na področju Mengša. Adaptacija sedanje šole nikakor n-pride v poštev in bo potrebna, da upravni odbor sklada za la< gradnjo šolske mreže dokončno določi prioritetni red izgradnje šolsl-.e mreže v domžalski občini. Svet krajevne skupnosti bo skušal navezati stike z vsemi občinskimi in krajevnimi faktorji ter ostalimi krajevnimi skupnostmi, da bi se sam razvoj razvijal tuko, kot je začrtan v programu. Ob tej priliki svet obvešča občane, da luhko dobijo pojasnila glede kakršnihkoli vprašanj na sedežu krajevne skupnosti, da ne bi po nepotrebnem hodili na občinsko upravo ali reševali določene zadeve mimo pristojnih organov v krajevni skupnosti. Razgovor vodil Kušar Karel. Občinska matična knjižnica, ki posreduje občanom na področju celotne občine skoraj vse knjige, ki jih izdajo posamezne založbe v Sloveniji, je dobila od ameriške ambasado kot nova-lotno darilo kompletno enciklopedijo, ki obsega 24 knjig. Ta enciklopedija, pisana v angleškem jeziku z naslovom: COMP-TOM'S ENCYCLOPEDIA, je dostopna vsem, ki bi se hoteli seznaniti s posameznimi izrazi in pojmi z vseh področij gospodarskega, družbenega ali človeškega življenja. Glede obiska v knjižnicah na področju občine lahko ugotavljamo, da je bil Interes občanov v preteklem letu za branje knjig zelo velik, saj je bilo v knjižnicah v lotu 196!) 12 362 bralcev, ki so si izposodili 26 119 knjig in to v Domžalah Moravčah, Mengšu, Blagovici. Krašnji, Radomljah in Domu počitka v Mengšu. Starostna struktura bralcev kaže, da je interes za branje knjig poeebno med mladino zelo velik, kar je tudi zagotovilo, da bodo ti mladi bralci ostali rodni čitatelji tudi v bodoče. V letu 1969 Je bilo nabavljenih 1510 novih knjig, kar pomeni da je bilo vsaj delno urejeno dopolnjevanje knjižnega fonda Vendar bo potrebno dobiti še več sredstev iz družbenih skladov za nakup nove literature, saj bo le tako omogočeno, da bodo občani lahko v javni ustanovi dobili tisto knjigo, ki si je ne morejo nabaviti sami, ker so se knjiga v zadnjem obdobju močno podražile Zavedati se moramo bolj kot doslej, da Je knjiga eno tistih sredstev, ki nenehno duhovno bogati človeka ln mu daje osnovne pogoje za vključevanje v naš široko razgiban ln razvejan samoupravni sistem. Kje in kdaj lahko dobite knjigo, ki jo želite? 1792 Naši turistični kraji Radomlje Radomlje postajajo moderno naselje z vedno številnejšim delavstvom Dobre 3 km od Domžal leži priljubljena izletniška točka Radomlje, kamor radi zahajajo tudi okoličani, predvsem pa Ljubljančani. Nadmorska višina kraja je 333 m Skozi vas teče Mlinšca in Kamniška Bistrica, ki kraj loči od Preserij. kjer stoji nova radomeljska šola in Slovenijales, obrat Radomlje. Kraj je bil nekdaj znan po poljedeljstvu, živinoreji, mlinih, mlekarni in opekarni, sedaj pa predvsem po obrtnikih in gostniskih lokalih. Pred vojno je bil sedež občine, ki je zajemala področje vasi Dolenje, Hudo, Jasen, Kolovec, Rova. Rudnik, Škrjanče, Volčji potok. Zagorica in Ziče. Radomlje so cerkveno do lanskega leta, ko je bila ustanovljena župnija Radomlje, spadale pod župnijo Kamnik. Stara cerkev sv. Marjete od katere sta se ohranila le zvonik in prezbi-torij (sedaj zakristija) je bila V Domzaloh, Kolodvorska 8: Ponedeljek od 16.—20. ure Torek ... od 8.—12. ure Sreda . . . od 8.—11. ure Četrtek . . od 14.—20. ure Petek ... od 16.—20. ure Sobota ... od 8.—12. ure Mengeš. Kidričeva — Kulturni dom — prizidek, II. nadstropje: Sreda ... od 16—19. ure Moravče: v istih dnevih in urah kot doslej. V posameznih krajih, kjer že obstajajo področne knjižnice, si lahko izposodite knjige v istih dnevih in ob času kot doslej, možno pa je, da knjižnica posreduje potujoče kovčke tudi v ostale kraje občine. Z vašimi željami se lahko neposredno obračate na Občinsko matično knjižnico v Domžalah ali na delavsko univerzo. Karel Kušar zgrajena v 2. p°l. 15. stol. Prvič se omenja leta 1501, omenja jo pa tudi zapisnik cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Sedanjo obliko je cerkev dobila v 18. stoletju tako, da je bila podrta stara ladja in pravokotno na prvotno os postavljena nova stavba. V cerkvenem stolpu in zakristiji so ostanki gotskih in pozneje manj uspelih sresk iz 15, do 17. stoletja. Šola je bila ustanovljena leta 1888. Med vojno je bila požgana. Požgani so bili nekdanji sokolski dom — sedaj Kino, župnišče in nemške barake, zgrajene na preserski strani, kjer je sedaj novo naselje Roje. V novembru 1963 je bila v Preserjah zgrajena sodobna osnovna šola, za celotno področje Radomelj in okolice. V kraju in okolici je bilo več manjših pekarn, toda največja je bila vsekakor Pavlin-Srajeva, ki je bila ustanovljena leta 190G. To je Opekarna Radomlje, ki Je imela že pred vojno krožno peč in potrebne stroje. Letno je porabila 2.000 m" ilovice. Sredi decembra 1943 je prav tako v tej opekarni pričela s svojim delom prva partizanska tiskarna na riomžalsko-kamniškem področju. Po treh mesecih se je preselila v bunker med Radomljami in Rudnikom. Sedaj ima opekarna zgrajene umetne sušilnice, gli-nokop je pa mehaniziran. Letno izdelajo 6 milijonov enot (zidnih in stropnih elementov). Slo-venijales obrat Radomlje je bila Grajsko-kolovška lesna industrija Stare Feliks, ustanovljena leta 1895. Prvotno je izdelovala le deske in deščice za zaboje, pozneje pa lesno volno in doge za sode. Pred vojno je bil obrat specializiran za izdelavo zabojev in lesenih jermenic. Za predelavo so porabili ca. 6000 m" večinoma lastnega lesa. V letošnjem letu so pričeli delati v novi prozivodnji hali. V glavnem izdelujejo stole. 60 %> celotne proizvodnje gre za izvoz, iz mizarne pa kar 90 "/o. P"leg tega, da predt lajo v žagarskem obratu ca. 15.000 m* hlodovine, kupujejo tudi trd rezan les. Sedaj je v tem sodobnem proizvodnem obratu zaposlenih 420 ljudi. Kraj je bil znan tudi po mlekarski zadrugi, saj so bile Radomlje središče mlekarstva za vso okolico. Poslopje nekdanje mlekarne prav sedaj preurejaio v stanovanjsko hišo za stanovalce »-Sorz.etove« hiše, ki se bo morala umakniti, ko bodo zgrajeni trgovski lokali in stanovanjski prostori, ki jih gradi Gradbeno podjetje Litija V kraju je tudi več znanih gostiln, ena najbolj poznanih je vsekakor »Spornova«. Lastnik Ciril Cerar je znal prostore, ki so bili med zadnjo vojno požgani, opremiti z etnografskimi predmeti in so sedaj gostinske sobe spremenjene v etnografski muzej v malem. Gostje, kaj radi posegajo po specialitotah kot so. domači želodec s hrenom, domače salame in klobase v zaseki. Zadnje čase je prav ta gostilničar znal pritegniti goste z modno revijo, ki jo vsak četrtek ob 20. uri prireja modni kreator Debevc iz Mengša Za glasbo skrbi Tomaž Habe l svojim ansamblom, poje pa domači sin priznani pevec Matija Cerar. Poleg te je priznana tudi »Ba-leževa« gostilna, gostilnica Jože Pogačar in lani odprta Svctlinova gostilna -»Pri starem Kovaču«. Se letos pa bo tudi pričel poslovati nov prelep Sra-jev motel v neposredni bližini Arboretuma Volčji potok, ki ima zadnja leta vse več obiskovalcev. Prav je, da omenim še Papirnico Količevo in obrat podjetja »Helios« Domžale na Kolieevem, saj sta oba v neposredni bližini Radomelj. Papirnica Količevo, ki je naslednica Ljubljanske kartonažne tovarne in papirne industrije J. Bonač sin. bo prav letos praznovala 50) letnico svojega obst"ja. 2e pred vojno je imela urejeno kalorično centralo, ki je proizvajala posebno paro za sušenje papirja in lepenke. Porabili so 5.300 ton surovin letno. Pred vojno je bilo v tovarni zaposlenih 11 uradnikov in 213 delavcev. Sedaj porabijo ca. 2.600 ton surovin mesečno. Izdelujejo vse vrste kartona in papirja in specialne lepenke. Zaposlenih je približno 700 delavcev. V nekdanjem mlinu na Koli-čevem je bila leta 1924 ustanovljena Tovarna lakov Ljudevit Marks d. d. 2e takrat so porabili do 250.000 kg surovin. Sedaj je to obrat Kemične industrije' -Helios« Domžale. V bližini Radomelj sta tudi dva znana gradova Crnelo in Cešenik. Prvotni grad Crnelo, katerega razvaline so še komaj vidne, je stal na hribčku nad Turniščem. Crnelski grad so zgradili Crnelski gospodje. Eden od teh, Nikolaj Pirso, se omenja že leta 1300. Kasneje je prišel grad v last grofr*/ Lambergov. nato pa v last Apalternov. Grad je leta 1515 skupaj z upornimi kmeti oblegal dragomeljski gra-ščak Franc Glanhofer. V reformacijski dobi je bil grad zatočišče protestantov. Streljaj daleč od črnelskega gradu stoji grad Cešenik, ki spada med najstarejše slovenske gradove. Tudi česen liki gospodje, se omenjajo že leta 1300 Ko je leta 1581 strelu razrušila prvotni stolp, so zgradili sedanje grajsko poslopje. Kasneje so bili lastniki grofje Lambergi, pred vojno pa rotlbina Urbane iz Ljubljane Oba gradova sta bila med vojno požgana. Sedaj so v obeh nastanjeni delavci kmetijskih posestev, v črnelskem pa tudi delavci Papirnice Količevo. Radomlje s" posebno paznane iz NOB, saj spada kraj med najpomembnejša žarišču vstaje na domžalsko-kamniškem področju. Tu so bili doma znani prvoborci, med njimi tudi prvi komandant Kamniškega bataljona dr. Marjan Dcrmastja-Urban. Kraj je prispeval velike žrtve v naši ljudski revoluciji. Radomljam so. se oddolžili spominu žrtvam s postavitvijo grobišča v središču Kadomelj. V noči vstaje 27. julija 1941 so bili porušeni trije mostovi čez Kamniško Bistrico. Akcije je izvršila Radomeljska četa. Stari partizan Pirš Jožc-Luka rad vodi mladino po krajih, kjer so bile v času NOB borbe z okupatorji Prav Radomeljski četi sta 26 septembra 1941 izročila tov. Boris Kidrič in Edvard Kocbek prvi prapor, ki ga je vodstvo osvobodilnega gibanja izročilo svojim borcem. To je bilo v bližini vasice Podmelnik. v V Radomljah so bili rojeni Ivan Belec, sociolog in politični pisatelj (1857—1889). Bil je duhovnik. Bavil se je predvsem s slovenskimi vprašanji. Si bil je politično malomarnost glede narodno nezavednosti ter zagovarjal najprej združenje Slovencev. Slovansko vzajemnost je treba po njegovem pospeševati S proučevanjem jezika, književnosti in zgodovino slovanskih narodov, pri čemer naj bi ruski jezik sprejeli za skupni književni jezik Slovanov čitnicah enomesečno prakso v delovni organizaciji, ki jo določi dajalec štipendije sporazumno z ustreznim samoupravnim organom delovne organizacije in s šolo, ki jo štipendist obiskuje. 13. člen Stipendist je po končanem šolanju dolžan skleniti delovno razmerje za delovno mesto, ki mu ga nudi dajalec štipendije največ za toliko časa, kolikor časa je prejemal štipendijo. Ponujeno delovno mesto mora ustrezati njegovi strokovni izobrazbi. Pogodba mora vsebovati rok, v katerem je dajalec štipendije dolžan po končanem šolanju skleniti delovno razmerje. Ce štipendist ne sprejme ponujenega delovnega mesta, je dolžan vrniti štipendijo. Rok za vrnitev določi komisija za štipendije in posojila za šolanje. Ce dajalec štipendije v določenem roku ne zagotovi delovnega mesta, je štipendist odvezan vseh obveznosti. Ce štipendist zaprosi za razrešitev obveznosti zaposlitve, ker namerava nadaljevati šolanje, mu komisija za štipendije in posojila za šolanje lahko ugodi, če je najmanj s prav dobrim uspehom končal srednjo šolo in s svojim družbenim delovanjem dokazuje tudi svoje moralno-politične kvalitete. ii. posojila za Šolanje 14. člen Posojilo je eno izmed sredstev za reševanje socialno-ekonomskega položaja dijakov in študentov. Posojila se daje za redni študij na šolah druge stopnje, fakultetah, višjih in visokih ter umetniških akademijah. Posojila se lahko dajejo tudi za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje doma in v tujini. 15. člen Posojila se podeljujejo na podlagi javnega razpisa. Razpis se izvrši vsako leto od 10. do 30. maja in traja do 15 julija. Objavljen mora biti v dnevniku »Delo<-in v »Občinskem poročevalcu«. Razpis mora biti poslan vsem osnovnim šolam v občini Domžale in Zavodu za zaposlovanje Razpis posojil mora vsebovati: a) vrsto šole, b) dokumente, ki jih mora prosilec predložiti prošnji, v) določilo, da posojilo lahko dobijo samo prosilci iz občine Domžale. Iti. člen Dokumenti, ki jih mora prosilec predložiti prošnji, so naslednji: a) potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Domžale, b) potrdilo 0 poprečnih osebnih dohodkih staršev za zadnje šestmesečje. ki jih izdata ustrezni delovni organizaciji. c) potrdilo o premoženjskem stanju prosilca, č) zadnje šolsko spričevalo, d) življenjepis z navedbo števila družinskih članov in števila nepreskrbljenih družinskih članov, e) mnenje razrednega profesorskega zbora ali šole (za prosilca iz šol tretje stopnje le-to ni potrebno), f) mnenje ZM ali ZSJ. 17. člen Za najetje posojila je potrebno jamstvo. Jamstvo lahko daje fizična oseba, lahko tudi delovna ali družbena organizacija V Posebnih primerih (izredno socialno stanj« Jtl), o katerih odloča pristojni organ, jamci lahko tudi skupščina občine Domžale 18. člen Pogodba se lahko glasi na posojilojemalca, če je ta mladoleten, jo podpišejo starši; v tem primeru ne morejo biti poroki. Ce je posojilojemalec polnoleten, so starši lahko poroki, pogodbo pa podpiše posojilojemalec sam. 19. člen Posojilo lahko dobi samo prosilec, ki stanuje na območju občine Domžale, ob pogoju, da poprečni dohodek na družinskega člana v njegovi družini ne presega 500 din. Pri izbiri kandidatov, ki izpolnjujejo ta dva pogoja, je treba upoštevati kot osnovni kriterij socialno-ekonomski položaj prosilca, pri enakem socialno-eko-nomskem položaju pa njegov učni uspeh. V primeru, da ima prosilec zadosten učni uspeh, ima kljub boljšemu socialno-eko-nomskemu položaju prednost prosilec z boljšim učnim uspehom. Pri dodeljevanju se upošteva tudi mnenje razrednega profesorskega zbora ali šole in ZM ali ZSJ. Pri izbiri kandidatov ima prosilec pravico vpogledati v dokumentacijo, na podlagi katere je bilo dodeljeno posojilo. 20. člen Višina kredita se določuje na podlagi poprečnih dohodkov na družinskega člana. Poprečni dohodki se izračunavajo za starše in nepreskrbljene družinske člane. Višina dohodka na družinskega člana, ki je merilo za višino kredita, se vsako leto ponovno ugotavlja glede na višino življenjskih stroškov. Višina posojila za šole druge stopnje: Poprečni dohodek na družinskega člana pod 200 din ... . od 200 din do 350 din od 350 din do 500 din Znesek posojila din . 300 . 210 . 170 Višina posojila za šole tretje stopnje: Poprečni dohodek na družinskega člana Znesek posojila din pod 200 din........300 od 200 din do 350 din.....240 od 350 din do 500 din.....200 21. člen Dajalec posojila mora na začetku šolskega leta ponovno preveriti posojilojemal-čevo gmotno stanje ter glede na to ponovno določiti višino kredita. Istočasno mora preveriti posojilojemalcev učni uspeh in ustrezno odpisati posojilo, izplačano v zadnjem šolskem letu. Posojilojemalec je za to dolžan predložiti ustrezne dokumente Višina odpisov: odličen uspeh........ 100 prav dober uspeh...... 75 dober uspeh........ 50 zadosten uspeh....... — Dajalec posojila je dolžan vsako leto zvišati posojil" za šolanje za toliko, kolikor so se povečali življenjski stroški. 22. člen Vse določbe o trajanju, načinu in času izplačevanja ter o podaljašnju izplačevanja ter o podaljšanju izplačevanja posojil so enake ustreznim določbam o izplačevanju štipendij v 10. čl. tega odloka Dajalec posojila mora spremljati šolanje posojilojemalca, da lahko pravilno ureja svoj odnos do njega. Posojilojemalec je dolžan med šolskim letom in ob zaključku vsakega polletja, oziroma semestra predložiti dokumentacijo o uspešnosti svojega šolanja ali študija. Ce dajalec posojila ugotovi, da posojilojemalec svojih obveznosti do šole ne izpolnjuje pravočasno, mu lahko ustavi izplačevanje posojila in določi r°k za odplačilo, razen v primerih, ki ga je pri tem ovirala daljša bolezen in v drugih opravičenih primerih. V neopravičenem primeru mora posojilojemalec posojilo vrniti v celotnem znesku. Rok za odplačilo celotnega posojila določi pristojni organ. Ce posojilojemalec preseže znesek dohodka na družinskega člana, ki je določen v 19 členu, izgubi pravico do posojila. Posojilojemalec prične vračati neodpisani del posojila dve leti po končanem šolanju. Rok za odplačilo določi organ iz 27. člena tega odloka. 23. člen Ob pogojih, ob katerih se prosilcem podeljuje posojilo za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje, odloča organ iz 27. člena tega odloka, ta organ določi tudi višino odpisov. 24. člen Posojilojemalec mora po končanem študiju neodpisani del posojila v določenem roku vrniti. Posojilo lahko namesto posojilojemalca vrne delovna organizacija, v kateri se posojilojemalec zaposli. Vračanje posojila se prične dve leti po končanem študiju. Rok za odplačevanje je enak času, v katerem je posojilojemalec prejemal posojilo. 25. člen Posojilojemalec si lahko sam izbere zaposlitev. Če sprejme zaposlitev, ki mu jo nudi dajalec posojila, sc lahko posojilojemalcu odpiše celotno posojilo. III VIRI FINANČNIH SREDSTEV IN ORGANI ZA RAZDELITEV 26. člen Sredstva za štipendije in posojila se črpajo iz proračuna oziroma ustreznega sklada. 27. člen O podeljevanju štipendij in posojil ter o vseh drugih primerih, navedenih v tem odloku, odloča komisija za štipendije in posojila za šolanje, ki jo imenuje svet za vzgojo in izobraževanje. Komisija za štipendije in posojila za šolanje šteje 9 članov, sestavljajo jo predstavniki zbora delovnih skupnosti občinske skupščine osnovnih šol in občinskega komiteja ZMS in štipendistom in drugih občanov. Komisija za štipendije in posojila sprejme poslovnik o delu. 28. člen Prosilec, ki misli, da je bil prizadet njegov pravni interes ali da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje z odlokom in z razpisom določenih pogojev, lahko vloži ugovor zoper izbiro štipendista oziroma posojilojemalca. O ugovoru odloča občinska skupščina. 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o štipendijah in posojilih (Uradni vestnik št. 6'66, 1/68 in 9/68) 30. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se (d 1 5. 1970. Skuušeina občine Domžale Številka: 67-2/70 Datum: 26. 3 1970 Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemene, 1. r. Na podlagi 5. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, 10/65, 43 67, 408 6) in 26., 27. ter 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 8/69) ter 71. člena statuta občine Domžale, #je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. 3. 1970 sprejela ODLOK o ili*o(itvi stopenj prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in Izobraževanja v občini Domžale 1. člen S tem odlokom se določi stopnja občinskih prispevkov in davkov zfc financiranje vzgoje in izobraževanje v občini Domžale. 2. člen Sredstva za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale tvorijo: del prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, del prispevka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter del iavka od prometa blaga na drobno. 3. člen V letu 1970 znašajo stopnje prispevkov In davkov za izobraževanje: •/. 1 — Prispevek lz osebnega dohod- ka iz delovnega razmerja iz gospodarstva.......2,66 2 — Prispevek iz osebnega dohod- ka iz delovnega razmerja izven gospodarstva.....2,66 Za enak odstotek se za leto 1970 zniža stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je določena v 1. členu odloka o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale (Ur. vestnik 1/70). 3 — Prispevek iz osebnega dohod- ka od kmetijske dejavnosti 55,44 4 — Prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti .... 55,44 5 — Prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, ki se plačujejo pavšalno ali v odstotku od kosmatega dohodka ........55,44 6 — Prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnegu opravljanja intelektualnih storitev 55,44 7 — Prispevek iz osebnega dohod- ka od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav 55,44 8 — Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno (razen alkoholnih pijač) . . 55,44 9 — Občinski prometni davek od alkoholnih pijač v trgovini 55,44 10 — Občinski prometni davek od alkoholnih pijač v gostistvu 55,44 11 — Občinski prometni davek na malo.......... 55,44 4. člen Sredstva, zbrana po določbah 3. člena tega odloka, pripadajo Temeljni izobraževalni skupnosti Domžale za financiranje vzgoje in izobraževanja, v skladu z določili 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1. 1070. Številka: 420-3/70 Datum: 26. 3. 1970 Predsednik skupščine občine Domžale: Aibin Klemene, 1. r. Druga seja občinske skupščine v marcu 26. marca je bila že dru;ia seja občinske skupščine v tem mesecu, kajti do konca marca je bilo treba sprejeti proračun občine za tekoče leto. Po temeljitih In obširnih razpravah o osnutku proračuna, ki so se pričele ie lanskega novembra, je svet za finance pripravil dokončen predlog in ga predložil v razpravo in sprejetje občinski skupščini. Predlog proračuna so predhodno obravnavali zbori volilcev. posamezni sveti ln ostali proračunski potrošniki. Vsi so postavljali svoje zahteve in potrebe in potrebno je bilo mnogo usklajevalnega dela, saj je bilo kar za 600 milijonov reč potreb, kot jih je bilo mogoče spraviti v okvir proračuna za tekoče leto. Skupaj predvideva proračun dve milijardi 515 mio SD dohodkov In prav toliko izdatkov. Od tega Je eno milijardo 106 milijonov SD namenjenih za financiranje vzgoje in izobraževanja v okviru temeljne izobraževalne skupnosti, ki so dobila v letošnjem letu od celotnih dohodkov na lanski plan skoraj 20 "h, več sredstev. V glavnem pa so za kritje potreb proračunske potrošnje zagotovljeni isti viri dohodkov kot v preteklem letu. Spremenjena je Ie stopnja prispevka iz osebnega dohodka, ki je bila povečana od 4,50 na 4 80 "/o. Ta prisnevek je tudi "lavni vir dohodka proračuna. Mimo tega so pri oceni dohodkov proračuna sestavljavcl računali s povečanim številom za- poslenih ter s porastom osebnih dohodkov, kakor tudi s povečanim obsegom poslovanja in večjim prometom v trgovini, gostinstvu in obrti. Pri načrtovanju izdatkov je bil upoštevan realen program potreb TIS. ki je bil že pripravljen v okviru proračunskih možnosti, pa tudi potrebe drugih proračunskih potrošnikov je bilo treba spraviti v okvir predvidenih dohodkov proračuna: sicer pa je bilo izhodišče za izdatke lanskoletna realizacija, upoštevane so bile le povečane potrebe za narodno obrambo, krajevne skupnosti in ceste. Zaenkrat so sredstva za potrebe KS in ceste predvidena v proračunu le v globalu, ki prcdsvtavlja skupaj okoli sto milijonov starih dinarjev, to pa pomeni solidno osnovo za krepitev krajevnih skupnosti in za vzdrževanje občinskih cest. Za oboje bo treba po predhodni obravnavi s pred. stavniki krajevnih skupnosti in komunalnim podjetjem pripraviti ustrezen ključ za razdelitev. O tem je seznanil odbornike Sandi Rihtar, predsednik sveta za finance, v svojem uvodu v razpravo o občinskem proračunu Tudi predsednik skupščine je opozoril na nekatere bistvene elemente proračuna in v zvezi s tem ugotovil, da proračun tudi letos ne bo pokrival vseh proračunskih potreb, temveč bo v glavnem zagotovil izdatke v višini izdatkov v preteklem letu. Na podlagi dobro pripravljene- ga predloga, ki ga je predložila TIS, je bila za financiranje šolstva in otroškega varstva zagotovljena nekako zadovoljiva vsota. Nadalje zagotavlja proračun pokritje obvez do kreditov in drugih obveznosti, ki jih je prevzela občina v lanskem in preteklih letih, med tem ko tudi v letošnjem proračunu niso zagotovljena sredstva za negospodarske investicije. Za te naj bi ae zagotovila sredstva v okviru proračuna, če bodo dohodki proračuna pritekali bolj, kot so programirani. Vsekakor bi bilo razveseljivo, če bi zaradi tega mogla občinska skupščina v zadnjem četrtletju razpravljati o rebalansu proračuna. Nato je dobri dve in pol uri tekla razprava okoli predloga proračuna. 18 odbornikov se je oglasilo k razpravi v glavnem s konstruktivnimi predlogi. Odbornika Rudolfa Osolina je zanimalo, kako je z zemljišči, ki naj bi jih odstopil Agrokombinat. v zamenjavo za zemljišča, ki jih bodo lastniki odstopili za rekonstrukcijo moravske ceste. Potrebna bodo še nadaljnja prizadevanja predstavnikov občine, da bo ta kmetijska organizacija brezplačno odstopila površine zemlje, kot jih je brez kakršnihkoli obveznosti tudi prevzela. Odbornik Osolln se je zanimal še za sredstva za izvajanje programa za pospeševanje kmetijstva In prav tako tudi Franc Stošickv, ki bo do prihodnje seje pripravil podatke o tem, koliko bodo sosedne občine dolo- čile. Tudi Ivan Vidic se je pridružil diskutantom po tem vprašanju, enako Mavricij Ore-hek, ki je med drugim ugotovil, da so predvidena proračunska sredstva dejansko že tudi porabljena, in to za brezplačno osemenjevanje in za že izvedeno organizacijo tečaja za kmetijske proizvajalce. Isti odbornik je nato z vprašanjem, kako je s sredstvi za izvajanje programa zdrave pitne vode, načel razpravo po tem vprašanju, za katerega rešitev se je zavzemal tudi odbornik Albin Penič. Albin Pavlin, direktor Komunalnega podjetja Domžale, ki izvaja ta program, je seznanil odbornike z dosedanjimi deli in uspehi. Doslej je bilo za njegovo realizacijo vloženih že prek 200 milijonov S dinarjev, sedaj pa pridejo na vrsto najbolj razseljena območja, to je območje Krtina, Moravče, Gorjuša, Krumperk, Brdo pri Ihanu in druga. Za to pa bo treba zbrati nadaljnjih 200 mio SD, in to s prispevki prebivalstva, občine in komunalnega podjetja. Nadaljnji predmet razprave, ki jo je načel odbornik Jože Knep, je bila razdelitev sredstev, ki so predvidena v proračunu za krajevne skupnosti Razdelitev naj bi se izvedla na podlagi instrumentov, ki naj bi bili vzpodbudni za KS in njihovo nadaljnje delo. Eno od meril naj bo med drugim aktivnost KS, koliko je že sama zbrala sredstev za potrebe na svojem območju, nadalje bi se za osnovo lahko upoštevala tudi višina davčnega predpisa, pa tudi število prebivalcev in po mnenju republiškega poslancu Ceneta Matičiča tudi gospodarnost posamezne krajevne skupnosti. Vsekakor naj bo za sestanek, na katerem se bodo razdeljevala sredstvu posameznim KS pripruvljenih več variant. Skrujni rok za organizacijo tegu sestanka naj bi bil 15. april, do tedaj pa bi se morale tudi KS in komunalno podjetje dokončno sporazumeli, katere občinske ceste bodo vzdrževale krajevne skupnosti in katere komunalno podjetje. Predsednik sveta za prosveto in kulturo dr. Miro Stiplovšek je v imenu sveta soglašal s predlogom proračuna, vendar s tem, da bo realiziran tudi družbeni dogovor, po katerem bi kultur-no-prosvetna dejavnost dobila še dodatna sredstva. Opozoril je na precej okrnjenu sredstva za spomeniško varstvo ter pojasnil zahtevo sveta za prosveto in kulturo za imenovunje novega programskega odbora za dvorano komunalnega centra v Domžalah. V njem naj bi bile zastopane vse dejavnosti, tudi go-sopdarstvo; imeti pa bi morali tudi jasno določene pristojnosti. Zlato Repnik se je zavzemal za višjo dotacijo občinskemu gasilskemu skladu z ozirom na naloge in vlogo gasilske organizacije v okviru splošne ljudske obrambe. Na vprašanje Antona Repovža, kje bodo zagotovljena sredstva za ureditev cestnih odsekov na zvezni cesti za vhod v Domžale, je predsednik skupščine menil, da bodo morale za uresničitev tega načrta prispevati vse firme v Domžalah, saj gre pri tem za povečanje njihovega prometa in s tem tudi zaslužka, pa tudi za povečanje sredstev občinskega proračuna. Tudi sicer bo morala stalna skrb skupščine in njenih organov in vseh drugih dejavnikov, da se bodo proračunski dohodki v predvideni višini dejansko tudi ustvarili, po možnosti celo v večjem obsegu, kot so bili planirani. Predsednik občinskega sodišča, sodnica za prekrške ter občinski javni tožilec so utemeljevali svoje predloge proraču ha, o katerih bo svet za finance ponovno sklepal in v okviru možnosti zagotovil ustrezna sredstva za njihovo nemoteno delovanje. Ob zaključku razprave je opozoril predsednik skupščine še na druge nujne akcijo ki jih bo treba podvzetl na področiu komunalne ureditve in ki bodo prav tako zahtevale angažiranje tudi občinskih sredstev. Tako bo treba misliti ha izgradnjo kanallzaoMskecn omrežja, na ustrezno elektrifikacijo naselij, treba se bo domeniti glede asfaltiranja čimveč kilometrov občinskih cest in o drugih nujnih potrebah na komunalnem področju. Zahvilil *e je za uspešno opravljeno delo za sestavo predloga proračuna vsem, ki so pri tem sodelovali. Mimo odloka o proračunu za !eto 1970 je skupščina nato so- glasno sprejela tudi odlok o določitvi stopenj prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v tekočem letu. Sledila je analiza zborov volivcev, ki so potekali od druge polovice mesecu februarja do srede meseca marca. Občani so med drugim obravnavali osnu-teh proračuna ter smernice gospodarskega in družbenega razvoja občine. Analizo zborov je podal podpredsednik skupščine Ivan Vidali, ki je seznanil odbornike s problematiko, o kateri so razpravljali zbori volivcev. Splošna težnja zborov volivcev je bila krepitev krajevnih skupnosti in več sredstev za ceste in komunalne naprave. Od teh so bile na prvem mestu ceste, nato vprašanje vodovoda, avtobusna postajališča, traiopo-staje, javna razsvetljava in druge. Precej zborov volvcev je razpravljalo tudi o kmetijstvu, obrti, o trgovini oziroma preskrbi, medtem ko volivci niti na enem zboru niso razpravljali o vprašanjih s področja tako imenovanih družbenih služb. Na splošno so zbori volivcev dobro uspeli, bili so tudi dobro obiskani in v večini primerov so jih odborniki tudi dobro vodili. Predsednik skupščine je opozoril na nekatere probleme, ki so jih zbori volivcev ponovno obravnavali, ki pa bi se z več volje krajevnih činiteljev dali že odpraviti. V zvezi s tem je pohvalil prizadevnost nekaterih krajevnih skupnosti, ki so že marsikatere probleme rešile v svoji pristojnosti, zato bo tudi dolžnost skupščine, da bo predvidoma pomagala krajem, ki so že sami največ kar se je dalo, napravili. Prečiščeno besedilo odloka o štipendijah in posojilih za šolanje je bila nadalnja točka dnevnega reda seje skupščine. Franci Gerbec. predsednik komisije za štipendije, je orisal stanje na področju štipendiranja v delovnih organizacijah. Te štipendirajo skupaj 97 dijakov in študentov, medtem ko daje občinska skupščina 56 štipendij in posojil. Ugotovil je, da .••>• je slanje na tem področju v primerjavi s preteklimi leti popravilo, vendar pa bi morale še tudi druge delovne organizacije posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Doslej je tudi to eden od vzrokov, da občina Domžale še vedno zaostaja za republiškim in zveznim povprečjem glede kadrov, zlasti glede kadrov z visoko in višjo izobrazbo. To težnjo kaže na žalost tudi sedanja smer štipendiranja. Negativno je tudi to, da mnoge delovne organizacije, ki že doslej štipendirajo, za naslednja leta ne predvidevajo novih štipendij. To pa vsekakor ni v skladu s stališčem komisije za štipendije, da je treba vsem sposobnim mladim ljudem omogočiti šolanje oziroma študij. V zvezi s tem bo treba v okviru srednjeročnega programa razvoja občine planirati po- trebe po kadrih tako za gospodarstvo kot za potrebe družbenih služb. Komisija za štipendije ter svet za vzgojo in izobraževanje bosta v kratkem predložila plan štipendij in posojil za letos kot tudi za obdobje do leta 1975. V sladu s to politiko občinske skupščine in delovnih organizacij pa bo treba v bodoče zagotoviti več sredstev, saj gre za bistvene pogoje za hitrejši razvoj občine kot celote. V razpravi se je nato odbornik Janez Cerar pridružil ugotovitvam glede štipendiranja študentov na višjih in visokih šolah ter predlagal ustrezno dopolnitev odloka, s katero naj bi se zagotovila pri izbiri kandidatov prednost za prosilce iz domače občine. Stane Laznik je predlagal nekatere stilistične popravke ter se zavzemal za to, da bi se štipendije podeljevale predvsem tistim, ki so socialno šibki, medtem ko naj bi bilo posojilo bolj namenjeno drugim študentom in dijakom. Okoli tega se je razvila daljša razprava, v kateri se je razčistila vloga štipendije oziroma posojila. Stipendija je namreč še vedno instrument, s katerim naj bi za določeno področje zagotovili kadre, ki jih primanjkuje, medtem ko je posojilo denarna pomoč za šolanje, ki jo posojilojemalec prične vračati dve leti potem, ko je stopil v delovno razmerje. Po mnenju predsednika skupščine je treba pri tem nujno gledati tudi na strukturo teh kadrov, kajti doslej nadaljuje šolanje le malo ljudi iz delavskih in kmečkih vrst. Tudi v bodoče naj bi podeljevanje štipendij in posojil šlo prek mladinske organizacije in po mnenju Petra Gubanca tudi prek krajevnih skupnosti, ki poznajo razmere posameznih prosilcev. Sicer pa so, po mnenju odbornika Janeza Cerarja, določbe odloka v skladu s sodobnimi metodami kadrovske politike in upoštevajo tržne zakonitosti na področju kadrov. Zato ga je skupščina z večino glasov odbornikov tudi sprejela. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina nato sprejela naslednje zaključke. Ker je potekla mandatna doba dosedanji komisiji za vprašanja invalidov in borcev NOV je bila imenovana nova, v katero so bili imenovani: Leopold Aleš, Marija Dimic, Bože-na Habjan, Slavko Korošec. Štefka Mazovec, Lenčka Močnik, Tone Orehek. Ivan Reden-šek, Franc Vehovec, Jernej Vrcnjuk in Franc Zun. Komisija bo na prvi seji izvolila svojega predsednika. Namesto pokojnega Jožeta Otolunija je bil nato v upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže imenovan inž. Lado Simončič, republiški poslanec, v svet Komunalnega podjetja Domžale pa prav tako namesto pokojnega Otolanija. Ivan Korošec iz Moravč. Marjan Kaliman je bil namesto Antona Ferenca imenovan v svet za splošne zadeve. Nadalje je imenovala skupščina posebno koordinacijsko telo za pospeševanje krvodajalske dejavnosti v občini, ki ga sestavljajo: predsednik Jernej Lenič, člani: Albin Klemene, Aleksander Skok, Ivo Sonc, Franc Gabrovšek, dr. Peter Cerar, Marjan Bolhar, Milena Orel in dr. Miran Celestima. Ta odbor naj bi skrbel za to, da bi bila krvodajalstva nek družbeni dogovor, ki naj bi še bolj veljal kot tisti, na podlagi katerega se zbirajo denarna sredstva. To je podčrtal Jernej Lenič, predsednik občinskega odbora Rdečega križa Domžale, v svojem uvodu v razpravo krvodajalstvu v občini. V zvezi s tem je občinski odbor Rdečega križa predložil skupščini ustrezna priporočila, ki vsebujejo tudi problematiko, na katero je opozoril odbornik Pavel Šimenc, da bi bilo namreč zaradi krvodajalstva čim-manj odsotnosti z dela, da bi tudi pacienti dobivali kri zastonj in da bi se v krvodajalski akciji odzvali vsi zdravi ljudje v nekem podjetju in ne le delavci iz proizvodnje. V razpravi je sodelovala še Vida Bogataj, odbornik Štefan Horvat in Peter Gubane. Na njegov predlog so Oljarna na viru je dobila nov parni kotel, ki bo odpravil ozko grlo pri proizvodnji pare In s lem omogočil povečanje produkcije za 25»/» se odborniki po zaključeni razpravi odločili, da se bo vsak v svoji delovni organizaciji odzval pozivu za odvzem krvi in s tem najučinkoviteje prispeval k uspehu krvodajalske akcije v občini. Jožetu Kosmaču je nato skupščina ob njegovi 50-letnici za njegovo dolgoletno družbenopolitično delo podelila pismeno priznanje občine Domžale. Na predlog komisije za statute delovnih organizacij je nato skupščina soglasno potrdila statut Komunalnega podjetja Domžale. Pri »vprašanjih in predlogih« pa je odbornik Franc Zupan postavil vprašanje v zvezi s finančnim načrtom sklada za urejanje mestnih zemljišč. Krajevna skupnost Preserje se namreč ne strinja z dosedanjim predlogom finančnega načrta omenjenega sklada. Predsednik sklada Andrej Pangeršič je spomnil na postopke v zvezi s pripravo predloga finančnega načrta sklada. Vse krajevne skupnosti na območju, na katerem se pobira pri-skevek za mestna zemljišču so bile namreč pravočasno povabljene, naj pripravijo svoje predloge za uporabo zbranih sredstev oziroma prispevka za mestna zemljišča. V razpravi so odborniki nakazali vrsto predlogov za pravičen in objektiven predlog finančnega načrta sklada, ki naj bi financiral predvsem stvari, ki so ekonomsko najbolj upravičene glede na to, kje se objekt nahaja, da je le na območju, kjer s« pobira prispevek za mestna zemljišča. Te in še druge konstruktivne predloge odbornikov naj bi upošteval upravni odbor sklada za urejanje mestnih zemljišč pri sestavi finančnegc. načrta zu tekoče leto in za dalj. še prihodnje obdobje finančnem načrtu tega sklada bo skupščina razpravljala na seji v mesecu aprilu. Družbena materialna pomoč starim in za delo nezmožnim Občina je po ustavi in občinskem statutu dolžna zagotoviti sredstva za življenje starim in za delo nezmožnim osebam, ki so brez sredstev za preživljanje. Po naši zakonodaji se smatra, da občan ni pridobitno sposoben, če je bolan, telesno ali duševno težko prizadet ali starejši od 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske). Občina je dolžna pomagati tistim, ki nimajo premoženja oziroma svojcev, ki so jih dolžni preživljati ali jih ti niso zmožni preživljati. Sredstva zagotavlja občina v proračunu kot stalne socialne podpore, enkratne socialne podpore, rejnine, oskrbnine v domovih za stare in v specializiranih zavodih. Upravičenost do stalne socialne podpore ugotavlja posebna komisija sveta za socialno varstvo in zdravstvo. Pri tem se opira na ugotovitev referenta za socialno varstvo, mnenje tiste krajevne skupnosti, kjer je prosilec doma ter na določbe občinskega odloka, kjer so določena merila in kriteriji. Sedaj prejemajo stalno socialno pod- poro: 1. Avbelj Cecilija, Peče 6 .... 150 2. Avbelj Minka in Ivana, Podgo-rica 5 .......... 160 3. Batič Stanko, Kompolje 7 . . 100 4. Pergar Marija, Blagovica . . . 250 5. Bergant Marija. -Skocijan 7 . . 100 6. Birk Marija. Dole pri Krašcah 5 80 7. Bizilj Stanislav, Radomlje 40 . . 20 8. Bizilj Terezija, Preserje 89 . . 80 9. Bizilj Valentina, Moravče 58 . 100 10. Bolta Amalija. Domžale, Kolodvorska 8 ......... 90 11. Bramar Marija, Trzin 186 .. . 65 12. Brodar Ivan, Krašnja 9 . . . . 25 13. Cander Ana, Rodica 29 ... 104 14. Bučevee Slavku. Lukovica . . 100 15. Cizerle Alojz, Mengeš, Ropretova pot 1........... 100 16. Cernigoj Jožica, Trzin 130 . . 60 17. Dejak Franc. Nožice 45 ... . 45 18. Dragar Apolonija. Krašnja 21 . 108 19. Drčar Marija. Brezovica 1 . . . 50 20. Drobne Frančišku. Krašnja 12 . 50 21. Fekonja Marija, Trzin 145 . . 130 22. Frelih Pavli, Domžale, Železniška 2.......... 60 23. Gaberšek Angela, Hudo 23 . . 65 24. Grčar Viktorija, Preserje 77 . . 60 25. Grilj Maks, Limbarska gora . . 130 26. Grošelj Marija, Dob 33 ... 100 27. Habjan Marija, Loka 5 .... 150 28. Hafner Frančiška, Vir, Bukov-čeva 42.......... 50 29. Hančič Antonija, Vir, Subičeva 2 100 30. Hiršman Nežka, Vir, Robova 1 . 80 31. Hrasar Andrej, Zab°ršt 16 . . . 60 32. Hribar Kunigunda, Brdo pri Ihanu 7 ........... 150 33. Hudmalj Marija, Podsmrečje . 100 Nekaterim prosilcem je bila odobrena socialna podpora zato, da so iz .tega naslova lahko zdravstveno zavarovani. Kolikor so brez zdravstvenega varstva in premoženja, mora sicer stroške zdravljenja plačati občina (nosečnice, alkoholiki in podobno). V decembru 1969 je bila opravljena revizija socialnih podpor. Ob reviziji, ki mora biti opravljena vsako leto, je skušala komisija ugotoviti, če so se pri katerem od prejemnikov socialne pomoči življenjski pogoji spremenili v toliko, da ni več upravičen do družbene pomoči. Komisija ima težko nalogo, ker mora upoštevati, da mora z odmerjenimi sredstvi pokriti najnujnejše potrebe. Zato mora marsikatero prošnjo zavrniti. V veliko pomoč bi ji bila objektivna mnenja krajevnih skupnosti. Pri letošnji reviziji pa krajevne skupnosti Blagovica, Češnjice, Dragomelj-Pšata, Ihan in iz Moravske doline sploh niso odgovorile na naše pozive. 34. Huth Vincencija, Domžale, p. ležeče........... 150 35. Ižanc Angela, Sr. Jarše 32 . . 60 36. Jeretlna Marija, Prikernica 11 . 100 37. Kavčič Franc, Mengeš, Prešernova 30.......... 150 38. Kavka Mira, Ihan 74 .... 160 39. Klandcr Marija, Sp. Javoršica 8 80 40. Kline Ivana, Šentpavel 3 . . . 50 41. Podstudenšck Marija, Trzin . . 130 42. Kobiljšek Angela, Vrhpolje 23 . 130 43. Kocjančie Antonija, Šentvid . . 60 44. Kokalj Marija, Domžale, Stud-ljanska 24......... 60 45. Koncilija Marija, Češnjice ... 40 46. Koprivšek Frančiška, Zlatenek 8 86 47. Korošec Albina, Dole pri Krašcah 27 .......... 108 48. Kosmač Franc, Drtija 40 . . . 130 49. Kosmatić Jožica, Turnše 2 . . 30 50. Koželj Antonija, Mengeš, Kidričeva 53.......... 150 51. Kralj Ana, Blagovica 20 . . . 70 52. Kralj Miha, Blagovica 20 . . . 70 53. Kralj Drago, Domžale, Savska 28 60 54. Podboršek Miha, Mengeš, Loka 7 100 55. Kraševec Marija, Jelša 8 . . 150 56. Križman Marija, Selo pri Moravčah 1 ........... 60 57. Krušnlk Franc, Zg. Javoršica . 130 58. Kuhar Ivan, Dob 19..... 78 59. Kumer Jože, Albina, Moravče . 180 60. Kuštrin Frančiška, Trojane . . 130 31. Lešak Alojz, Sentožbolt 5 . . 70 62. Laboda Janez, Domžale, Sejmi- ška 4........... 80 63. Majdič Elizabeta, Sp. Loke 19 100 64. Majdič Frančiška, Češnjice pri Moravčah......... 180 65. Matjan Angela, Alojzija Podmilj 12 ............ 280 66. Mav Francka, Domžale, Kamniška c. 13 ......... 150 67. Močnik Lovro, Titov trg 6, Dom-. '*;.•: zale . . . . . . '. 19 68. Oražem Alojzija, Rudomlje n. h. 130 69. Orehek Angela, Limbarska gora 5 50 70. Orešek Terezija, Goričica" pri Ihanu 10 ........... 75 71. Osolnik Rozaljja, Limbarska gora 4......i .... 50 72. Otolani Matilda, Moravče 25 . 180 73. Pajer Marija, Krtina 52 . . . . 120 74. Pavkovič Mirko, Vin je .... 15 75. Pergar Marija, Blagovica 5 . . 150 76. Pestotnik Jožefu, Češnjice . 100 77. Kosmač Milka, Moravče 60 78. Peterka Marija, Valentin, Prikernica 2 .......... 200 79. Pire Marija, Podgorica 2 . . . 80 80. Pirnat Ana, Trzin 55 .... 80 81. Pirnat Miha, Loka 69 ... . 30 82. Piskar Frančiška, Pšata 10 . . 100 83. Planine Antonija, Sentožbolt 1 130 84 Pogačar Jakob, Trnovče 8 . . 130 85. Pogačar Janez, Domžale, Industrijska ....... ... 70 86. Pogačar Marija, Vir Umekova 3 60 87. Poljšak Martina, Dešen 9 ... 150 88. Kalin«- Vinko, Rača 3 .... 120 89. Ravnikar Ivana, Rodica 12 . . 130 90. Ravnikar Marija, Radomlje 44 . 15 91. Razoršck Ivana, Peče 35 ... 80 92. Razoršek Pavla, Peče 35 . . . 80 93. Rcpanšck Ivana, Domžale, Mas-Ijeva 7.......... 20 94. Rcpnik Slavko, Radomlje 37 . . 120 95. Rokavce Frančiška, Zlatenek 5 . 97 96. Rokavce Marija, Zlatenek 5b . . 65 97. Sajovic Frančiška, Radomlje 80 60 98. Sesek Ivana, Loka pri Mengšu 25 100 99. Skok Frančiška, Loka 10 . . . 130 100. Slapar Antonija, Trnovče 13 . . 60 101. Slapar Marija, Rafolče 31 . . . 50 102. Slapar Marija, Trnovče 10 . . 30 103. Slapar Pavla, Vinje 11 ... . 86 104. Slapar Rotija, Dob..... 130 105. Gostič Ivanka, Domžale .... 60 106. Smerkc Silvo, Bišče pri Ihanu 18 30 107. Smrkolj Marija, Hribi 14 . . . 130 108. Sopotnik Alojzija, Trnjava 24 . . 100 109. Starin Frančiška, Trzin 182 . . 120 110. Strehar Anton, Trzin 133 .. . 50 111. Strehar Marija, Krašnja 3 ... 108 112. Šinkovec Barbara, Hribi 3 . . 100 113. Skrjanc Ana, Skrjančevo 1 . . 50 114. Skrjanc Marjeta, Nožice 8 ... 120 115. Slebir Kristina, Trzin 173 .. . 100 116. Soren Anton, Podrečje 5 ... 180 117. Šuštar Anton, Jože, Maks, Mengeš, Ceste OF....... 250 118. Tič Marija, Drtija 13 .... 50 119. Toman Ana, Krašnja 10 . . . 60 120. Toman Matevž, Krašnja 10 . . 120 121. Tome Terezija, Homec 84 ... 100 122. Trampuž Angela, Dobeno 4 . . 104 123. TJštar Egidija, Dešen 12 ... 120 124. Učakar Justina, Depala vas 47 150 125. Vajde — bratje, Blagovica 29 . 150 126. Velkavrh Ivana, Sr. Jarše 39 . 50 127. Grllj Jakob, Moravče 10 . . . 119 128. Vrečar Pavla, Stegne 11 ... 78 129. Vrečar Valentin, Stegne 11 . . 78 130. Zabrct Ivana, Mengeš, Vesclovo nabrežje ......... 120 131. Zalokar Elizabeta, Mengeš, Go- ' renjska 5......... 78 132. Zor Peter, Center za reh. Skofja Loka........... 35 133. Žagar Jože, Domžale, Antona Skoka 2.......... 80 Dijaške podpore: 1. Cerar Veronika, Moravče 12 . 120 2. Galič Dana, Domžale, Ljubljanska 24 ............100 3. Košak Jožica, Dom Anice Cerne-jeve............ 120 4. Proscnc Polona, Preserje . . . 130 5. Ribič Danica, Dešen 23 .... 100 Oskrbnine 1. Ilabjan Stane, Domžale, Krakovska 3 ..... ...... 200 2. Hančič Antonija, Vir, Subičeva 2 100 3. Hančič Stanko, Vir, Šaranovičeva 2............ . 200 4. Čolnar Frančiška, Depala vas 200 5. Hribar Marija, Goričica 19 . . . 200 6. Branko Lucija, Pšata 20 .... 300 7. Korošec Marija, Mengeš . . . 150 8. Logar Alojz, Domžale, Kidričeva 5 70 9. Markič Ivana, Mala Loka 14 . . 350 10 Mazovec Ana. Domžale, Zupančičeva 1........... 200 11. Zgane Janez, Homec 19 ... . 250 12. Sinko Anica, Homec 95 .... 200 13. Kosmač Jožefa, Limbarška gora 50 Novice is krajevne skupnosti Aktualni komentar DragomeU - Pšata Preskrba z mesom vedno bolj kritična Precej časa že ni bilo nobene novice objavljene v našem občinskem glasilu iz jugovzhodnega predela naše občine, to je iz KS Dragomelj — Pšata. Vendar je tudi tu marsikaj, kar je vredno, da bi bilo objavljeno. S tem ..člankom želimo našim občanom povedati, kako marljivi ljudje ..živijo tu. ljudje, ki dnevno snujejo načrte — kako bi izboljšali komunalne naprave v kraju. Pred tremi leti je bila električna napetost na omrežju v Dragomlju tako slaba, da niti radia ni bilo moč poslušati ob vsakem času, da o delu drugih strojev niti ne govorimo. Občani so na zborih volivcev zahtevali zboljšanje stanja. To je bilo zapisano v zapisnikih, električna napetost pa je bila vedno slabša. Končno je zadevo resno začel reševati odbor KS pod predsedstvom Miha Kepica, ki je v ta namen imenoval posebno petčlansko komisijo na čelu s predsednico Mari Grčar. Komisija je v sodelovanju s podjetjem ELEKTRO LJUBLJANA —okolica sklenila dogovor o zgraditvi novega transformatorja v Dragomlju. 2e v nekaj mesecih je sredi vasi stal novi transformator, ki je v ponos in zadovoljstvo vaščanov. Stroški gradnje so znašali 120.000 N din. Dra-gomljani so prispevali 55.000 novih dinarjev, drugi del pa podjetje ELEKTRO LJUBLJANA — okolica. Z odpravo tega problema je na željo vaščanov Dragomlja in Pšate — odbor KS imenoval drugo komisijo, ki naj bi rešila vprašanje vodovoda. Komisija, ki ji je predsedoval France Banko, se je dogovorila s podjetjem Vodovod Domžale, ki je v glavnem delo dokončalo. V večino hiš že teče voda iz pip in stari vaški vodnjaki so odslužili. Le šest hiš v Dragomlju, ki so na desnem bregu potoka Pšate. še ni priključenih. Upajmo, da bo to letos narejeno. Lastniki imajo podpisane pogodbe in so del Prispevka že plačali. Na Pšati niso priključene na vodovodno omrežje tri hiše. ker so od strnjenega naselja oddaljene 400 metrov. Tudi rešitev tega vprašanja se ne bo predolgo zavlekla, posebno ker so lastniki pri- pravljeni z delom prispevati več — kakor so po pogodbi dolžni. Odbor KS pa računa na polno razumevanje Komunalnega podjetja Domžale. Čeprav še vodovod ni docela zgrajen, pa je ze v teku tretja akcija, ki je za obe vasi velikega pomena. V letošnjem marcu se jc odbor KS skupno z osmimi interesenti dogovoril s PTT podjetjem Ljubljana o zgraditvi telefonskega priključka iz Domžal do interesentov v Dragomlju in Pšati. Interesenti morajo prispevati 50.000 N din. kar vsekakor ni malo. Nepravično bi bilo. če ne bi omenili tudi PGD Pšata — Dragomelj. ki pod predsedstvom Valentina Janežiča uspešno premaguje težave. V letu 1969 si je društvo nabavilo, z delno pomočjo OGZ Domžale, novo bri-zgalno znamke Rosenbauer. ki je stala 18.000 N din in je sedaj ponos društva. Večino sredstev so prispevali vaščani obeh vasi s prostovoljnimi prispevki — predvsem pa članov — gasilcev. Seveda pa komunalni problemi s tem še niso rešeni. Električna napetost na Pšati je enaka — kakor je bila svoj čas v Dragomlju. Komisija pri KS. ki dela pri reševanju tega vprašanja, upa na dogledno rešitev — saj so vaščani pripravljeni denarno pomagati in računajo na razumevanje podjetja ELEKTRO LJUBLJANA — okolica. Najnujnejši problem KS pa je asfaltiranje ceste Šentjakob— Pšata—Dragomelj. Stroški za asfaltiranje ceste so previsoki, da bi to zmogli vaščani sami. Ker je del te ceste na terenu občine Bežigrad, je ta v svojem proračunu za leto 1970 že zagotovila 200.000 N din za asfaltiranje svojega odseka. Postavila pa je pogoj, da isto stori tudi občina Dcimžale. Ker so vaščani Dragomlja in Pšate v zadnjih treh letih sami prispevali ca. 190.000 Ndin za reševanje komunalnih naprav na področju svoje KS in pri tem niso postavljali zahtev po pomoči družbenih sredstev — sedaj upravičeno pričakujejo pomoč skupščine občine Domžale, da jim pomaga rešiti ta najbolj pereči problem. Pavel Peterka Na trgu živine in mesa smo doživeli v zadnjih letih takšna nihanja, da so posledice skoraj katastrofalne, zlasti na področju govedoreje. Število govedi se jo v Sloveniji zmanjšalo v zadnjih dveh letih-, za skoraj 100.000 glav. Naš trg živine in mesa se je porušil pod težo nekaterih razlogov zunanje :n notranje narave. Zlasti velike ovire v izvozu živine in mesa v države Zahodne Evrope, na katerem je temeljila izgradnja nekaterih velikih farm govedi in prašičev v naši republiki .--o povzročile velike izgube kmetijskih proizvajalcev. Tudi odkupne cene živine na domačem trgu so padle na najnižjo raven v zadnjih desetletjih pa čeprav se to ni prav nič poznalo v maloprodajnih cenah mesa v tistem času (leta 1968) To jc povzročilo izpra,;-nenje mnogih hlevov in preusmeritev na druge proizvod-, čeprav zanje ni bilo mnogokrat ugodnih pogojev. Taka preusmeritev še posebej pa velik izvoz, in zakol telet je povzročila, da se je osnovna čreda govedi zmanjšala za omenjeno število. Potrebe na domačem trgu pa ne padajo, ampak nasprotno rastejo zlasti z razvojem turizma. Dober in cenen zrezek je še vedno ena naših največjeh prednosti v turizmu. Ze nekaj časa lahko opažamo da primanjkuje zlasti kvalitetne živine in še posebej telet. V domžalski občini, kjer nas oskrbuje z mesom trgovsko podjetje 'Napredek« Domžale, že več kot pol leta skoraj ni videti teletine v mesnicah. Skoraj zanesljivo pa lahko v vsaki dobri gostilni vedno dobite telečje zrezke (?). Povečalo se je število črnih za-kolov telet, kar nam kažejo podatki o odkupu kož pri »Ko-teks«. Se tisto malo kvalitetne živine ali telet, kar jih pride v novo domžalsko klavnico pa dobijo gostilničarji, ki lahko ponudijo tudi kak dinar več kot pa je z občinskim odlokom določena maloprodajna cena mesa. Menim da ne glede na to, da so maloprodajne cene mesa zamrznjene in da so odkupne cene živine zaradi omenjenih razlogov zelo porasie. bi -Napredek- lahko storil več za kv«litetnješo oskrbo z mesom v občini. Znova se je pokazalo, da so monopoli vedno v škodo potrošnika. Na tem mestu ni prostora za razmišljanje o nekaterih drugih pojavih pri prodaji mesa. ki so izgleda — že običajna praksa (zlasti prodaja živine III ali II vrste kot meso I vrste itd.), pač pa je vredno pričakovati, da br skušal Napredek z dolgoročnim; pogodbami s proizvajalci zagotoviti redno preskrbo z mesom v zadostnih količinah in kvaliteti ter vrsti. Realno je tudi pričakovati, da bo Napredek pod pisal sporazum o oblikovanju cen goveje živine in govejega mesa v SR Sloveniji, ki ga bodo verjetno podpisale kmetijske organizacije, klavnice, trgovska podjetja in gostinska združenja v okviru gospodarske zbornice Slovenije. Namen sporazuma je zagotoviti slabilizacijo v proizvodnji in na trgu govedi v naslednjih petih letih. Cene govejega in telečjega mesa se bodo po določilih sporazuma povečale (predvsem za najkvalitetnejše dele) s tem, da se v naslednjem obdobju ne bi bistveno spreminjale in da bi bilo mesa dovolj. Pri oblikovanju politike na tem področju ima neposredno vlogo tudi občinska skupščina, ki mora seveda upoštevati tako želje potrošnikov, kot tudi zahteve proizvajalcev, da se cene uskladijo glede na ponudbo in pospeševanje, zlasti pa glede na povečanje produkcijskih stroškov. Podobne zahteve so tudi pri mleku in bo verjetno podoben sporazum pripravljen tudi za proizvodnjo in plasma mleka. V načelu je treba tako sporazumevanje podpreti, saj se je izkazalo, da teh vprašanj ne more rešiti niti stihijno delujoč trg, niti administrativno določanje cen. Seveda pa morajo biti interesi potrošnika pri tem ustrezno zavarovani. F. G. Ali lih poznamo? JOŽE VIRK (1810—1891) Jožef Virk je bil doma s Pod-reč pri Viru v domžalski občini (odtod priimek Virk), kjer se je rodil 16. marca 1810 v kmečki družini. Bil je nadarjen, zato so ga poslali v ljubljanske šole. V petem razredu gimnazije mu je profesor Matija Cop dal nalogo, naj obdela narodno pesem »Pegam in Lambergar«. Virk je nalogo napisal v verzih in Cop ga je posebej pohvalil. Virk se je po končani gimnaziji posvetil duhovskemu poklicu in je služboval v Dobrli vasi in Gornjem gradu, od 1861 naprej pa ie bil 30 let župnik v Ločah pri Konjicah na Štajerskem, kjer je umrl 4. januarja 1891 Jožef Virk je bil vesel in dov-tipen mož. S svojo skorai dva metra visoko vitko postavo, ie povsod vzbujal pozornost. Kjer se je prikazal, so morali vsi peti, on pa je sredi družbe visoko vzravnan mahal z dolgimi rokami in dirigiral. Ure in urt je družba prepevala. Slovenska pesem je bila v tistih časih močno orožje v boju proti oholemu nemštvu na narodno ogroženem Štajerskem, uspešnejša kot govori in pisana knjiga. Virk je neumorno vihtel to orožje. Vedno je imel Dripravljeno tudi kako svojo pesem, da je z n;o navduševal slovensko ljudstvo. Nekatere so povsod poznali in povsod prepevali, da so ponaro-dele. Kdo ne pozna tiste o slovenskem dekletu: Venček na glavi se bliska ti s kitice rožic zelenih — slovensko dekle. Lilija, vrtnica, mila ti šmarnica, roJIc zelenih — slovensko dekle ,.. Dokler slovenski rod ima po zemlji hod, bode slovelo — slovensko dekle. Kjer je mogel je navduševal rojake in zbadal narodne sovražnike. Posebno navdušenje je vzbujala njegova pesem »Slave sini«, ki jo je uglasbil Gustav Ipavec. Z zanosom so jo prepevali po taborih, zborovanjih in ob vsaki priložnosti, kjer so hoteli buditi in utrjevati narodno zavest. Pesem -Slave sini« je tudi dokaz, kako so Virku glad-Vo tekli verzi: »i.i i i Slava prigovarja: zmagati al' slavno past bodi mojih sinov Čast. na smo sini vere prave, vsi junaki ocetnjave, bomo z mečem pokazali, kadar v prvi vrsti stali, boj JunaSke zmage bili, z venci slave se ovlll. Ha donelo ho z vUln, vsak junak Je — Slave sin. Ker je verze tako rekoč stresal iz rokava, je kar po naročilu zlagal prigodnice za razne slav- nosti, poroke, godove, obletnice. Od vseh strani so se ljudje obračali nanj. Treba je bilo samo poslati Virku podatke in želje, pa je z obratno pošto že dobil primerne verze. Virk je s pesmimi zalagal vse takratne liste, največ pa NOVICE in ZGODNJO DANICO. V njegovi zapuščini so našli cel kup zvezkov takih pesmi. Bilo jih je nad 4.000 (štiritisoč). Kako je znal biti pi-ker in zajedljiv, kadar je šlo za narodne sovražnike, nam pove pesem »Volilcem<-. ki jo je poslal v Zgodnjo Danico za volitve leta 1870: Koga bodeš, domovina, /.a poslanca izvolila? Voli moža, vere sina, ki mu Slave bije žila, ki stoji kot skala siva, v srcu pa ljubezen živa . . O, Slovenci, ne volite: ne brezvestnega sleparja, nt- prismode vina site, ne zveri al' opičarja. ki brez duSe in brez Boga, vam bo kazal ostra roga . . . Ne volite si slamarja, ki se rodu izneveril, in le vpraša, koliko dnarja ho s poslanstvom si nameril, tuje lizal bo podplate, spred in zad pa grlzel brate . . ( Ne volite neme vefie, ki srca ne glave nima, okrog vsake luči pleSe, vsem po volji, kima, kima, zdaj Je vaS, zdaj drugim peta, prav nevarna Jed pogreta. Jožef Virk je bil zaslužen borec za narodne pravice slovenske Štajerske. Živahno je deloval tudi v gospodarskih in pro- Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave OBČINE DOMŽALE razpisuje ponovno naslednja prosta delovna mesta: 1. komunalnega in vodnogospodarskega inšpektorja ter inšpektorja za cestni promet, 2. diplomiranega ekonomista, 3. ekonomista, 4. diplomiranega pravnika 5. dveh referentov v oddelku za narodno obrambo, 6. vodje odmere in referenta za odmero prispevkov in davkov od obrtne dejavnosti, 7. Referenta za mladinsko varstvo in rejništvo, 8. referenta za materialno tehnične zadeve v oddelku za NO 9. strojnega knjigovodje, 10. dveh davčnih izvršiteljev, 11. strojepiske. POGOJI: pod 1) FAGG ali višja šola gradbene smeri ter dve leti oziroma tri leta delovnih izkušenj, pod Z) diplomirani ekonomist — lahko tudi pripravnik, pod 3) I. stopnja ekonomske fakultete — lahko tudi pripravnik, pod 4) diplomirani pravnik — lahko tudi pripravnik, pod 5) za enega visoka ali višja šolska izobrazba in šola za aktivne in rezervne oficirje ter rive oziroma (ri leta delovnih izkušenj; za drugega višja šolska ali vojaška izobrazba in tri leta delovnih izkušenj. pod 6) višja šola pravne, upravne ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj v davčni službi, pod 7) višja šola za socialne delavce in dve leti delovnih izkušenj, pod 8) srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih Izkušenj — prednost bodo imeli moški kandidati. pod 9) ekonomska srednja šola in mehanografski tečaj ter dve leti delovnih izkušenj, pod 10) srednja strokovna izobrazba, pod 11) dveletna administrativna šola. Stanovanja za sprejete kandidate pod 1), 2) in 4) bodo zagotovljena. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po razpisu razpisni komisiji sveta delovne skupnosti uprave občine Domžale. Ponudbi je treba priložiti življenjepis ter dokazila o izpolnitvi predpisanih pogojev. svetnih organizacijah svojega delovnega okoliša, povsod pa je bilo njegovo glavno vodilo — borba za slovenski značaj dežele. Jožef Virk je zaslužil, da ga občina Domžale uvrsti v seznam svojih pomembnih in zaslužnih občanov. I. Zika. Letna skupščina EVVI Domžale V nedeljo, 15. marca so se zbrali člani ZVVI Domžale na redni letni konferenci. Ob aačetku smo z enominut-nim molkom počastili spomin na 49 ponesrečenih rudarjev v bosanskem rudniku Breza, nakar je predsednik odbora tovariš Vrenjak Jernej podal poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje organizacija 226 članov, od tega 141 družinskih in 85 ostalih Invalidov. Odbor je na svojih sejah reševal tekoče probleme in skrbel za svoje člane. Tako so njegovi člani za dan republiko 29. november obiskali 40 članov in jih tudi malenkostno obdarili. Za dan žena, 8. marec je bila proslava in zakuska za vse vdove in matere padlih borcev Na zdravljenje je bilo poslanih 14 družinskih in 32 osebnih invalidov. Organiziran je bil izlet v Strunjan, Portorož in Piran, drugi na Turjak. V letu 1969 je umrlo 9 družinskih in 4 osebni invadili. Med razpravo je bilo ugotovljeno, da so poverjeniki v tes- nem stiku s člani, da so člani s spremembami invalidske zakonodaje seznanjeni ter da se njihove pravice sproti uveljavljajo. Urgenc ali pritožb odbor ni sprejel. Pri razpravi je med drugimi sodeloval tudi referent za varstvo invalidov in borcev NOV pri občinski skupščini Domžale, tovariš Jaševič. Raztolmačil nam je spremembe invalidske zakonodaje, posbeno tiste, ki se tičejo invalidskih prejemkov, pokojnin, priznavalnin, invalidskega dodatka, zdravstvenega varstva, ortopedskega dodatka, stanovanjskih problemov in najemanja kreditov za zidanje stanovanjskih hiš. Poudaril jc. da bo za vse borce v letu 1970 stanovanjska problematika rešena Zida se blok, v katerem je zanje kupljenih 13 stanovanj. Poudaril je, da moramo razlikovati med potrebo po stanovanju, ali željo po izboljšavi stanovanja. Kdor jc imel do sprejtja republiškega odloka žc primerno sta- novanje, ta ne bo upravičen do ugodnosti pri teh kreditih. Morda bo med borci, ki imajo prevelike želje, nastalo negodovanje, vendar jim po sprejetem zakonu ne bo mogoče pomagati. Za borce, ki stanujejo v družbenih stavbah in morajo plačevati visoko najemnino, ki ogroža njihov življenjski standard, se bo to upoštevalo pri priznavalninah. Na koncu jo poudaril, da so se prejemki članov naše organizacije v zadnjem času znatno izboljšali, posebno pri težjih invalidih, ter da lahko trdimo, da pri nas ni člana, ki bi bil socialno ogrožen. Nato je podal poročilo še predsednik nadzornega odbora, ki je dal posebno priznanje blagajni-čarki tov&riširi Rezki Košič. Novi odbor, ki je bil soglasno izvoljen jp imel prvo sejo Na njej je bil za predsednika zopet izvoljen tovariš Jernei Vrenjak. za tainico Anica Jeretina in za blagajnika Rezka Košič. Štefan Kmetic Ivanu Pustotniku n memoriam občinski sindikat izobražuje svoje kadre V torek 7. aprila smo v Moravčah pokopali tovariša Ivana Pustotnika, predvojnega revolucionarja in komunista, člana Komunistične partije Jugoslavije ođ leta 1!)1!). Rojen v delavski družini v Hotiču pri Litiji si je že v rani mladosti služil sam svoj kruh, najprej kot pastir, kot delavec In kot rudar. Zgodaj se je že srečal s trdim življenjem, z izkoriščanjem kapitalističnega sistema in z zatiranjem delavskega razreda. Ze s šestnajstim letom je zato stopil v socialdemokratsko stranko, ki je hi I a takrat stranka najbolj naprednih vrst delavskega razreda, član socialdemokratske stranke ie ostal vse do leta 1919, ko Je bila tudi v Zagorju, kjer je tovariš Pustotnik delal kot rutlar, ustanovljena komunistična partija Jugoslavije. Med prvimi jc postal njen član. Tako jc v vrstah najzavednejših proletarcev pri- pravljal in vodil stavke, katerih cilj je bil izboriti si boljše življenjske pogoje. Leta 1937 se jc po nesreči v rudniku kot invalidski upokojene- preselil v Moravče, od koder je še naprej vzdrževal zvezo z revolucionarnimi tovariši iz Zagorja. Ko se je med NO H v Moravčah lela 1942 osnovala partijska celica, je bil tovariš Pustotnik njen prvi sekretar. To funkcijo ie opravljal vse do Osvoboditve, ves čas ie po svojih najboljših močeh pomagal v narodnoosvobodilnem boju. Po vojni je bil prvi predsednik odbora ljudske oblasti v Moravčah, nato ickretaf občinskega komiteja ZK Moravče, član aH funkcionar pa je bil *e v številnih drugih organizacijah. Lani, ob Mi obletnici ZK.I ga je odlikoval predsednik republike Josip r.roz Tito z redom zaslug za narod z zlatim vencem. Ivan Pustotnik je do konca ostal zvest dosledni revolucionarni poti, ki jo Je prehodil od prvih začelUov organiziranega naprednega delavskega gibanja do zmage v osvoboditvi ln ustvarjenju socialistične družbe Ostal je zvest Komunistični partiji Jugoslavije, njenim načelom in njenim ciljem. Ko so se ođ njega poslavljali številni prijatelji, znanci, družbeno politični delavci in njegovi sodelavci iz predvojnih let, med njimi Miha Marinko, so se poslavljali z obljubo, da bodo dosledno spoštovali načela In boj. ki mu je tovariš Puslotnik posvetil skoraj vse svoje življenje. Slava njegovemu spominu! Komisija za izobraževanje in kadrovanje pri občinskem sindikalnem svetu je organizirala dvodnevni seminar o samoupravljanju in gospodarstvu. Seminar j:- bil v Kamniški Bistrici 2 in 3 aprila t. 1. Na seminarju so bile obravnavana trenutno najbolj aktualna vprašanja, katerim morajo samoupravni organi in sindikalne organizacije posvetiti posebno pozornost. 1. tema je bila uresničevanje samoupravljanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah s posebnim poudarkom na pripravo volitev samoupravnih organov (DS. UO, komisije itd.) in sprejemanje z ustavo usklajenih sta-tu+ov (XV. amandma). 2. tema je obravnavala smernice gospodarskega razvoja v občini Domžale v letu 1970 s posebnim poudarkom na občinski proračun in nadaljnji razvo-krajevnih skupnosti. 3 tema je bila posvečena srednjeročnemu programu razvoja Slovenje in ukrepom ekonomske politike v letošnjem letu. Po končanem seminarju snv se zmenili, da morajo podobne seminarje sindikalne organizacije organizirati v matičnih organizacijah. Vsi smo bili enotni, da le z znanjem ter dobrim poznavanjem družbenih predpisov lahko dosežemo boljše rezultate na vseh področjih družbenega življenja. M. Deisinger invalidi v Domžalah se Komunisti v Črnem praznovali »Dan tena« grabnu aktivni Kakor vsako leto, tako je tudi letos Mestna organizacija ZVVI Domžale priredila proslavo in pogostitev za t!, marec, dan žena. V lepo okrašeni dvorani menze Usnjarske šole v Domžalah se je zbralo v nedeljo 8. marca okoli (10 mater in vdov Padlih borcev NOV. veliko se jih pa ni moglo udeležiti zaradi starosti ali bolezni. Predsednik invalidske organizacije tov. Vrenjak Jernej je v kratkih besedah nakazal pomen Praznika, posebno pa je naglasil Požrtvovalnost prav naših žena 'n mater v času NOV. ki so mnogo žrtvovale, pomagale našim borcem za svobodo in prenašale težke posledice vojne. Z enominutnim molkom smo Počastili spomin umrlih članic v lanskem letu. Ob koncu govora je izročil šopke nageljnov "Verna najstarejšima. Cadovi ln Vodopivčevi mami. Zaželel 1e tudi vsem navzočim dobro po-fJrtJe in veselo razpoloženje, na-kar je sledil kulturni program, katerega ao izvajali učenci osnovne šole »Venclja Perka-pod vodstvom tov. Naroločnika in tov. Hribovškove. Za svoja izvajanja so bili deležni mnogo odobravanja. Nato so bile žene pogoščene, tistim pa. ki se zaradi bolezni niso mogle udeležiti proslave, pa so agilne članice odbora nesle skromna darila po domovih. Za dobro voljo je poskrbel harmonikar, ki je s starimi vižami razgrel tudi najstarejše mamice, da so zaplesale in zapele. V večernih urah so zadovoljne odhajale domov z željo, da bi se Se večkrat sestale v takem razpoloženju. Ob tej priložnosti se naša organizacija zahvaljuje vsem tistim organizacijam in društvom, ki so nam finančno priskočili na pomoč, da je proslava lahko uspela, zahvala velja pa tudi tov. Marjanu Vidmarju, ki nam Je odstopil nagrado, ki jo jc prejel od občinskega združenja borcev NOV ter osnovni šoli »Venclja Sekretar občinskega komiteja ZK Domžale, tov. Skok Aleksander, je letos že trikrat obiskal člane ZK Crni graben na njihovih sejah v Lukovici ali na Prevojah. Člani ZK namreč budno spremljajo gospodarski in politični razvoj v Črnem grabnu, zato so imeli letos že 4 seje, na katerih seveda niso razpravljali samo o razvoju Črnega grabna, ampak tudi o gospodarstvu in politiki nasploh. Prav zanimivo je bilo razpravljanje o vprašanjih kmetijstva na zadnji aeji v Lukovici. Člani ZK iz prevojskega okoliša so ustanovili svoj aktiv, da Perka« za kulturni program, končno pa tudi menzi tovarne »Toko«. ki nam je dala na razpolago prostor. Janez Kovač bi na njem obravnavali problematiko njihovega ožjega okoliša, kar je vsekakor utemeljeno, saj bodo tako na sejah osnovne organizacije dostikrat že imeli razčiščena stališča o marsičem Od aprila 1968 je organizacija sprejela devet novih člsno\, štirje od teh »o se včlanili ns zadnji seji. ki je bila 6. aprila v sejni sobi zadružnega Aotip v Lukovici. Ob razpravljanju o težava n v razvoju kmetijstva so pole«; drugih ugotovitev prišli do enotnega zaključka, da naš zakon r dedovanju ne ustreza. Kmetu ;,e namreč veliko breme, da mora izplačati dediščino tudi svojcem, ki že zdavnaj več ne delajo rs kmetiji ampak imajo poklice, d) katerih je pomagala kmetija I svojimi sredstvi, ko »o bili šc doma. sedaj pa so največkrat v boljših življenjskih rezmerah kot tisti, ki je kmetijo prevzel n na njej gospodari. V. Perne Pr. Jože Pece Kruta usoda je iztrgala iz naše sredine doktorja Jožeta Pečeta. Na odsluženju vojaškega roka je pri opravljanju svoje humane dolžnosti kot zdravnika dne 5. aprila V težki prometni nesre či pri Tjentištu izgubil življenje Jože se je rodil 21. januarja 1944, v težkih dneh naše revo- lucije. 2e takrat mu usoda ni bila naklonjena. Očeta je izgubil že isti mesec, ko je prišel na svet. Okupator ga je ustrelil kot talca, tako da sirota Jože ni nikoli občutil očetovske ljubezni. Kot odličen dijak je uspeš no končal osemletko v Domžalah in gimnazijo v Ljubljani, nakar se je vpisal na Medicinsko fakulteto, ki je tako dala že petega zdravnika iz vrst domžalskih košarkarjev. Jože je bil veliki ljubitelj narave, vzoren mladenič, dober športnik in prijatelj in kot tak med svojimi vrstniki zelo priljubljen in spoštovan. Komaj 26. let star. poln ambicije in idealov? zapušča ženo in — usoda se je ponovila — leto dni starega sina, ki ne bo poznal svojega dobrega očeta. Obilo cvetja, poslednje vojaške časti in množica pogrebcev so bili dokaz njegove velike priljubljenosti ob dnevu, ko smo se na domačem pokopališču zadnjič poslovili od njega. Košarkarji ga bodo trajno ohranili v najlepšem spominu. P. Zule Koordinacija političnega dela Problem koordinacije političnega dela v občini je bil ena osrednjih točk dnevnega reda seje Medobčinskega sveta ZKS Ljubljana, ki je bila 3. marca, tokrat v Mengšu, v podjetju Se-me-sadike. Koordinacija političnega dela na nivoju občine je namreč eden tistih pomembnih, a tudi zelo delikatnih področij družbenega življenja. Zato bo verjetno treba temu vprašanju tudi pri nas posvetiti več pozornosti, tudi v javnih razpravah in časopisju. Namen tega zapisa je tokrat samo nanizati nekaj mnenj iz diskusije na omenjeni seji Medobčinskega sveta ZKS Ljubljana. Predvsem so se prisotni sekretarji devetih občin, članic tega medobčinskega sveta, dogovorili za štiri temeljne postavke delovanja okordinacijskega odbora v občini. Te postavke so po njihovem mnenju naslednje: kot prva je izmenjava informacij in stališč, drugo sodelovanje vseh institucij v občini (usklajevanje akcij), tretja, spodbujanje dejavnosti na enotni idejni in politični platformi ZKS, četrta pa kontrola odgovornosti za izvajanje dogovorjenih akcij. V diskusiji je bilo zlasti poudarjeno, da mora koordinacijski odbor delovati kot. skupek enakopravnih članov, ne more torej biti sredstvo, s pomočjo katerega bi močnejši diktiral ali vsiljeval svojo politiko, oziroma politiko organizacije, katere predstavnik je. Tu ni vprašanje delitve oblasti, temveč utrjevanje odgovornosti za izvajanje stališč. Koordinacijski odbor v občini je torej neka oblika aktiva komunistov, kjer se dogovorijo za izvajanje sklepov, sprejetih na konferencah in kjer se zaostri odgovornost dela. Razmisliti bi bilo treba tudi o podobnih oblikah koordinacijskih odborov v podjetjih in krajevnih skupnostih. F. T. Kurirckova pošta letos ze sedmič Dan žena v Radomljah in okolici Komisija za razvijanje tradicij NOB in Zvezi združenj borcev NOV in Zvezi prijateljev mladine Slovenije organizirata letos že sedmič pionirski pohod — Kurirčkovo pošto. Letos bodo slovenski pionirji že sedmič zapored ponesli Kurirčkovo torbo s čestitkami tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Kurirckova pošta kot imenujemo to veliko manifestacijo pionirjev, se je v šestih letih tako razpredla po vsem našem ozemlju, da se vanjo vključujejo vsako leto skorajda vsi pionirji. Bistveno je. da to ni zgolj prenašanje torbe, ampak da je to akcija obujanja tradicij NOR kjer se srečujejo pionirji z nekdanjimi borci. V času. ko bodo pionirji prenašali svojo Kurirčkovo pošto pa pada tudi 25. obletnica osvoboditve. Kai pomeni ta obletni-nam odraslim vemo. Za naše mjmlajše naj bo to praznik, ko bodo doživeli nekaj veselega a hkrati slavnostnega in veličastnega. Zato v letošnjem pohodu združujemo praznovanje te obletnice in prenašanje kurirčko-ve pošte v mogočno manifestacijo slovenskih pionirjev, ki bodo na raznih proslavah in mitingih ob prenašanju hkrati tudi proslavili 25. obletnico osvoboditve. »TO JE MOJA DOMOVINA« Vsako leto doslej je pionirje zelo pritegnila naloga, ki so jo morali ob Kurirčkovi pošti rešiti. Včasih so napisali spis. včasih poiskali zahtevane podatke, lansko leto so morali prisluhniti partizanskim pesmim, ki jih v domačem kraju ljudje še pojo. V letošnjem letu pa bodo v času pred prihodom Kurirčkove .torbe napisali sestavke pod naslovom »TO JE MOJA DOMOVINA«. Ali bodo pionirji tudi to nalogo vzeli kot svoj prispevek k praznovanju ali ne, je odvisno od odraslih, ki s pionirji delajo. Zaključek Kurirčkove pošte bo letos na Pokljuki, dne 23. maja. kjer se bo zbralo na tisoče pionirjev pred spomenikom padlih borcev III. bat. Prešernove brigade. Te proslave se bodo udeležili tisti pionirji iz posameznih občin, ki bodo imeli največ zaslug pri organizaciji Kurirčkove pošte. Zato delo pa so zadolženi tudi odredi po šolah. Letošnjo kurirčkovo torbo bomo prevzeli 18, maja od pionirjev iz Kamnika pri POS Homec, kjer bo tudi slovesen sprejem. Pot bo šla po skrivnih partizanskih poteh prek odredov Radomelj, Brda. Moravč, Vrhpolj, Krtine, Doba, Ihana, Dragomlja, Domžal, Jarš, Trzina, Mengša, kjer jo bodo oddali 20 maja pionirjem osnovne šole Moste pri Komendi, od koder bo nadaljevala pot po vsej Gorenjski do Pokljuke, kje jo bo prevzel predsednik združenja Zveze borcev NOB tovariš Janko Rudolf. Vsi pionirski odredi bodo organizirali vrsto svečanih Ze nekaj dni pred 8. marcem je bilo v Radomljah in okolici zelo živahno. Pionirji so se vneto pripravljali, da bi čimlepše presenetili svoje mamice za praznik. Tovari.šice Eva KOCBEK, Majda l1povsek. Jelena JEREB in Tončka GOSTLSA ter tov. Stane MODIC so s pionirji pripravili lep program. Najprej so pionirji naše šole razveselili mamice na HOMCU, nato pa v petek pred praznikom pripravili lep program v Kulturnem domu v Radomljah. Nastopali so prav vsi predstavniki pionirjev od 1. do 8 razreda. Bilo jih je več kot 100 in to re-citatorji, pevci, harmonikarji, folklorna skupina in najmlajši, ki so pokazali z več ljubkimi prizorčki mamicam, da tudi oni zmorejo marsikaj. Pionirji so v soboto zvečer razveselili mamice tudi na ROVIH. Nad 50 pionirjev, harmonikarjev, recita-torjev in pa seveda folklorna skupina, je nastopilo v soboto popoldne tudi v Papirnici Ko-ličevo v veliko zadovoljstvo tamkajšnjih žena-delavk. Pionirji so izdelali lepe predmete, ki so jih poklonili svojim mamam za praznik. Nad 100 prireditev in mitinge, posebno pa bodo morali pionirji pripraviti te akcije tam, kjer bo Kurirckova torba prenočila. R. F. pionirjev pa je mamicam podarilo lepe knjige. Pionirji — mladi člani RK so obiskali in čestitali ob prazniku slepo Ančko i Količevega ter nad 90 let staro Bolkovo mamo s Homca. Obema so izročili tudi skromna darila. Srečanje je bilo zelo prisrčno in ni manjkalo tudi solza. Skupaj s člani Zveze borcev iz Radomelj pa so na sam praznik, obiskali 9 vdov po padlih borcih NOV, jim želeli veliko sreče ter se z njimi pogovarjali o njihovem delu med NOB. Hajko Hafner 1'ROSLAVA 8. MARCA NA VIRU Učenci in učitelji I. osnovne šole iz Domžal, so pripravili proslavo v počastitev dneva žena v domu na Viru. Nastop učencev je bil navdušeno sprejet. V lepi dvorani napolnjeni s hvaležno publiko, so učenci nastopali z deklamncijami, petjem in plesom. S svojo prisrčnostjo in neposrednostjo so navdušili vse prisotne, ne samo številne mamice, katerim so namenili svoj nastop. Njihovo prizadevnost so poslušalci poplačali z podeljenim priznanjem. Ker je med nastopajočimi in obiskovalci vladal prisrčen kontakt, so Virjani mlade izvajalce kulturnega sporeda povabili, naj jih še obiščejo s podobnimi prireditvami. P. Pobegi po prometnih nesrečah vse Stane Hodeč 50-!etnik S povečanjem prometa na naših cestah raste tudi število prometnih nesreč. Nesmiselno je trditi, kakor to nekateri vozniki mislijo, da se prav njemu ne-more pripetiti nesreča, v kateri bi bil ali povzročitelj ali pa žrtev, Niman namena v tem članku obravnavati vzrokov prometnih nesreč. Opozoril pa bi rad vse udeležence na neka.1. Ce se pripeti nesreča, je to treba takoj javiti prisfjnim organom, žal pa ugotavljamo, da nekateri tega nočejo razumeti ali pa res ne vejo, kakor se izgovarjajo kasneje, ko jih pokličemo na odgovornost. Vsaka nesreča se mora prijaviti. Po temeljnem zakonu o varnosti prometa na javnih cestah je le ena izjema in sicer, če v nesreči ni večje materialne škode kot 1000.00 din si udeleženca lahko sama izmenjata potrebne podatke in nadaljujeta vožnjo. Seveda v tem primeru tudi sama urejata zadeve pri zavarovalnici. Ce pa materialna škoda presega navedeni znesek, je potrebno prometno nesrečo prijaviti, še posebno tudi takrat, če je bil pri tem kdo lažje ali težje poškodovan. Ce v takem primeru krivec ali udele. ženec nesreče nc prijavi, ali če po nesreči celo pobegne, je to kaznivo dejanje in bo stvar obravnaval javni tožilec oziroma sodišče. Na področju PM Domžale smo že v tem letu obravnavali nekaj prometnih nesreč, po katerih jc voznik pobegnil, ne da bi poskrbel za prijavo. Navajam 'e nekaj primerov, ki niso V čast nikomur, najmanj pa še osebam, k| se vključujejo v promet in hočejo za vsako ceno postati vozniki motornih vozil. . Dne 10. februarja ob 18,30 je povzročil prometno nesrečo Dominik GRMEK. Nastala je materialna škoda, po nestrokovni oceni ca. 3.500,00 din. Ker jc bil ta dan pustni torek, je voznik smatral, da je bolj važno, da gre z ansamblom igrat v Vodice, kot pa da bi nesrečo prijavil. Voznik je bil kmalu po nesreči izsleden, končno besedo o tem Pa bo izrekel sodnik za prekrške. Komaj enajst dni za tem ,j< mladoletnik K. O. iz Domžal tudi povzročil prometno nesrečo. Rojazen pred organi milice m starši ga je pripeljala do tega, da je avto po nesreči zapeljal domov v garažo, jo zaklenil in o nesreči ni nikomur povedal. Komaj pol ure za tem pa se je že srečal z delavci milice. Ti so ugotovili, kar je še najbolj žalostno, da je avto vozil z dovoljenjem staršev in mojstra, čeprav ni imel vozniškega dovoljenja. Ob naslednji prometni nesreči, ki se je pripetila 28. februarja v Šentjakobu bi tudi rad opozoril na nekaj. Udeleženec v nesreči, Vinko Kokalj jc sicer vozil pravilno po izjavah očividcev Drugi udeleženec pa je sicer najprej počakal in si položaj po nesreči ogledal, nato Pa se vsedel v avto in se odpeljal v smeri Domžal, Na kraju nesreče je delavec PM dobil podatke, da je imel osebni avto, ki je pobegnil, reg. št. LJ 78-38. Ko je bilo to preverjeno, pa se jc ugotovilo, da je bil avto pod to številko že pred leti prodan v Mursko Soboto, znamka vozila pa se tudi ni ujemala. Po vztrajnem iskanju smo šele ugotovili, da je bil v nesreči udeležen avto z rcg. št. LJ 78-37. Zato prosimo vse očividce, da če je le mogoče, da si takoj zapišejo registrsko številko avtomobila, kajti spomin nas lahko pusti na cedilu. Pri nesrečah pa ne pobegenjo samo vozniki motornih vozil. Dne 21. marca se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik osebnega avtomobila Andrej Flerin in mladoletnik R. V. z Vira. Ta je pripeljal ročni voziček s stranske ceste, ne da bi se prepričal, če je prednostna cesta prosta. Voznik avtomobila nesreče, ni mogel preprečiti. Po nesreči pa je mladoletnik pobegnil. Na kraju samem si komisija ni mogla tolmačiti vzroka Pobega. Pozneje pa se je ugotovilo, da je mladoletnik vozil v večernih urah na ročnem vozičku ukradene plohe in to je bil tudi vzrok, da je pobegnil po nesreči. Se enkrat bi rad opozoril voznike motornih vozil in druge udeležence v prometu, naj po nesreči, če se je že pripetila, počakajo do prihoda milice S tem bodo preprečili poznejše očitke, da so po nesreči pobegnili, delavcem organov za notranje za. deve pa prihranili nepotrebno delo. K. D. V Mengšu predavanje o religiji Krajevna organizacija ZKS Mengeš je povabila tov. Zdenka Roterja. predavatelja na Visoki šoli za politične vede. sociologijo in novinarstvo, naj predava tudi v Mengšu o vprašanjih religije v sodobnem svetu. Zdenko Roter se je vabilu odzval 2. aprila. Udeleženci so predavanju sledili z veliko pozornostjo, saj je bila tema predavanja zelo zanimiva in zelo nazorno posredovana. Podobnih predavanj in razgovorov bi kazalo organizirati še več. F. T. Stane Modec predavatelj na Zavodu za glasbeno izobraževanje Domžale praznuje 2. maja svoj 50. rojstni dan. Rojen je bil v Retjah pri Trbovljah, mladost pa je preživel na Rakeku. 2e kot mlad fant je imel veselje do glasbe. Najprej je uspešno končal meščansko šolo, nato enoletni Krištofov tečaj. 1941 leta pa 3. letnik šole za glasbila v Ljubljani. V decembru 1941. leta je prenehal obiskovati zaključni letnik te šole, ker se ni hotel vpisati v GIL in služiti okupatorju. Ze leta 1941 je pričel delati za OF, v februarju 1942 pa je odšel v partizane, kjer je bil februarja 1943 ranjen v nogo Po kapitulaciji Italije je bil dodeljen v Kajuhovo kulturniško skupino XIV. divizije. Kasneje je postal komisar oddelka SVPB-S in na tem položaju je ostal vse do osvoboditve. Nato je bil nekaj časa komisar oddelka bolnice v Valdoltri pri Kop. ru in tu mu je pesnik Oton Župančič kot partizanu Kostji posvetil nekaj vrstic v pesmi Val d'Oltra. Slavljepec je tudi nosilec Spomenice 1941. Po vojni je bil nekaj časa zaposlen na Ministrstvu za socialno skrbstvo, nato pa je postal direktor Tovarne glasbil Mengeš (1947—1951). Od aprila 1965 dalje deluje kot predavatelj harmonike na Glasbeni šoli. Pri njegovem delu mu želimo tudi v bodoče še veliko uspehov z željo, da bi še naprej vzgajal in vzgojil čimveč mladih glasbenikov. T. Ravnikar rodnost, naravni prirastek v naši občim Regionalni zdravstveni center v Ljubljani, katerega soustanovitelj je tudi občina Domžale, dela na območju bivšega ljubljanskega okraja (17 občin). Njegova naloga je. da kot strokovni organ občin spremlja, usmerja in nadzoruje delo zdravstvenih zavodov, sodeluje pri sprejemanju njihovih programov in pri sklepanju sporazumov o financi- ranju zdravstvene dejavnosti med skladom zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi. Reigonalni zdravstveni center je financiral obširno študijo o zdravstvenem stanju prebivalstva v ljubljanski regiji. Iz nje navajamo nekaj zanimivih podatkov: 1. Prebivalstvo Število prebivalcev Obilna 1965 J969 •/» raatl Ljubljanske občine..... 224.186 250.245 + 11,6 Domžale......... 28.983 30.788 + 6,3 Kamnik.......... 20.801 21.866 + 5,1 Litija........... 16.513 16.634 + 0,7 Skupni porast v ljubljanski mesta Ljubljane, izstopata še regiji je bil med leti 1964—1968 občini Domžale in Kamnik, vse 7,5 % ali za 31.885 prebivalcev druge občine beležijo manjši Največji porast je v občinah porast. 2. Rodnost od leta 1964—1968 Občina 1964 19(15 1966 1967 1968 Ljubljanske občine..... 17.R 18.9 18,1 17,2 17,0 Domžale......... 22.3 23.7 23,2 22,6 20,0 Kamnik.......... 19.3 22.5 20,7 19.6 18,1 Litija........... 20,2 20.2 20,3 19,3 18,3 Trbovlje......... 11,9 14.5 15,0 13,9 11,3 Celotna ljubljanska regija . . 18.4 19.5 18,8 17,7 17,1 V ljubljanski regiji je rodnost 3 Naravni prirastek 1964—1968 najvišja v občini Domžale, naj- Naravni prirastek predstavlja nižja pa v Trbovljah, opazno pa razliko med rojenimi in umrli - je padanic rodnosti po letu 1 P6Ti mi ljudmi. Občine 1964 1965 1966 1967 196S Ljubljanske občine..... 9.1 10.7 10 0 9.1 8,6 Domžale......... 11,9 15.0 13.5 13.6 10,2 Kamnik.......... 11,5 13.1 13.7 11.0 9,7 Litija........... 9,1 10.1 11.9 6,7 —5,0 Trbovlje......... 1,1 «fl 5.6 4,7 —0,2 Celotna ljubljanska regija ... 9,6 10.1 10.5 9,1 7,8 920256 Kako poteka realizacija programa izgradnje sol Lep praznik na šoli Radomlje O dosedanjem delu upravnega odbora sklada za financiranje izgradnje šolske mreže so v februarju in marcu tega leta razpravljali zbori volivcev, občinska skupščina in občinska konferenca SZDL. Glede pobiranja samoprispevka je bilo v razpravi poudarjena dolžnost, da samoprispevek redno plačujejo vsi občani. Zato je bil že konec lanskeua leta napravljen popis zaposlenih izven občine. Sedaj je v teku izračun vplačanega samoprispevka po krajevnih skupnostih Do 31. III. 1969 je vplačano 1,284.307 din, kar predstavlja 118"/» planiranih sredstev, Ob takem gibanju bomo v peilh letih zbrali ca 9 milijonov dinarjev. Po sedanjih cenah pa bi za realizacijo programa rabili Prek 20 milijonov dinarjev, Ljubljanski urbanistični zavod je izdelal študije o določitvi makrolokacij za nove šole na podlagi katerih so pristojni organi: zbori volivcev, krajevne skupnosti, upravni odbor sklada in občinska skupščina sklenili, da se za območje Vir Količcvo, Rodica, Jarše prične z gradnjo popolne osnovne šole na Rojah (severno od zvezne ceste). Istočasno z gradnjo šole pa je treba urediti varen prehod prek Bistrice. Določeni sta tudi makroloka. ciji za novi šoli v Domžalah in v Mengšu. Za šolo v Blagovici je zemljišče že dalj časa pripravljeno, vendar leži v rezervatu za hitro cesto. Upravni odbor sklada je zahteval od projektantov hitre ceste, da nam posredujejo potrebno dokumentacijo o trasi hitre ceste, kar je osnova lokacijske dokumentacije. Občinska skupščina je sklenila, da se prične z gradnjo šole v Blagovici čimprej, Po možnosti pa naj bi bila vseljiva že letos. Sola v Blagovici bo Imela dve učilnici in potrebne dodatne prostore. Projekt je pripravljen, dve taki šoli v Sloven'ii že stojita. Gradnja bo stala 600.000 dinarjev. Z gradnjo se lahko prične takoj, ko bomo dobili soglasje za lokacijo od Cestnega sklada SRS. Sola na Rojah bo sprejela 650 otrok in bo imela 6 učilnic za nižje razrede. 13 učilnic za višje Koeficient naravnega prirastka je najvišji v tem obdobju v občini Domžale (razen v letu 1966 ko znaša za Logatec 14,1), najnižji pa v Trbovljah. Po letu 1966 opazimo močnejši padec. Prihodnjič bomo iz študije povzeli podatke o zdravstvenem -tanju dojenčkov ter predšolskih in šolskih otrok. P. P. razrede, kabinete, telovadnico in druge obvezne prostore. Pouk na nižji stopnji bo dvoizmenski, na višji pa enoizmenski. Komisija za Pregled idejnih skic za to šolo je obdelala tri predloge, ki jih je upravni odbor sklada naročil pri priznanih projektantih in se odločila za projekt, ki je funkcionalno in oblikovno najboljši. V komisiji so sodelovali arhitekti, gradbeniki in prosvetni delavci. Projekt bo javno razgrnjen v mesecu maju. Zemljišče za to šolo je določeno in so v teku izmere, na podlagi katerih bo ta kompleks, ki meri ca. 3 ha odkupljen. Sola bo predvidoma stala ca. 7 milijonov dinarjev. Sredstva za vsak objekt moramo zagotoviti še predno pričnemo z gradnjo Zato čaka vse, ki delajo pri realizaciji programa izgradnje šolske mreže težka naloga, iz katerih virov zagotoviti dodatna sredstva. Za gradnjo šol v Blagovici in Rojah v letošnjem letu potrebujemo poleg sredstev, ki sc bodo do konca leta zbrala iz samoprispevka še ca. 5 milijonov novih dinarjev, pri čemer niso všeta sredstva za komunalno ureditev in naprave. Upravni odbor bo na prihodnji seji sprejel načrt dela za leto 1970, v katerem planira poleg nalog pri gradnji teh dveh šol tudi pripravo vse potrebne tehnične in druge dokumentacije. Ta program bo predložen v razpravo družbenim političnim organizacijam, krajevnim skupnostim in upošteval njihove predloge. Drobne Pisatelj France Bevk med radomeljsko mladino V ponedeljek, 30. marca 1970 smo imeli na naši šoli zaključno slovesnost tekmovanja za KERSNIKOVO BRALNO ZNAČKO. Osemindevetdeset pionirjev od 3. do 8. razreda je prejelo bronaste, srebrne in zlate značke, tisti pa, ki so v vsaki skupini drugič tekmovali za isto značko pa so prejeli knjige. Pionirji so imeli na razpolago več mesecev, da so se s čitanjem za tekmovanje predvidenih knjig seznanili z lepoto slovenske in druge književne ustvarjalnosti. Vsa dela, ki so jih pionirji morali prebrati, so bila izobešena in o v i c e Iz kamniške g mnaihe Na gimnaziji ■ v Kamniku je bila 3. aprila redovalna konferenca. Od 222 učencev jih je bilo brez nezadostnih ocen 153 ali skoraj 69 "/o. Rezultat je za 4»/« boljši kot lani v istem času. Po eno nezadostno oceno ima 32 dijakov, po dve nezadostni oceni 14, po tri in več pa 20 dijakov. Trije dijaki zaradi bolezni niso bili ocenjeni. Visoko odlikovanje zaslužnega gasilca Ravnatelj posebne osnovne šole na Homcu v domžalski občini Nace Vodnik je bil ob 40-letnici dela v gasilskih organizacijah za izredne zasluge pri organiziranju gasilstva na našem podeželju odlikovan z zlato medaljo prve stopnje. To visoko odlikovanje mu je podelila Ju- goslovanska gasilska zveza v Beogradu. Tov. Nace Vodnik je deloval v gasilskem društvu v Vodicah 23 let, 17 let pa na Rovih in v Domžalah. Zlasti je priljubljen kot predavatelj in vzgojitelj gasilskega kadra na podeželju. Zaslužnemu šolniku in gasilskemu organizatorju veljajo ob visokem odlikovanju tudi naše iskrene čestitke. Smrtna nesreča Rada Koželja V Portorožu, kjer je bil usluž-ben kot ekonomist, se je komaj 35 let star smrtno ponesrečil Rado Koželj iz Domžal. Matu-riral je pred 14 leti na kamniški gimnaziji, kamor se je vsa leta vozil iz Domžal. Na cesti iz Kopra proti Portorožu se jc zaletel v njegov avto brezobziren voznik in ga ubil. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. izpisana v velikih formatih v avli šole. Privabljala so k vitrinam v avli mnoge pionirje in jih spodbujala k branju lepe knjige. V času od 23. do 28. marca so bili vsi tekmovalci za bralno značko izprašani in moramo reči, da so se za tekmovanje dobro pripravili. Na slovesnosti ob podelitvi bralnih značk pa je rade volje prišel France BEVK, ki so ga pionirji toplo pozdravili in mu s šopkom cvetja želeli ob njegovi 80-lctnici, ki jo bo praznoval v jeseni še mnogo zdravja ln dolgo življenje v nadi, da jim bo napisal še kako lepo zgodbo. Lepo so pripovedovali odlomke iz njegovih del, česar je bil prav posebno vesel, nato pa so ga prosili, da jim tudi on spregovori. Ves nasmejan jim je čestital, ker so bili tako pridni, da so prejeli bralne značke in jih pozval, da naj čuvajo lepoto slovenskog;! jezika. Po končani slovesnosti se je še eno uro pogovarjal s člani literarnega krožka. Člane je najbolj zanimalo, kako je začel ustvarjati dela, ki jih tako radi berejo, nadalje jim je moral povedati, kako je dobil razne osebe oziroma junake za njegova dela. Zanimali so se tudi za njegovo mladost in za njegovo življenje pod fašistično Italijo. Ob zaključku so mu člani krožka obljubili, da mu bodo poslali en izvod časopisa LOKVANJI, ki bo kot prvi šolski list kmalu izšel, ter mu izročili šopek cvetja. V mesecu maju bomo izvedli tekmovanje za CICIBANOVO BRALNO ZNAČKO za pionirje 1. in 2. razreda. Tudi takrat bo prišel med nas tov. BEVK, povabili pa bomo tudi Elo PERO-CCI. Rajko Hafner Ob 750 letnici Doba — uspela akademija na Viru V torek 7. aprila letos je minilo točno 750 let, ko se prvič v zgodovini omenja Dob, Tega dne leta 1220 je plemenitaš Janez iz Doba (Jahannes de Aich) podpisal neko darilno pogodbo na Turjaku. Tri leta pozneje sc omenja Viljem iz Doba. Letn 1359 se je kraj slovensko imenoval Dub. O nastanku krajev- V uvodnem govoru je podpredsednik občinske skupščine Domžale Ivan Vidali poudarTl pomen tega visokega jubileja, čestital Doblanom ob praznovanju in se zahvalil domžalskim jamarjem, ki so se spomnili tega zgodovinskega dogodka in organizirali spominsko slovesnost. Posebnost te svečanosti je tudi Pangeršičeve pripravili recitacije; od pevskih skupin pa so prvi nastopili Stari Doblani, ki so poslušalce še posebno navdušili. Najprej so zapeli Pozimi pa rožice ne cveto in Prelepa je do-bovska fara, nato pa, ker aplavza ni bilo konec, še Sinoči mi je bil ukraden rožmarin. V tej skupini je bil najstarejši pevec Pavle Vojska star 77 let. Nato je oktet pod vodstvom Avgusta Potočnika zapel dve pesmi, oktet Elektro prav tako dve, moški pevski zbor pod vodstvom Ivana Grošlja pa For-sterjevi V hribih se dela dan in Oj Doberdob. Za zaključek sta združena pevska zbora iz Doba m Ihana izvajala kantato Matije Tomca na narodno besedilo Ravbar Krstna izvedba te kantate. ki .10 je skladatelj napisal na željo jamarskega kluba, je bila lani na prostem ored krumperškim gradom ob prireditvi Adama Rav-barja Zbor. ki ga je vodil Tone Juvan se je potrudil in podal delo kvalitetno. Kantata je bila prvič izvajana v dvorani in jo je kritika ocenila zelo pozitivno. Med častnimi gosti je bil tudi skladatelj. Posebno Draznično vzdušje so slovesnosti dale narodne noše, ki so poleg doma- činov prišle tudi iz Domžal in Radomelj. Kljub izredno slabemu vremenu se jih je zbralo okrog trideset. Vezno besedilo med posameznimi točkami je napisal in predstavo režiral Stane Stražar, vsem nastopajočim se jamarski klub, kot organizator lepo zahvaljuje za sodelovanje. Akademija je dosegla svoj namen tudi v tem, da je vzpodbudila Do-blane, da bodo ustanovili odbor za organizacijo proslave ob 750 letnici kraja. Seveda pa jamarski klub nt ostal samo pri svečani akademiji. Na jubilejno obletnico se je že nekaj let pripravljal. Med drugim se ie odločil, da bo sam založil brošuro o zgodovini Doba in okolice, ki bo v kratkem izšla. Prepričani smo. da bodo tako domačini kot tudi tisti, ki so se priselili na dobsko področje od drugod radi kupovali to kniigo in tako spoznali domači kraj Knjiga bo bogato ilustrirana. Prednaročila r.prejema jamarski klub Domžale.' S tem delom se bo tudi Dob uvrstil med kraje, ki imajo zbrano in urejeno svojo zgodovino v posebni publikaciji. S. Stražar Pevski kvintet pevcev — veteranov, ki je tudi nastopal na prireditvi. Povabljeni gostje in narodne noše, ki so prireditev še posebej popestrile Klanje telet ni nega imena Dob se dopolnjujeta strokovna razlaga in ustno izročilo, namreč da je nastalo od besede dub — hrast. Prvotno je bilo področje kjer se razprostira Dob, poraščeno s hrastovim gozdom. V počastitev tega visokega jubileja je jamarski klub »Simon Robič — Ivan Sesek Domžale« priredil 5. aprila v Delavskem domu na Viru akademijo. v tem, da je kulturni program izvajalo nad 100 oseb. V uvodnem delu so nastopali: duet Lado Smolnikar in Dušan Matičič, na harmoniki Marjanca Sameja in Mojca Založnik, ansambel Veseli kovinarji in trio Franca Flereta s pevci. V spomin na težke dni druge svetovne vojne in narodnoosvobodilne borbe so učenci osnovne šole Dob pod vodstvom Mare Slovenske narodne noše na prireditvi V juliju preteklega leta je v šesti številki Občinskega poročevalci bil objavljen članek pod naslovom: »Živinoreja včeraj, danes in jutri«. V članku je bilo prikazano težko stanje živinoreje, pa tudi obeti, da se bo stanje izboljšalo. Ti obeti so se do določene mere tudi uresničili. Na trgu je že večje povpraševanje po živini, kot pa je njena ponudba, kar je povzročilo znaten dvig odkupnih cen. Večja poraba govejega mesa, zlasti še zaradi bližajoče se turistične sezone, bo povzročila še večje pomanjkanje živine, kar pa ni v prid naši živinoreji. Na tako stanje smo v omenjenem članku tudi opozorili naše živinorejce in jih pozvali, da privežejo vsako, za rejo sposobno tele. Kmetovalci-živinorejci, ki so naše priporočilo vzeli resno, imajo v hlevu polnoštevilni stalež živine. Kaj pa ostali? In prav tem je namenjenih teh nekaj vrstic. Dejstvo je, da je pri večini kmetij dohodek od živinoreje. V celoti velja to za tiste kmetije, ki so živinoreji podredile tudi ostalo kmetijsko proizvodnjo in so se usmerile ali na proizvodnjo mleka, ali pa na rejo za meso. Kmetije pa, ki svoje proizvodnje še niso prilagodile danim pogojem, možnostim in tržnim zahtevam, se borijo z večjimi težavami in so finančno na slabšem od drugih. Želimo opozoriti na dve premalo izkoriščeni možnosti za povečanje staleža živine in dohodka živinoreje. Ena od osnovnih možnosti je povezovanje vseh, za rejo sposobnih telet. Pomanjkanje živine za meso in primerne odkupne cene narekujejo kmetovalcem, da iz lastnih interesov in ekonomskih koristi izkoristijo ugodno konjunkturo in povečajo število živine v reji za meso. Nobeno, za rejo sposobno tel" ne bi smelo v zakol. Samo na ta način je mogoče povečati odkupno težo živine za približno 900.000 kg letno, kar pomeni nad 700 milijonov dohodka zasebnih kmetov. Drugi, prav tako važen činitelj povečanja proizvodnje mesa je reja telet v kooperaciji. Obrat Kooperacija Lukovica dobavlja teleta predvsem si-mentalske pasme in jih daje v rejo kooperantom. Pogoji so zelo ugodni, ker kooperant razen lastnega dela in lastne krme, ki jo da kot svoj delež, ne rabi denarnih sredstev. Obrat Kooperacija, ki dobavi teleta, po Odpreti šolska vrata za vse sposobne Na področju štipendiranja smo dosegli v zadnjih letih v naši občini sicer določen napredek, zlasti pri štipendiranju s strani občinske skupščine, vendar še zdaleč nismo omogočili vsem nadarjenim, sposobnim učencem '-> dijakom nadaljnji študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Se vedno ni dokončno in povsod prodrlo spoznanje, da .je potrebno s štipendijami in posojili omogočiti šolanje vsem sposobnim, če hočemo zagotoviti hitrejši gospodarski in splošni družbeni razvoj naše občine. Marsikdaj je, žal še vedno pomanjkanje materialnih sredstev odločilno ali bo dober, nadarjen učenec lahko nadaljeval šolanje ali pa bo šel v fa-briko, da bo čimprej »pri kruhu«. Ne moremo zatisniti oči pred življenjem, pred dejstvom, da smo sicer občina z dokaj visokim povprečnim dohodkom na prebivalca, da pa je še vedno precej družin, kjer imajo »kozjanske« dohodke in tako tudi malo možnosti, da svojim otrokom omogočijo šolanje. To je ena stran medalje. Druga, nič manj težavna, zato pa lahko precej hitreje premagljiva težava je v tem. da v nekaterih, zlasti tudi v manjših delovnih organizacijah, še vedno ne skrbijo dovolj za hitrejše kadrovsko obnavljanje, da so pripravljeni premalo investirati v štipendiranje mladih sposobnih ljudi. Poglejmo dejstva: — gospodarske organizacije trenutno štipendirajo v naši ob-"ini 32 rednih dijakov in študentov, poleg tega pa še 65 izrednih, torej delavcev, zaposlenih v teh organizacijah. Občinska skupščina ima sedaj 25 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah, podelila pa je tudi 31 posojil za šolanje, pri katerih pa je glede na uspeh zagotovljen odpis dela posojila. Skupno torej štinendiramn 88 dijakov in študentov v rednem šolanju, skupaj z izrednimi pa 153. To samo po sebi izgleda kar ugodno. Drutraee pa je. če ne-kol'ko podrobneje pogledamo te podatke. Na višjih in visokih šo- potrebi priskrbi tudi močna krmila. Razliko med nabavno in odkupno težo priznava po približno 8.— din za kg. Kmetovalci, v vašem interesu je, da povečate število živine in lah štipendiramo oz. dajemo posojila vsega 39 mladim ljudem, pa še od teh je večina izrednih. Stipendije daje le nekaj večjih organizacij (Toko, Induplati, Papirnica, I (is.mi.i, Slovcnijales, Helios). Najslabše pa je dejstvo, da bodo letos gospodarske organizacije po sedanjih podatkih razpisale predvidoma le 24 novih štipendij in še to le Helios in Induplati. Občinska skupščina je lani lahko namenila sredstva le za 12 novih štipendij in posojil, čeprav so potrebe precej večje, kot je ugotovil komunalni zavod za zaposlovanje z' anketo po osnovnih šolah v naši občini. Občinska skupščina je na zadnji seji v marcu nekoliko spremenila odlok o štipendijah in posojilih. Povečan je bil osnovni del štipendij, pa tudi del, ki ga štipendisti dobivajo glede na uspeh v posameznem šolskem letu. Sprejela je tudi nekatere temeljne smotre in naloge na področju štipendiranja v občini v naslednjem obdobju, ki jih je predložila komisija za štipendije in posojila pri skupščini. Pomembno je predvsem stališče skupščine, da je potrebno v najkrajšem možnem obdobju s štipendijami in posojili omogočiti šolanje vsem učencem, oz. dijakom s prav dobrim in odličnim uspehom, pa jim tako šolanje njihov materialni položaj preprečuje. Skupščina bo zato že letos zagotovila poleg 18 milijonov SI) za sedanje, še okoli 6 milijonov za nove štipendije in posojila. Pri tem bo potrebno tesno sodelovanje komisije za štipendije in posojila, šol, mladinske organizacije, krajevnih skupnosti, zavoda za zaposlovanje, pa tudi drugih družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Besede je treba spremeniti v dejanja. Tudi sklepi zadnje občinske konference Zveze komunistov nalagajo komunistom, da se zavzemajo v samoupravnih organih za povečano skrb za nove kadre in za štipendiranje kot enega bistvenih pogojev za uresničitev nalog dolgoročnega načrta razvoja naše občine. F. Gerbcc v reji za meso na območju, kjer ni organiziran odkup mleka in tako sebi zagotovite večje dohodke, našemu delovnemu človeku pa dovolj mesa. F. Pliberšek K temu pisanju me je opogumil prispevek, ki ga je napisala tovarišica Marija Božič. Veseli me, da žene pišejo prispevke, katere bi moral mladinski komite vzeti na znanje. Tovarišioa Božičcva je čisto prav napisala, da je za brezdelno postopanje mladine v veliki meri kriva mladinska organizacija. Saj ta dobi finančno dotacijo, kako pa jo porabi pa ne vemo, Kluba ni, pa tudi druge dejavnosti ni čutiti. Mislim, da bi se spodobilo, da mladinski komite o tem da kako pojasnilo. Članek tovariša Zajca lepo prikazuje prireditve, ki so se v zadnjem času zvrstile. Pri tem pa je omenil, da imajo pri uporabi hale domačini prednost. Zato mislim, da bi se mladinska organizacija pozanimala, da bi dobila kak prostor, da bi v njem organizirali kako športno dejavnost, kulturne prireditve in podobno. Saj bi bilo bolje, da bi se mladi udejstvovali v športu, kot pa da pohajkujejo po ulicah. Ne mečem vse krivde na mladinski komite, v marsičem pa je na njem krivda, da ne pride do prave organizaciji Mislim, da se s tem mojim mnenjem strinja večina mladih, pa tudi starejši bi raje videli, da bi bilo malo več skrbi za koristno zaposlitev mladine. Lojze Štrukelj Predstvaljamo vam nogometna moštva v naši občini NK Dob je v pretekli nogometni sezoni uspešno tekmoval v podzveznem prvenstvu in se obdržal tudi v novi sezoni v višjem razredu tega tekmovanja. Največji uspeh preteklega leta je moštvo doseglo z osvojitvijo občinskega pokala za leto 1969. Na sliki od leve proti desni, čepijo: Rode, Grošelj, Pirnat, Novak, Lederer in stojijo: Koplan, Jeraj I., Orehek, Jeraj II., Cerar, Vinko, Smolnikar. Marca 1970 so umrli 1. KEPEC r. MERCUN MARIJA, roj. 31. 12. 1883. umrla 4. 3. 1970 v Domžalah, Ljubljanska št. 36; 2. NASTRAN r. BLAZUTlC ROZALI.IA. roj. 21. 8. 1901. umrla 27. 7. 1970 v Preserjah pri Radomljah št. 87: 3. ŠINKOVEC roj. IIROVAT MARIJA, roj. 28. 12. 1880. umr- la 4. 3. 1970 v Dole pri Kražcah št. 19; 4. JEMEC roj. PODBEVSEK MATILDA, roj. 3. 3. 1918, umrla 16. 3. 1970 v Preserjah pri Lukovici št. 1; 5. ČESEN FRANC, roj. 30. 11. 1880, umrl 8. 3. 1970 v Gradišču pri Lukovici št. 18. Nogometna igrišča so oživela Po trdovratni z.lmi, ki se nikakor nI hotela umakniti, Je bila derbl tekma med nogometnima kluboma JarSe Jn Domžale pravcata osvežitev. Odigrana Je bila v nedeljo, 29. marca v relativno ugodnih vremenskih pogojih, kar Je seveda vpli- valo na lepoto prikaz.ane Igre obeh moStev. 2e star Izrek pravi, da ena lastovka Se ne prinese pomladi. Ce Je temu res tako, potem sta bil! moStvt v nedeljo Izjemno razpoloženi. Najbrž pa se nam obeta v spomladanskem delu tekmovanja Se mnogo lepih tekem, če bosta moštvi nadaljevali taKO, kot (ta pričeli na prvi tekmi. Okoli 300 gledalcev Je do konca tekme bodrilo svoja moštva. Končni rezultat 2:2 Je realen, saj sta M bila nasprotnika razen v krajših .časovnih presledkih vseskozi enakovredna. Nogometaši Jarš so v Jesenskem delu na lestvici tega prvenstva do segli četrto mesto, tj. tri točke za prvoplasiranim, nogometaši Domžal pa so pristali na tretjem mestu šteto od spodaj navzgoi oz. dosegli so deseto mesto na lestvici. Razveseljivo Je, da so v moštvu Domžal igrali predvsem mlajši Igralci, ki Imajo vse pogoje, da postanejo dobri nogometaši, če bodo pri svojem nadaljnjem športnem delu pokazaii vrline, ki jih športno udejstvuvaoje zahteva. Ko ugotavljamo, da so moštva brez trenerjev In prepuščena samo iniciativi, nam začetni optimizem počasi izginja, saj se bo prej ali slej to odrazilo tudi v kvaliteti nogometne igre. Vendar prav vzgoje podmladka ne bi smeli zanemarjati, saj je v Domžalah pionirjev in mladincev, ki radi brcajo zogo. Vprašujem se, zakaj ni to bolje urejeno? Najbrž zalo, ker nogometni klubi nimajo dovolj materialnih sredstev, skratka ker le životai Ijo. Kolikor ne bomo v stanju premostiti te ovire, ki je materialnega značaja, potem se ne smemo Jeziti če bomo v bodoče gledali le slab nogomet, z redkimi Izjemami kot npr. v nedeljo, ko je spominjal na čas, ko smo gledali kvalitetne nogometne tekme. M. Daldncer Uspešen start Namlznoteniški klub Papirnice Kollčevo je nastopil 14. In 15. marca v tekmovanju V, skupine ekipnega prvenstva SRS za moške. Prizorišče dvobojev med ekipami je bilo-mestece Kanal ob »oči. Na tem tekmovanju J* Papirnici Kollčveo dosegla II. mesto, s čimer si Je zagotovila možnost za vstop v IV. »Kupino SRS za moške. Prvo in drugo plasirana ekipa na tem Prvenstvu gresta namreč avtomatsko v višjo skupino Tega prvenstva se Je udeležilo pet ekip. Končni vrstni red nastopajočih je bil naslednji: I. mesto SALONIT ANHOVO, osvojil 4 točke (20 : 2) II. mesto PAPIRNICA KOLICE-VO, osvojila 3 točke (16 : 8) III. mesto PARTIZAN ZALOG, osvojil 2 točki (13 : 11) IV. mesto SD VOKLO, osvojil 1 točko (7 : 15) V. mesto SD VELEfJJE, osvojil 0 točk (0 : 20) Na tem tekmovanju so za Papirnico Količevo nastopili naslednji igralci: Vide Vavpetlč, Stane Skok, Janez Kožar, Milan Deisinger, Marjan Stražar, Andrej Vavpetlč in Dragan Zlvulovlč. M. Deisinger Športni drobiž Domžalski košarkarji redno trenirajo In to kar štirikrat tedensko. Vodi Jih novi trener ing. Kristan, ter se resno pripravljajo na pred-stoječe tekmovanje v II, zvezni ligi. V času, ko ni bilo prvenstvenih tekem, so košarkarji odigrali nekaj Prijateljskih. Prva ekipa Je zelo Pomlajena ln lahko pričakujemo Predvsem borbenost in zagrizenost, dočlm o Izkušnjah, ki so potrebne *a II. zvezno ligo. Se ne moremo govoriti. Njihov edini cilj le — ostati v Hgl. Tudi za ostale ekipe je poskrbljeno Mlajša garnitura bo Igrala I^Ven konkurence v ljubljanski podvezi, da si pridobi potrebne Izkušnje. Mladinska ekipa bo tekmo-val« v mladinski republiški ligi. Pionirji so doseda.) trenirali dvakrat tedensko, ker pa Je trener Rojs od-Sel k vojakom, so ostali brez vod-stva. pa čeprav J« v .bčinl šest inštruktorjev z Izlptom, Vendar, vsi *° preveč zaposleni s svojim delom Je povedal tehnični vodja KK. zato bodo morali trenerje poiskati zunaj °bčine. Mladinke, ki redno treni-r*lo ln so zelo resne, bodo letos tekmovale v skupini začetnic. Namlznoteniški klub Papirnice Kollčevo Je tekmoval v okviru fi- nalnega prvenstva SRS za jugoslovanski pokal. V prvem kolu Je ekipa Papirnice premagala Ol.IMPIJO IV s tesnim rezultatom 5:4 V drugem kolu pa je Papirnica izgubila z ekipo ILIRIJE z. rezultatom 5 : 2 S tem je bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja. Nogometaši iz Doba so v nedeljo, dne 29. marca odigrali prvenstveno nogometno tekmo z MEDVODAMI. Zgubili so z rezultatom 4 : 2. Tudi namiznoteniški klub Induplati Jarše je tekmoval v okviru finalnega prvenstva SRS za jugoslovanski pokal in je že v prvem kolu izgubil z namiznoteniško ekipo Kranj, Premočna ekipa tz Kranja je zmagala z reultatom 5 : 0. Naš šahovski mojstrski kandidat Vide VavpeUč se je odzval vabilu vojakov, ki služijo vojaški rok » Ribnici. Z njimi Je odigral simul-tanko. Po zanimivih Igrah je dvajset partij odločil v svojo koilst, tri remj zlral ln dve Izgubil, Po srečanju so ga vojaki ponovno povabili na srečanje. M. Deisinger Mengeško smučarsko društvo je letos poslalo svoje pionirje trenirat na Gorenjs-ko. kjer so priredili ob zaključku tudi tekme. Tečaj je zelo uspel. Fotografija je posneta v Gozd Martuljku Kinematografi predvajajo KINO DOMZALK: 22.-23. IV. 25.-27. IV. 29.—30. IV. 1. V. 2. -4. V. 6.-7. V. 9.—11. V. 13.—14. V. 10.—18. V. 20—21. V. Ir. b. film amer. b. CS film anrer. b. film amer. b. CS film fr. b. C S film sv. dansk. VV tlim amer. b. film amer. b. film amer. b. film nem. b. film OSAMLJENA VOLČIČA SOS ZAKONOLOM DETEKTIV LOVEC NA KRVAVE NAGRADE PET FANTOV ZA SINGAPUR JAZ LJUBIMEC CENA MAŠČEVANJA DVOJF1K V ŠKRIPCU V NOČNI VROČINI SKRIVNOST NUNE V BELEM KINO RADOMLJE: 21.—23. IV. amer. t>. VV film STOJ STRELJAL BOM 25.-26. IV. fr. b. Cl film NEZNANI JUNAKI 28.—30. IV. amer. b. film PIŽAMA ZA DVA 1. V. amer. i«. film DETEKTIV 2.-3. V. amer. u. film SKRIVNOSTNA VOJNA IIAKKV FRIGGA 5.-7. V. amer. b. film MOJ PRIJATELJ BEN 9.—10. V. amer. b. VV film PO SLEDEH VELIKE KARAVANE 12—14. V. amer. i> CS film VELIKI ROP BANKE 16.—17. V. amer. k CS film VRAŽJA BRIGADA 19—21. V. amer. l>. film ODSEV Z ZLATIM OČESOM KINO MENGEŠ: 22.-23. IV. amer. b. film VSAKEMU PO ENO CVETLICO 25—26. IV. amer. k C S film DIM REVOLVERJA 29.—30. IV. amer. b C S film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE 1. V. amer. h. film PIŽAMA ZA DVA 2.-3. V. amer. h CS film F KOT KLIN T 6.-7. V. amer. film VABA ZA MORILCA 9.—10. V. meh. am. b. VV film KRAKATOA — VZHODNO OD JAVE 13—14. V. amer. l> VV film Z MOJO ZENO PA NE 16.—17. V. amer. l> VV film PO SLEDEH ZLOČINA 20.—21. V. ■iiii-.i. b. VV lilm LADY L POTUJOČI KINO: fr. b. CS FILM VIVA MARIJA 21. IV. V MORAVČAH 22. IV. V IHANU 25. IV. V KRASNJI 26. IV. V PREVOJAH amer. b. film REVOLVER A S KLEJ 28. IV. V MORAVČAH 2». IV. V 'HANU 2. V. V KRASNJI 3. V. V PREVOJAH amer. b. cs film profesionalci 5. v. v moravčah 6. v. v IHANU 9- v. v krasnji 10. v. V prevojah fr. b. cs film oskar je kriv za vse 12. v. V moravčah 13. v V ihanu 16. v. v krasnjii 17. v. V prevojah Pomladanski razpored nogometnih tekem za prvenstvo ljubljanske podzveze V pomladanskem delu nogometnega prvenstva bodo občani videli na naših Igriščih zanimive tekme domačih moštev. Članska moštva XK Doba, NK Domžale in NK Induplati bodo tekmovala po temle razporedu: Na igrišču NK Doba v Dolu, domače moštvo igra: 19. 4. z NK Elan, Novo mesto 10. S. z NK Kamnik 24. i. z NK Kakek 7. (. z NK Odred, Grosuplje 14. 8. z NK Domžale Na Igrišču v Domžalah, domač« moštvo Igra: 29. 3. z NK Induplati Jarše 12. 4. z NK Kake h. 26. 4. z NK Slovan, LJubljana 17. i. Z NK Odred, Grosuplje 31. 5. Z NK Litija 14. «. z NK Medvode Na IgrMCu v Jaršah, domačini igrajo: 12. 4. z NK Slovan, LJubljana 26. 4. z NK Litijo 17. S. z NK Dob 31. S. z NK Kamnik NK Ihan igra na svojem Igrišču: 31. 5. z NK Elan, Novo mesto 10. S. z NK Cement 1876 Trbovlje 24. S. z NK Ribnica 7. «. z NK Partizan Mala Loka Mladinska moštva NK DOB ln Nit Domžale tekmujejo v podzveznl ligi takole: NK Domžale Igra na domačem igrišču: 12. 4. z NK Rakek 26. 4. z NK Slovan LJubljana 17. 5. z NK Odred Grosuplje 24. 5. z NK Ollmpija LJubljana 31. S. z NK Litija 14. 6. z Rudar Trbovlje NK Dob na svojem igrišču z mladinci: 29. 3. z NK Olimpija, LJubljana 19. 4. z NK Elan Novo mesto 10. S. z NK Kamnik 24. 5. z NK Kakek 7. 6. z NK Odred Grosuplje 24. 6. z NK Domžale Na Igrišču NK Dob se bo pomeril najmlajši nogometni kolektiv SD Polet s Trojan z naslednjimi nasprotniki: 12. 4. proti NK Kočevje 26. 4. proti NK Ihan 24. 5. proti NK Borovnica 7. 6. NK Partizan Mala lok: Za praznik dela — 1. maj čestitajo OPEKARNA RADOMLJE Čestita vsem občanom za praznik dela 1. maj! Izdelujemo vse vrste zidne ln stropne opeke ograjnike in roletoike in jih po potrebi dostavljamo na gradbišča NOVOPREM Domžale proizvodnja šolske in druge opreme KOMUNALNO PODJETJE DOM2ALE Proizvajamo opremo za: vse vrste šol, vzgojno varstvene ustanove, internate, knjižnice z vsemi svojimi obrati čestita delovnim ljudem za prvi maj, praznik dela in priporoča svoje kvalitetne usluge tovarna pozamenterije Mengeš čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela TOVARNA FILCA Henset priporoča svoje kvalitetne izdelke in čestita svojim sodelavcem in poslovnim prijateljem Komunalno podjetje Vodovod Mengeš čestita občanom za praznik dela! Nudimo vodovodne in ogrevalne instalacije, peči za centralno kurjavo, kleparska dela, ključavničarska dela, strugarska in rezkarska dela, strojne odkope gradbenih jam STANOVANJSKO PODJETJE Domžale čestita vsem občanom za prvi maj — praznik dela. Oljarna Domžale obrat IPK Servo Mihalj — Zrenjanin priporoča svoje kvalitetne prehrambene izdelke iz skladišča na Viru in jedilna olja — 1 -< m KOLICEVO Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela TER Domžale MIT s svojimi obrati v Ihanu in Moravčah čestita za praznik dela 1. maj in priporoča svoje izdelke OBRTNO PODJETJE SLAMNIK Mengeš 5estita vsem občanom za 1. maj, praznik delovnih ljudi INDUPLATI Jarše priporoča svoje Kvalitetne izdelke tekstilne stroke Obiščite naše sprecializlrane trgovine VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA ČESTITAMO IN SE PRIPOROČAMO za potrebe industrije in široke potrošnje proizvajamo: Osnovne temeljne barve in kite Emajle dom, LUMAL1N, lumalin extra, tesarol, tesolux, piratol super, za notranji in zunanji premaz Nitro lake in emajle za les in kovino Dvokomponentne lake ln emajle za les in kovino heliopol (poliester) lake in emajle Eno in dvokomponentne kislinolrdilne lake in emajle nitroplast in heliodur Premaze za embalažo in kovinsko predelovalno industriju Premaze za avtoindustri jo mobil in avtolux Alkidne in disperzijsko barve helioden ' in helioplast Svinčene okside (minij, glajenko) Svinčeno belilo in sulfat Kromove pigmente Kazeinske in kolodijske barve za usnje Skrobe (krompirjev in koruzni) naravne in razgrajeno vas kemična industrija DOMŽALE Tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije čestita vsem svojim sodelavcem, poslovnim prijateljem in vsem občanom za praznik delovnih ljudi 1. maj Domžale Priporočamo svoje kvalitetne izdelke Obiščite našo prodajalno konfekcije v Domžalah na Ljubljanski cesti tfflimostroi tovarna mlinskih strojev DOMŽALE, STUDA želi vsem občanom prijetno praznovanje praznika dela in se priporoča MELODIJA tovarna glasbenih instrumentov MENGEŠ Vsem občanom čestitamo za praznik "dela Preizkusite naše kvalitetne izdelke — zadovoljni boste z njimi DELAVSKA UNIVERZA Domžale čestita za praznik dela vsem svojim sodelavcem l željo po uspeinem sodelovanju tudi v bodoče Vlagajte svoje prihranke pri domačem denarnem zavodu, to je pri KB LJUBLJANA KREDITNI BANKI IN HRANILNICI TO KO tovarna kovčkov In usnjemiM izdelkov Domžale Kvaliteten in ekskluziven izbor — usnjenih kovčkov — aktovk in map — damskih tobric — potovalk — denarnic, listnic, etuijev — damskih in moških pasov — rokawk čestita občanom za praznik dela in priporoča: ____________ Svoje izdelke vam nudimo v lastnih prodajalnah v Ljubljani in po vsej državi 1YA 82^8 deta - 7. tnai Skupščina občine Domžale Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS in vsa društva ter organizacije čestitajo občanom in jim žele mnogo delovnih uspehov tudi v bodoče TOVARNA čestita občanom za prvi maj — praznik dela in se priporoča SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE Telegram: TOSAMA Telefon h. c. 72110 72 111 Prod. odd. 72 404 Nudi za prvo pomoč: Sanitetni material Sanitetne torbice in omarice Potovalne apoteke Avomobilske in motorne apoteke Obliže vseh vrst Sredstva za vzdrževanje cest IV. reda XVI. Brzopotezno prvenstvo slovenskih mest in krajev Izkušnje kažejo, da se ne bo mogel več dolgo ohraniti sistem financiranja in rekonstrukcij cest IV. reda. ki temelji zgolj na proračunskih sredstvih. Prav tak sistem je namreč vzrok, da vzdrževanje cestnega omrežja zaostaja za razvojem cestnega prometa. Nobenega dvoma ni, da bo moral sedanji sistem izključno propračunskega financiranja vzdrževanja in rekonstrukcij cest IV. reda v cestnem prometnem gospodarstvu nadomestiti sistem, ki bo v večji meri temeljil na prispevkih uporabnikov cest. Iz raznih razprav o vzdrževanju in rekonstrukciji cest IV. reda ugotavljamo, da naj bi se v okviru sistema, ki naj temelji na ekonomskih kriterijih, sredstva, potrebna za vzdrževanje mestnih ulic in cest IV. reda. zajemala iz registracijskih taks in udeležbe pri maloprodajni ceni bencina in plinskega olja ter še iz nekaterih drugih virov. Poleg navedenih virov financiranja pa bi moral republiški zakon omogočiti še druge vire dohodkov za vzdrževanje cest in sicer: pristojbine za izredno rabo javno coste in za rabo v neprometno namene, pristojbino reklamnih napisov ob cestah, odškodnine, ki jih plačujejo po- Koder Anton (1881—1918) je bil pripovedni pisatelj. Po poklicu je bil poštni uradnik in jo bil nazadnje ravnatelj poštnega urada v Bregenzu v Avstriji. Bil je Tavčarjev in Detelov sošolec. V Kresu so izšli njegovi romani: Zvezdana, Lutornno In Kmetski triumvirat. Znan je tudi kot pisec vrste člankov v političnih listih. V Radomljah je bil lota 1852 rojon tudi Anton Leveč, pravnik 'n pisatelj. Polog drugega je sestavil in izdal s pomočjo dr Ma-jarona in brata Franca Zbirko obrazcev za slovensko uradova-nje na sodiščih. Kot visokošolec je prevedel Schillcrjevo: Kovar-stv° in ljubezen. V Sevnici je ustanovil diletant-sko gledališče, pozneje je vodil tudi predstave v narodnom domu v Novem mestu. Bavil se je tudi s pesništvom in je zbirko Pesmi izdal v knjižici pod psevdonimom Radomski Radomlje pa je tudi kraj za izhodišče in daljših izletov. V bližini so namreč znana lzletišča in turistični kraji: Arboretum Volčji potok. Homec. Kolovec z Lukovo bolnico v bližini in bodočim rokreacijskim eentrom. Zlato polje, Brdo, Rafolče, Men-Bcš z Gobavico, Dobeno, Kamnik, Kamniška Bistrica. Velika Planina ... T. Ravnikar vzročitelji škode na cestah, za kar bi moral biti predpisan poseben cenik, polovico dohodkov od denarnih kazni, izrečenih na podlagi temeljnega in republiškega zakona za prekrške in gospodarske prestopke. Polovica sredstev, zbranih na podlagi prekrškov oziroma prestopkov, naj bi pripadla republiškemu cestnemu skladu, polovica po občinskemu. Izgradnja oziroma večje rekonstrukcije cest IV. reda naj bi se financirale iz dajatev cestno-prometnih organizacij. Dalje naj bi se v ta namen zajemala sredstva od carin na uvoz motornih vozil, rezervnih delov, avtomobilske opreme in goriva, prispevkov občine in kreditov. Omenil sem le nekaj elementov, ki naj bi prišli v poštev pri financiranju, izgradnji in vdrže-vanju cest IV. reda. Zavedam se, da seznam elementov ni popoln in da bi ga bilo treba še dopolniti. Kakor je do sedaj, tako tudi v bodoče lahko pričakujemo, da občinska skupščina ne bo v stanju iz proračunskih sredstev v ce-ioti zagotoviti potrebnih sredstev za novogradnjo in vzdrževanje. Čeprav namerava skupščina občine v letošnjem letu nameniti vzdrževanju in popravilu cest in ulic (predlog o izkoriščanju proračunskih sredstev za komunalno potrošnjo) več sredstev kot v preteklem letu. je to v primerjavi s potrebami šo vedno premalo. Stroški za vzdrževanje nenehno naraščalo, sa.1 je utrditev nekaterih cest (Lek— Radomlje. Ljubljanska cesta v Domžalah) za sedanjo obremenitev zdaleč preslaba r la vozišča so večinoma v dotrajanem stanju. Se posebno v kritičnem stanju so tista vozišča, kjer poteka prevoz s težkim vozilom in avtobusi. Ker tudi letošnja zima ni prizanesla cestiščem, o tem najzgo-vornejo že sedaj pričajo številne luknje na asfaltu, je že danes v samih Domžalah in Mengšu nekaj ulic, ki jim samo -krpanje« ne bo veliko koristilo. Sicer je res, da skupščina občino vlaga v gradnjo novih cest — moravska cesta— sorazmerno veliko sredstev, ne bo pa v stanju pri sedanjem sistemu financiranja v celoti zadostiti še drugim potrebam. Zato ponovno poudarjam, da se mora sedanji sistem financiranja cest IV reda in ulic čimprej spremeniti, morda v predlagani obliki. V tem primeru pa bi morali seveda spremeniti tudi sistem upravljanja s sredstvi, ki bj se tako formirala. Ker pa je to posebna tema, bi o njej nekoliko več spregovorili kdaj drugič. A. P. Vsakoletna najbolj množična šahovska manifestacija v Sloveniji je bila slednjič, v Domžalah ln sicer 22. marca, v organizaciji domačega Šahovskega društva in SZ Slovenije. Udeležilo se je 42 šestčlanskih reprezentanc, kar deset več kot lansko leto v Ptuju. Prireditev je bila v dvorani Komunalnega centra in prvič brez drenjanja. Ekipe so bile na osnovi lanskoletne uvrstitve razdeljene v dve enako močni skupini, v finalu za prvaka in ostala mesta skupine pa se je potem pomerilo v finalu za prvaka in ostala mesta do dvajset. V I skupini je premočno zmagala Ljubljna s 106 točkami (vse dvoboje je odločila v svojo korist), pred Kočevjem 92 t.. Slovenjgradcem 91 1/2 t.. Mursko Soboto 86 1/2 t., Idrijo 77 1/2 t., Borovnico 72 t. Rogaško Slatino in Kidričevim 65 1/2 t.. Brežicami 65.. Skofjo Loko 63 1/2 t., Črnomljem 57 1/2 t., (S. d). 53 1/2 t., Slovenskimi Konjicami 39 1/2 t., Ljutomerom 37 1/2 t., Koroško Belo 32 1/2 t.. Radovljico 32 t., Velenjem 55 1/2 t., Šempetrom Podgorjem 29 1/2 t.. Piranom 28 t., in Mokronogom 27 t. V II skupini je bilo tekmovanje zanimivejše ne samo zaradi domače ekipe temveč tudi zaradi presenetljivih izidov posameznih dvobojev. Tesno je zmasal Maribor s 102 1/2 t., pred Celjem 100 1/2 t., Domžalami 95 1/2., Ptujem «1 t., Trbovljami 80 1/2 t., Postojno 71 1/2.. Koprom 67 1/2 t., Lescami 67 t. Kamnikom 66 1/2 t., Kranjem 66 t.. Anhovim 65 t.. Ravnami na K. 55 1/2 t.. Mengšem 50 1/2 t., Metliko in Zagorjem 50 t., Hrastnikom 45 1/2.. Cerknico 36 t.. Duplico 31 t.. Gornjo Radgono 29 t. in Sevnico 12 t. Presenetljivo se v finale niso uvrstile Ravne, ki so bile lansko leto 11. Tudi Anhovo se ni uvrstilo v finale, predvsem po zaslugi domačinov, ki so jih premagali z najvišjim rezultatom. Pred vstopom v finale, kjer so šteli medsebojni rezultati finalistov, je prepričljivo vodila Ljubljana s 45 t., pred Mariborom 41 t., Celjem 39 1/2 t.. Kočevjem 35 t.. Domžalami 34 1/2 t.. Slovenjgradcem 32 1/2 t.. Itd. Spopad finalistov I. s finalisti II. skupine je bil neizprosen in izražen z veliko presenetljivimi rezultati. Prvak je prepričljivo postal Maribor s 92 1/2 t., drugo in tretje mesto sa si razdelila Celje in LJubljana s 84 1/2 t., 4. mesto Je pripadlo Kočevju s 79 1/2 t., 5. mesto pa Domžalam s 77 t. Nadalnji vrstni red je bil sledeč: Slovenj Gradec 64 1/2 t.. Ptuj 61 1/2.. Murska Sobota in Trbovlje 57 L -f 2 t.. Novo mesto 52 t., Idrija 48 '/. t.. Kamnik 47 t., Kranj, Postojna in Lesce 46 t.. Koper 43 '/t t.. Rogaška Slatina 39 1.. Kidričevo 38 'It t.. Brežice 38 t., in Borovnica 36 Vs t. V flnatlu je Ljubljana zelo popustila In s štirimi porazi komaj uspela deliti drugo mesto s Celjani, ki jih je v finalu občutno premagala samo ekipa Kočevja s 5:1. Ce bi šteli samo medsebojne rezultate prvih petih ekip, hi dobili naslednjo sliko 1 Maribor 13 '/« t., 2. Celje 13 t., 3. Kočevje 12 '/« t., 4. Ljublja-ljana 11 t., 4. Domžale 10 t. Za mesta nad 20 se je v finalu srečalo samo deset ekip Vrstni red je bil naslednji: 21 Skofja Loka 40 t., Ravne 34 ) je naslednja: Na enega zaposlenega z visoko strokovno izobrazbo odpade v občini Domžale 36 zaposlenih, v skupnem gospodarstvu 55 in v industriji 58 zaposlenih. Stanje Skupaj Jesenice Kamnik Kranj vsi 1,96 2,43 1,83 visi 1,69 1,53 1,13 S8I 8,59 8,12 7,58 vsi 8,51 9,03 8,78 vkd 5,71 3,99 4,54 Kn 32,85 25,21 28,69 pkd 14,32 12,42 19,81 nkd 26,37 37,27 27,64 Skofja Loka' Tržič SRS SFRJ 1,06 1,11 3,3 4,5 0,89 1,60 2,0 2,6 6,46 7,96 10,9 12,3 6,01 7,13 9,9 9,2 8,27 2,96 4.8 5,6 24,94 25,75 26,1 24,1 16,58 10,29 12,9 11,9 35,79 43,20 30,1 29,8 1 Samo industrija. Je posebno neugodno v trgovini *n v stanovanjsko komunalni dejavnosti. V trgovini je zaporen le 1 delavec z visoko strokovno izobrazbo, v stanovanj-sko-komunalni dejavnosti pa nt>beden. Kolikšno pa je skupno število Vseh zaposlenih na 1 zaposlenega delavca z visoko strokovno izo-razbo in skupno število proizvodnih delavcev na 1 visoko val|ficiranega delavca v pri-"ir^avi z gorenjskimi občinami, SRs m SFRJ, je razvidno iz "^slednjega prikaza: Razpoložljivi podatki o zapo-' .'h po strokovni izobrazbi industriji iz leta 1965 nam v dntn?0r'avi 8 ustrezajočimi poda iz- letn 198ft Prikazu1e.i°' C6 .ie struktura zaposlenih '0t>ljšala. Zmanjšal se je delež Skupno število zaposlenih Proizvodni delavci Zaposleni z visoko strokovno izobrazbo Visokokvalificirani delavci Domžale 36 18 Jesenice 51 14 Kamnik 41 20 Kranj 55 18 Skofja Loka' 94 10 Tržič 90 28 SRS, 30 14 SFRJ 22 14 ' Samo industrija zaposlenih z nižjo strokovno izobrazbo in nekvalificiranih delavcev ter povečal predvsem delež zaposlenih s srednjo strokovno izobrazbo. 1965 19B8 Skupaj industrija (v "/») 100 100 Visoka strokovna izobrazba 1,44 1,71 Višja strokovna izobrazba 0,40 0,58 Srednja strokovna izobrazba 5,16 6,85 Nižja strokovna izobrazba 6,12 4,56 Visoko kvalificirani delavec 4,66 5,28 Kvalificirani delavec 20,27 28,55 Polkvalificirani delavec 31,13 20,63 Nekvalificirani delavec 30,82 31,84 Iz primerjave zaposlenih po strokovni izobrazbi z zaposlenimi po strokovni usposobljenosti izhaja, da v občini Domžale primanjkuje: 45 delavcev z visoko, 78 z višjo in 143 s srednjo strokovno izobrazbo ter 107 visoko kvalificiranih in 668 kvalificiranih delavcev. Preveč pa je zaposlenih: 162 delavcev z nižjo strokovno izobrazbo, 288 polkvalificiranih in 591 nekvalificiranih delavcev. V primerjavi z letom 1965 smo za industrijo ugotovili pozitivne premike pri zaposlenih z visoko, predvsem pa srednjo strokovno izobrazbo. Zmanjšale so se tudi potrebe po visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcih, nižji pa je tudi presežek nekvalificiranih delavcev. IMS 1888 Visoka strokovna izobrazba — 90 — 37 Višja strokovna izobrazba — 30 — 25 Srednja strokovna izobrazba — 179 — 74 Nižja strokovna izobrazba + 224 + 61 Visoko kvalificirani delavec — 160 — 96 Kvalificirani delavec — 1123 — 525 Polkvalificirani delavec — 177 + 272 Nekvalificirani delavec + 1535 + 424 Opomba: Presežek -I , primanj kljaj —. Ce primerjamo strukturo zaposlenih po strokovni izobrazbi s strukturo zaposlenih po strokovni usposobljenosti v domžalski in nekaterih gorenjskih občinah, ugotavljamo, da je izravnanost med strokovno izobrazbo in usposobljenostjo v domžalski občini neprimerno večja. S tem hočemo poudariti, da kažejo v drugih občinah s to razliko sicer trenutno slabšo kadrovsko strukturo na eni strani, na drugI strani pa večjo potrebo po njenem izboljšanju. Pri vseh primerjanih občinah se v zvezi s tem postavlja vprašanje realnosti in temeljite proueenosti pravilnikov delovnih organizacij o sistemizaciji delovnih mest. Presežek oziroma primanjkljaj zaposlenih v domžalski in nekaterih gorenjskih občinah v •/». Domžale Jesenice Kamnik Kranj Skofja Loka' VSI — 0,54 — 1,20 — 1,34 — 1,70 — 0,78 VISI — 0,94 — 1,99 — 0,67 — 1,60 — 1,46 381 — 1,72 — 1,47 — 1,93 — 2,73 — 3,54 NSI + 1,94 + 4,56 + 4,48 + 3,88 + 2,82 VKD — 1,28 — 7,97 — 3,18 — 4,99 + 0,30 KD — 8,02 + 15,06 — 8,72 — 4,90 — 9,78 PKD + 3,48 + 5,37 — 10,93 — 1,09 — 4,06 NKD + 7,10 — 12,36 + 22,29 -f 13,14 + 16,51 1 Samo industrija Iz pregleda kadrov po dokončani šolski izobrazbi izhaja: — da je v občini Domžale zaposlenih s fakultetno izobrazbo 193 ljudi, od tega 113 v gospodarstvu in industriji; — struktura kadrov s fakultetno izobrazbo odraža prevladujočo skrb delovnih organizacij za tehnične kadre in njihov zanemarjen odnos do ekonomskih kadrov, saj je v vsej občini zaposlenih le 8 diplomiranih ekonomistov (6 v industriji, 2 v negospodarstvu); — kadre I fakultetno, visoko in višjo izobrazbo zaposlujejo v gospodarstvu le v industriji, kmetijstvu in gozdarstvu; — na področju negospodarstva je treba opozoriti na neustrezno kadrovsko strukturo v družbenih in državnih službah, kjer prevladujejo zaposleni z osnovno in srednjo šolo, ki zasedajo delovna mesta z visoko in višjo strokovno izobrazbo. Struktura zaposlenih po dokončani šolski izobrazbi v domžalski in nekaterih gorenjskih občinah v °/». Skupaj Brez šole in z 1 do 3 razredov osnovne šole 3 do 7 razr. osn. šole Osnovna šola (osemrazredna) Z dokončano srednjo šolo Z dokončano višjo šolo Z dokončano visoko šolo Z dokončano umetniško akademijo Z dokončano fakulteto. 1 Samo industrija Domžale Jesenice Kamnik 100 100 100 2,35 3,78 5,23 40,98 38,65 42,22 22,49 15,36 15,93 30,21 38,81 32,60 1,36 1,47 1,45 0,17 0,11 0,20 0,12 0,03 0,14 2,32 1,79 2,23 Kranj 100 Škof J a Loka 100 Tržlc 100 2,79 41,85 15,44 37,01 1,03 0,04 3,39 40,36 20,39 33,55 0,79 0,55 3,34 44,57 15,61 34,24 1,21 0,08 1,84 0,97 0,08 0,87 Glede na obstoječo kadrovske strukturo delovne organizacije polagajo premajhno skrb štipendiranju, posebno na visokih in višjih šolah ter sprejemanju pripravnikov iz teh šol. Pretežna pozornost je namreč namenjena strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju obstoječih kadrov v samih delovnih organizacijah. Anka Lah dipl. oec. cene Sedanja vznemirljiva nestabilnost trga in cen nam nazorno kaže, kako nevarno se odmika-mo od načel gospodarske in družbene reforme. Rasti cen prizadene relativno širok krog občanov, ki že ob nespremenjenih cenah komaj zmore minimum življenjskih stroškov. Najbolj zaskrbljujoče pa je naraščanje cen osnovnih življenjskih potrebščin kot so: živila, komunalne storitve, stanovanja ipd. To so dobrine, ki se jim nihče, ne glede na dohodek, ne more odreči, tudi tist/ ne, ki ima nizke osebne dohodke. Do osnovnih življenjskih potrebščin bo nujno potrebno voditi posebno politiko in ne tako kot se dogaja, da kolebamo med ekonomiko in solidarnostjo, pri čemer postaja dominantni kriterij te politike poslovnosti, to pa se tudi odraža v nenehnem »zidanju« cen teh artiklov. Elemente solidarnosti po vgrajujemo tam, kjer jih ni treba, kar pomeni, da s tem ustvarjamo ugodna tla na nove socialne konflikte. Vem, da bo takoj padel očitek, zakaj da se spuščam v te stvari, ko pa nisem strokovnjak za to področje. Da, strokovnjaki trdijo, da so cene pri nas odvisne od zunanjega tržišča. Priznam to odvisnost. Vendar naj pripomnim, da pri nas cene dva do trikrat hitreje rastejo, kot pa v sosednjih državah. Kakšne pa so utemeljene zahteve po podražitvi? Ob tem, ko od vsepovsod prihajajo najrazličnejši zahtevki za zvišanje cen življenjskim potrebščinam, kmetijskim pridelkom, izdelkom živilske industrije, pa tudi komunalnim storitvam in v gradbeništvu, industriji gradbenega materiala, industrijskim izdelkom in predvsem izdelkom predelovalne industrije, transportnim in prevoznim storitvam, zavarovalništvu itd., naj opozorim na značilnost vseh elaboratov, ki tako podražitev utemeljujejo. Največkrat so vzrok investicije, ki jih je treba kriti in ki so potrebne za modernizacijo produkcije. Redko pa so nakazana kakšna pozitivna gibanja, da bi zaradi naložb morda prišlo do pocenitev. Osnovni namen modernizacije, zaradi česar naj bi jo izvajali, ni torej skoraj nikjer upoštevan. Med zahtevki ne manjka tudi utemeljitev, češ da so povsod dražji, sami pa — ker ne morejo na višje cene — trpijo izgubo. Zelo je razširjena tudi miselnost, da je kritično situacijo v podjetjih moč reševati z zvišanjem cen artiklom, ki jih proizvajajo. Kje je tukaj ekonomika? Kako visoko in koliko časa bodo »zidali« cene. Marjan Bolhar Vete kot tovariško V tovarni UNIVERSALE — v Domžalah so imeli v mesecu marcu na tritedenski praksi učenca Cudrič Marjana, ki obiskuje 8. razred posebne osnovne šole na Homcu. Fant je rejenec in ga oskrbuje neka družina v Gradišču pri Lukovici. Ves čas delovne prakse je Marjan delal v oddelku za konfekcijo. S svojim mirnim obnašanjem in pridnim delom se je priljubil vsem delavkam v tem oddelku. Med odmorom jem je pripovedoval o svojem življenju, ki ni bilo ravno rožnato. To je ganilo delavke, da so sklenile temu fantu pomagati. Ob slovesu. 28. marca so fanta oblekle od glave do nog. Dobil je poleg perila še lepo novo obleko, nove čevlje in še nekaj denarja povrhu. Sam mojster Cvetko pa ga je povabil na kosilo in ga zapeljal domov. Tako so delavke tega podjetja pokazale res pravo in iskreno tovarištvo, ki se ne da plačati z nobenim denarjem. Istočasno so bili tudi drugi učenci 8. razreda na redni delovni praksi po drugih podjetjih. Tako sta bila dva v tovarni »STOL« — Duplica, eden v podjetju »ALPREM« — Kamnik, eden v menzi tovarne »IN-DUPLATI« — Jarše, eden pri »KOMUNALNEM PODJETJU« — Mengeš in ena učenka v »VRTCU« — Domžale. Povsod so bili deležni naši učenci tova-riške pozornosti in lepega odnosa. Ravnateljstvo šole na Homcu se vsem tem podjetjem lepo zahvaljuje z željo, da bi dosegala še večje delovne uspehe in da bi še nadalje ohranili medsebojno doslej tako uspešno in obenem humano sodelovanje. N. Vodnik Posebno obvestilo Davčna uprava Domžale poziva vse prispevne — davčne zavezance za dohodek od kmetijske dejavnosti, ki jim na osnovi občinskega odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale, Uradni vestnik št. 2/60 in pojasnila, Uradni veslnik št. Z in 3/70 pripada davčna olajšava za leto 197(1. da se /.glasijo v času ođ 15. aprila do 30. aprila 1970 v pisarni SOb Domžale soba št. 51 II vsak ponedeljek, sredo ali petek v uradnem času od 8—12 ure. s seboj naj prinesejo: 1. Seznam vseh družinskih članov (datum rojstva, za zaposlene družinske člane naj navedejo njihov čisti osebni dohodek brez odbitkov za posojilo, članarine in 1 % prispevka za šole). 2. Zavezanci — kmetje, ki so imeli večje stroške za zdravljenje — sebe ali svojih družinskih članov, ali pa so imeli stroške za pogreb v letu 1970, naj za take stroške dostavijo vse račune — potrdila. 3. Kmetje — borci naj poleg navedenih podatkov predložijo na vpogled še odločbo o priznanju posebne delovne dobe za aktivno sodelovanje v NOB. Davčni — odmerni organ bo vse te podatke vpisal na odgovarjajoče tiskovine — obrazce, ki bodo služili za priznanje davčne olajšave za leto 1970. Davčnim zavezancem ne bo potrebno vlagati posebne prošnje za leto 1970. Vsem, ki bodo olajšave priznane, bo znesek priznanja razviden že v odločbi za odmero prispevkov od kmetijstva za leto 1970. Vsem tistim zavezancem, ki so imeli priznano olajšavo v letu 1969 za stare in nesposobne družinske člane, je davčni — odmerni organ poslal vabila, da se zglasijo in ponovno dokažejo upravičenost do lake olajšave. Zavezanci — kmetje borci, ki so že imeli v letu 1969 priznano olajšavo, niso klicani z vabili, ker bo vsem že na osnovi evidence olajšava upoštevana tudi za leto 1970. II. Davčna uprava — odmerni organ za dohodek od kmetijstva obvešča vse davčne zavezanec od kmetijske dejavnosti, ki imajo svoje kmetijske površine v katastrskih občinah Mengeš, Domžale, Podrešje, Stob in Jarše, da bodo zaradi ureditve nove zemljiške knjige dobili drugo in tretjo akontacijo za leto 1970 odmerjeno v isti višini, kot je bila prva 1970. IV. akontacija 1970 pa bo obračunska. Istočasno bodo prejeli tudi odločbe o odmeri prispevka od kmetijstva za 1970. leto. s to zamudo pa bo odmerni organ upošteval pri obračunu prispevkov tudi vse spremembe, ki so nastale in še niso izpeljane v zemljiški knjigi. Zavezancem — kmetom, ki imajo prebivališče v drugih kat. občinah na območju občine Domžale, bodo akontacije zaračunane v višini, kot Je bilo že objavljeno v Uradnem vestniku št. 2/70, to je obračunsko bodo Imeli III. akontacijo in tudi odločbe jim bodo takrat vročene. Davčna uprava prf SQb Domžale Za praznik dela 1. maj čestitam vsem občanom in se priporočam. Stane Urankar polaganje vseh vrst podov Prevoje 22, p. Lukovica 7 Uspešna preizkušnja pripravljenosti enot civilne zaščite in teritorialne obrambe Enote Jugoslovanske ljudske armade so v zadnjih dnevih Izvajale obsežne vojaške vaje na območju severne Slovenije. Glede na to, da koncept naše vseljudske obrambe predvideva tudi udeležbo teritorialne obrambe in enot civilne zaščite, so v teh vajah sodelovale tuđi tc enote. Osnovni namen teh vaj je bil v tem. kako povezat« operacije rednih vojnih edinic in drugih enot, ki s« organizirane v posameznih občinah. Teritorij samih vaj je zajel tudi del domžalske občine. Za-rac'i tega je bila izvedena delna mobilizacija enot: teritorialne Predsednik SOb lov riš Klemene Albin objavlja sklep o mobilizaciji, seznani vse prisotne z mobilizacijskim pianom in nalogami, ki jih morajo izvršiti takoj in o izvi-evanju ieli nalog sproti poročali Občinskemu štabu za civilno zaščito Takoj po objavljeni mobilizaciji so bili zbrani v centru za obveščanje in alarmiranje člani Občinske ekipe, kjer so se lakoj vključili v delo. Vse zveze v centru so bile aktivirane in s tem Je bila omogočena povezava med vsemi, ki so bili neposredni zajeti po predvidenem planu, da slopijo v akcijo 8Ub civilne zaščite v KS Radomlje je moral po nalogu Občinskega štaba za civilno zaščito izvesti mobilizacijo vseh enot na *vojem območju. Ob 5 uri zjutraj so bili poklicani v štab prvi ku»irji, ki so prevzeli pozive in jih raznesli na celotnem območju KS. Vse ekipe so bile na svojih mestih že po 40 minutah od vročitve pozivov obrambe, civilne zaščite, občinskega centra za obveščanje in alarmiranje in občinskih organov. Pri izvedbi mobilizacije je v celoti sodeloval: Svet za narodno obrambo, štab civilne zaščite pri SOb, Oddelek za narodno obrambo. Zdravstveni dom, Postaja ljudske milice, enote civilne zaščite v »Slovenijalesu« in Stab civilne zaščite v KS Radomlje. V današnji reportaži objavljamo nekaj posnetkov o izvedbi in poteku mobilizacije. Celotna reportaža pa bo objavljena v naslednji številki. l>vor šče »marne Slovemjales Radomlje takoj po napadu. Gasilska enota je bila po danem alarmnem napadu lakoj na svojem zbirališču in se namenila na kraj nožara. Vodja štaba je obvestil gasilce, da morajo zaveli z gašenjem požara tam, kjer bi lahko preprečili na 1 več jo materialno škodo Kkipa prve pomoči znotraj podjetja, ki je nudila prvo pomoč ponesrečencem v posameznih obratih podjetja Usposobljenost članov ekipe je omogočila, da so ponesrečenci takoj dobili prvo pomoč in bili pripravljeni za evakuacijo v postajo prve pomoči. V postaji prve pomoči, ki je bila zelo hitro usposobljena v osnovni šoli Radomlje so takoj ob prisotnosti zdravstvenega osebja in pripadnikov enot prve pomoči začeli / delom. Ponesrečencem in ranjencem, katere so dovažali iz podjetja -Slovenijales-" In centra Radomelj, so nudili takojšnjo zdravniško pomoč, ugotavljali težo poškodb in dajali tehnični službi navodila za prevoz težjih ranieneev v posamezne bolnišnice Reporter: Karel Kušar. Fotoreporter: Jože G redar. Moravćani v pričakovanju nove cesle Januarja je imelo turistično društvo iz Moravč občnj zbor, kjer smo sprejeli plan za leto 1970. Do sedaj se je društvo omejevalo pri svojem delu le na olepšavo kraja Moravč in to zaradi slabe cestne zveze, ker ni bilo pričakovati večjega števila izletnikov in turistov. Ker pa je na vidiku nova asfaltirana cesta, ki se že gradi, pričakujemo večji dotok turistov. Zato bo moralo tudi naše društvo dobro zagrabiti za delo. To so čutili vsi člani na občnem zboru in je tudi v tej smeri potekala razprava. Moravče in okolica imajo vse poeoje za razvoj turizma. Poskrbeti moramo, da bodo izletniki, ki se bodo vozili po novi cesti, v Moravčah zadovoljni in da se bodo radi vračali. 2e sedaj se je marsikateri izletnik pohvalno izrekel o lepotah Moravske doline. Limbarska gora, Miklavž, Trojica, Murovica so lepe izletne in razgledne točke. Poleti bodo tudi gobarji prišli na svoj račun, saj je dovolj na gobah bogatih gozdov. Tudi ribiči ne bodo ostali brez svojevrstnega užitka, kajti v Zalogu so trije ribniki, ki so polni krapov. Ribiči jih že dobro poznajo Zaradi vsega tega je naša dolžnost, da pripravimo vse potrebno, da izletniki ne bodo razočarani. V prvi vrsti moramo urediti gostišča in tujske sobe, da se bodo gostje lahko zadrževali tudi bo več dni, kajti tako poceni, kot se hranijo gostje v Moravčah, se hranijo le malo-kje v Sloveniji. Urediti je treba sanitarije v gostiščih, urediti gostinske vrtove parkirišča, hišne fasade itd. Tudi zasebniki bodo uredili svoje hiše do otvoritve nove ceste, pripravljajo pa tudi že sobe. ki bodo na voljo obiskovalcem Manjka pa nam še vedno kopališče, ki ga gradimo že 25 let. Dokler je bila voda v Drtijščlci še čista, nam je ta služila za poletno osvežitev. Ker pa je sedaj ta voda onesnašena od kremenčevega peska, smo še to možnost izgubili. Za gradnjo kopališča bomo ustanovili samostojen sklad in zbirali sredstva. Vanj so dolžna prispevati podjetja Kremen in Vodna skupnost Ljubljana, ki prejema od podjetja denar kot odškodnino za onesnaženje vode. Ko bo nova cesta, se bo močno okrepil tudi avtobusni promet, zato bo potrebno zgraditi tudi primerne avtobusne postaje. Pripravljalna dela so že v teku. Tudi bencinsko črpalko bomo morali dobiti, akcija je že v teku. Isto je s trgovsko poslovalnico. Potrebno jo bo primerno urediti. Lovska družina v Moravčah stalno povečuje svoje člane iz Ljubljane. Nekateri od njih so si is postavili svoje vikende v moravski okolici Pričakujemo, da bo Število teh hišic iz leta v leto raslo, saj je zanje vedno večji interes. Interesentom bo treba " rediti primerne lokacije. Od Lovske družine pa pričakujemo, da bo še bolj popestrila svoje lovišče in da bo privabljala tudi tuje goste, ker bodo s tem tudi pozvali, da nadaljuje z gradnjo lovske koče na Mohorju, ki naj bi služila tudi ostalim izletnikom. Koliko pa je tudi drugih zanimivosti v Moravčah in okolici, ki bi si jih lahko ogledali turisti Grad Tustanj, zgrajen v letu 1440 ima lepo zbran in ohranjen muzej, od starega orožja in opreme do lepih oljnatih slih. Razvalire gradu Rožek nad Vi-njami datirajo iz eta 1150. Kdor bo obiskal te razvaline, se bope ljal oo slikoviti dolini potoka Drtijščice, dolini slarih kmečkih mlinov in bo prav rad preživel dan v miru ob potoku in dobri malici. Lepa in zanimiva je tudi dolina od Drtije proti Kandršam. Moravče so rojstni kraj pisatelja Franca Detele, zanimiv pa je tudi muzej NOV, kjer so tudi prikazana dela domačina, slavnega matematika barona Jurija Vege. Zanimivi so tudi razni spomeniki iz. NOV itd. Vse te si bo vsak obiskovalec rad ogledal. Ker pa danes pr. ladujejo motorizirani izletniki bo potrebno že sedaj, preden bo zgrajena cesta Železnik-Moravče, temeljito popraviti vse stranske ceste, ki so že močno dotrajane. Z delno pomočjo KS in gozdne uprave, ki prevaža tu svoj les, bodo prizadeti občani radi pristopili k popravili. ". idi podjetje Kremen je dolžno skrbeti za tiste krajevne ceste, ki jih uporablja, ko prevaža pe: '.. iz peščenih jam. Nova cesta se gradi in 25-let-na želja Moravčanov bo končno izpolnjena. Gotovo ni kraja v Sloveniji, da bi tako težko čakal na novo cesto, kot so Moravče. Dan, ko bo cesta odprta, bo največji dogodek v zgodovini te doline. Moravčani se bodo nanj primerno pripravili, saj od te ceste veliko pričakujemo. Dolina se bo gospodarsko dvignila. Interes raznih gospodarskih organizacij po ustanovitvi novih obratov se bo gotovo pojavil, kajti v Moravčah je še mnogo mlade delovne sile. Podjetje Svit Kamnik je tak obrat že ustanovilo. Poleg turizma in gostinstva pa bo potrebno dvigniti tudi kmetijstvo in doseči, da mladi kmetje ne bodo zapuščali kmetij. Poživiti bo potrebno ple-menjske sejme, ki so bili nekoč znani daleč na okoli, saj so kmetje že tedaj spoznali, da je poglavitni njihov dohodek vzreja živine. Pri tem pa bo treba obnoviti zadružno življenje kmetov. Kmetijski strokovnjaki bi morali navajati naše kmetovalce na umno in racionalno gospodarjenje. Pri kmečki mladini je potrebno vspodbujati 1 jubezen do zemlje in veselje do kmečkega dela. Tudi v naše vasi prodira motorizacija. Kmetje po svojih močeh in zmožnosti že kupujejo kmetijske stroje. To je velika pridobitev za kmete, ker se bodo rajši oklepali kmetij. V Moravčah bo potrebno uredi- ti sejemski prostor in na ta prostor postaviti mestno tehtnico, tako da ne bodo, ko bo nova cesta gotova, kmetje v do-gonskih odkupnih dneh gonili živino iz sedanjega odkupnega mesta po Moravčah na tehtnico in nazaj ali celo živino nalagali v parku padlih borcev sredi Moravč, ko' se je to že zgodilo. Agrokombinat, ki odkupuje živino, bo moral to urediti. Moravska dolina je izrazito kmetijski predel občine, saj meri 6000 ha zemlje in tvori V« celotne površine občine Domžale. Ker je to izrazito kmetijsko področje, bo potrebno, da se posveti kmetijskemu vprašanju v Moravčah posebno skrb, da mladina ne bo zapuščala kmetij, ampak se oprijela umnega kmetijstva, ki ji bo zagotavljal solidno življenje. Kot se predvideva, bo v kratkem v Moravčah tudi stalna pisarna matičnega urada. S tem bo dana možnost, da se bodo turisti, ki bodo prenočevali lahko tu prijavljali in odjavljali, kar sedaj ni bilo mogoče posebno ne, ker je bila v Moravčah ukinjena tudi postaja milice. Člani so na občnem zboru TD ugotovili, da nas čaka mnogo dela v zvezi z novo cesto in če bomo Moravčani vsaj del predlogov, ki so bili predloženi na občnem zboru, realizirali, lahko pričakujemo, da bodo Moravče z okolico turistični center domžalske občine, enako kot Kolo-vec, kjer se že gradi rekreacijski center, kajti danes se dobro zavedamo pomena turizma, ki nam bo prinašal sredstva za višji standard delovnega ljudstva. L. G. Trzin in Krtina - drugim za zgled Zavedajoč se, da samo organizirano delo občanov rodi uspehe in vodi k še večji demokratičnosti naše družbe, so občani, predvsem pa nekateri aktivni posamezniki v Trzinu in Krtini poskrbeli za poživitev organizacijo SZDL. Sestanek izvršnega odbora krajevne konference v Trzinu je pokazal, da s preprostimi, vendar konkretnimi nalogami lahko dosežemo v zelo kratkem času pomembne rezultate. Za socialistično zvezo je predvsem važno, da I svojimi vzpodbudami ustvari pogoje za delovanje različnih organizacij. Tako se je izvršni odbor v Trzinu odločil, da bo skupno z mladinskim aktivom poskrbel za športno, rekreacijsko, kulturno in zabavno dejavnost. V ta namen bo seveda potrebno organizirati razna društva in klube ter poskrbeti za prostore ter urediti še nešteto drugih stvari. Optimizem in pa volja, ki je bila na seji prisotna, daje slutiti, da Je novo vodstvo SZDL Trzin na pravi poti in da ne bo ostalo le pri besedah. Krajevna konferenca SZDL Krtina oziroma njen izvršni odbor pa tudi počasi postaja nosilec aktivnosti na svojem podro- čju. Izvršni odbor te konference je z aktivnostjo pričel pri usmerjanju kulturne dejavnosti. Osnovano je kulturno društvo, katero si je zadalo dokaj obsežen program dejavnosti. Pohvalno za to organizacijo SZDL je šc posebej to, da je vodstvo takoj navezalo stike z vodstvi vseh drugih organizacij, krajevno skupnostjo, ZZB, NOB, Rdečim križem itd. Zavedajoč se obveznosti do članstva in povezave s širšim krogom ljudi so posameznike zadolžili za stike z občani. Posebno se trudijo okrog pridobivanja novih članov SZDL, kar jim prav dobro uspeva. Krtina je tudi prva, ki je hitro in uspešno izvršila popis aktlv-stov, in ga na skupnem sestanku vodstva socialstične zveze in Zveze borcev uskladila. Da je socialistična zveza res nosilec aktivnosti, je dokaz tudi v skupno organizirani krvodajalski akciji. Razveseljive ugotovitve in dejavnosti v teh organizacijah naj vzpodbude tudi ostala vodstva SZDL v občini. Omenjenima organizacijama pa naj bodo dosedanji uspehi vzpodbuda za še večio aktivnost. Franc Gabrovftek OBVESTILO Obveščamo vse občane, da bo razprodaja najdenih dvokoles, ki so brez lastnika v torek 5. maja 1970 od 12. do 15. ure na dvorišču Skupščine občine Domžale. Vseh dvokoles je 38 in 2 ogrodji, zanje je poteklo že eno leto od najdbe oziroma objave v dnevnem časopisju v smislu navodila o postopku z najdenimi stvarmi št. 9479, z dne 31. 10. 1949. Zato ponovno opozarjamo vse oškodovance, da si ogledajo najdene predmete in ugotovijo morebitno svojo lastnino, da bi jih do 4. maja 1970 dobili nazaj- Prodajo — licitacijo bo vodila posebna komisija pri občinski upravi, vsa druga pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti pa dobite pri referentu za najdene predmete pri odseku za splošne zadeve. Zdravku Vidmarju v sobi št. lfi pritličje. Iz pisarne odseka za splošne zadeve