Poštnina plačana v gotovini Štev. 110. V hjubljani, v soboto, 10. maja 1042-XX Leto VU. tiEIlačaa pooCtaHenia n »flileraa}« ftaB]ai»Eega In ta}eg» | U rednlltvo la oprava) Kopitarjeva k, Ctnbl)ana | Coneouionarla aachulva pai la pabBUefB O pnovenicotu ttaUaa* lavorai Union« PobbUdtt Italiana ti A. Milano. | Bedazlone. Amrninlatracionei £opltar)eva i, Lnbiana. | od oatora> Union« fnbblidt* Uallaaa 8. A. Mllaia Vojno poročilo št. 713: Bombniško delovanje nad Malto Uradno vojno poročilo Ster. 713 pravi: V Cirenajki so bili spopadi med oglednicami. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so ponoči in podnevi bombardirali letalska oporišča na Malti. V boju je bilo sestreljenih 8 angleških letal. Najnovejši položaj na ruskem bojišču: Boji pred mestom Kerčem in pri Harkovu Potopitev ameriške križarke v Severnem ledenem morju Hitlerjev glavni stan, 16. maja. s. Na Krimu stojijo nemške in romunske čete, ki so preganjale sovražnika, tik pred Kerčem, potem ko so zlomile sovjetski odpor po višinah pred tem mestom. Boji na odseku pri Harkovu se nadaljujejo. V teh bojih je bilo doslej zbitih 145 sovjetskih * oklepnih voz. Močne skupine bojnih in strmoglav- Japonski politični program v nadaljevanju vojne Tokio, 16.maja. s._ Japonsko »Narodno družbo { stralskih političnih krogih. Pisec poudarja zlasti ogromni pomen, ki so ga v bitki imele letalonosilke. Navzočnost letalonosilk v obeh brodovjih je docela spremenila običajni način bojevanja v pomorskih spopadih. Dalje pravi člankar, da Japonci s čudovito naglico delajo vsepovsod letališča. Potrdilo za to dajejo opazovanja iz zraka in pa dejstvo, da japonski lovski oddelki napadajo zavezniške ladje in ladijske sprevode, kjer se le pokažejo. Bitka v Koralnem morju je pokazala tudi večjo uspešnost strmoglavskih bombnikov in letalskih torpedov v primeri z navadnimi letali. Pokazala je tudi spretnost, s katero Japonci ta letata uporabljajo. Ta spretnost je povezana s tradicionalnim preziranjem smrti. Bangkok, 16. maja. s. Poročilo iz Čungkinga pravi, da so japonski odelki zasedli mesto Teng-Jueh, važno trgovsko središče v zahodnem delo pokrajine Junan. Dragoceni pomen Italije kot nemške zaveznice Če bi Italija ne bila zdržala angleških sunkov, bi Nemčija bila danes v kaj kočljivem položaju, pravi »Frankfurter Zeitung« za politično službo« bodo uradno ustanovili 20. maja. Pripravljalni odbor je imel sejo ter na njej sprejel izjavo, glede japonskih vojnih ciljev. V njej pravi, da je program te družbe naslednji: 1. Družba namerava pospešiti nadaljevanje vojne v veliki Aziji s tem, da bo zgostila politično silo japonskega naroda. 2. Družba misli zagotoviti zbornici lahko in zanesljivo delo, pri čemer se bo držala ustave. 3. Družba bo v tesnem sodelovanju z »Družbo za novi ustroj«, naredila vse, da olajša gibanje za narodno politično službo. 4. Družba misli pospešiti ustvaritev področja skupnega blagostanja v veliki Aziji. Rim, 16. maja. s. V listu »Daily Mail« piše avstralski minister Keith Murdoch o poteku in pomenu pomorske bitke v Koralnem morju. Njegova razmišljanja so v toliko zanimivejša, ker jih navdihuje mnenje kakor vlada v pristojnih av Berlin, 15. maja. 8. Včeraj je »Frankfurter Zei-tun< objavlja znamenit članek o Italiji. Veljave Italije — piše glavni urednik — ne bomo nikdar mogli dovolj podčrtati. Ce ne bi imeli italijanskega zaveznika, bi nam celo Sredozemlje z vsemi deželami med obema oceanoma in z Malo Azijo vred bilo nedostopno. Potem bi bilo kaj lahko na jugu ustvariti drugo zelo raztegnjeno bojišče proti Nemčiji. Če ne bi imeli italijanskega zaveznika, in bi ta ne zadržal angleškega sunka, bi danes bili v položaju, ki si ga lahko vsakdo misli. Izredne težave, veličina in poseben značaj nalog, s katerimi se mora Italija boriti v tej vojni, se bodo dali pravilno preceniti šele v bodočnosti. Nemci, ki bi hoteli pretehtati veljavo Italije, morajo pri tem imeti poseben pogled na vso stvar. Le tako bo mogoče pravilno preceniti vse. Itali- janska naloga ne bi bila lahka niti za najmočnejšo in najbogatejšo silo na svetu. Churchillov načrt, da bi kar moč hitro odtegnili Italijo z bojišč, je bil zelo pravilen, a izkazalo se je, da se ne da uresničiti. Angleži so poskusili, a niso uspeli. Budimpešta, 16. maja. s. Italijansko ljudstvo, piše »Pesti Ujszag«, je trdno sklenjeno okoli svojega Duceja ter z moško voljo dela in se bori, da bi doseglo zmaga Medtem ko se italijanske oborožene sile hrabro bore po vseh bojiščih ter zadajajo sovražniku kar najtrše udarce, pa doma ljudstvo z radostnim duhom sprejema sleherno žrtev, ker ve, da s tem sodeluje za zmagovit izid vojne. Korporativni red, ki ga je odobrila vojna, se je izkazal kot ustanova, ki najbolj odgovarja potrebam sodobne države. Važni gospodarski sporazumi med Italijo in Bolgarijo Izjave ministra Rlocardlja o ^oglobljenem sodelovanju v okviru nove evropske gospodarske vzajemnosti Sofija, 16. maja. •. Italijanski minister za zamenjavo iio valute je sprejel zastopnike tiska in jim dal nekaj izjav o namenu in uspehu svojega obiska v Sofiji. Minister Riccardi je povedal, kako so topli sprejemi, ki jih je bil deležen kot Du-cejev odposlanec, okrepili čustva globokega in odkritosrčnega prijateljstva vsega bolgarskega naroda do italijanskega naroda. »V takšnem ozračju,« je dejal minister, »nam ne bo težko navezati najširših in trajnih medsebojnih vezi gospodarskega značaja. Italijansko in bolgarsko gospodarstvo, ki se očitno izpopolnjujeta, bosta lahko vzpostavili vedno večje medsebojno blagostanje v okviru novega gospodarskega reda na evropski celini. Privedli bosta lahko do koristne medsebojne pomoči za dosego končne zmage. Spričo novega dejstva, da sta se naša dva naroda v zemljepisnem oziru srečno približala čez Albanijo, je vedno večji trgovski promet med Italijo in Bolgarijo nekaj naravnega, in naši trgovski stiki se bodo lahko poglobili bodisi po obsegu izmenjave blaga kakor tudi po njegovi vrednosti. Mnogo kaj bo mogoče storiti bodisi za namene, .ki so v zvezi z vojno in njenim glavnim ciljem, bodisi za uvedbo reda na trdnih temeljih reda, ki ga mislita uvesti državi osi in njeni prijatelji s tem, da prinesejo gospodarsko vzajemnost v vojaški in politični vojni načrt. Bolgarija navdušeno sodeluje z osjo in dela v duhu osi. Bodočnost Evrope je v sodelovanju in celinski vzajemnosti, česar so se naši sovražniki vedno bali in skušali preprečiti.« Ob koncu obiska ministra Riccardija je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Na povabilo bolgarske vlade je italijanski minister za zamenjavo in valute, Eksc. Riccardi, obiskal te dni Bolgarijo ter je za svojega bivanja tam imel koristne in prisrčne razgovore z zastopniki bolgarskega gospodarstva, zlasti pa še z bolgarskim ministrom za trgovino, industrijo in dela, g. Nikolajem Zaharijevim. Ti razgovori so potekali v duhu zgodovinske italijansko-bolgarske prisrčnosti in se je pri njih lahko ugotovila popolna enakost naziranj in določili podrobni načrti za_ poživitev italijansko-bolgarskih gospodarskih stikov v okviru sedanje evropske gospodarske vzajemnosti.« Bolgarski časopisi pišejo, da je bil prvi srečni uspeh obiska ministra Riccardija v Sofiji sklenitev novega trgovinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Bolgarija pošiljala v Italijo — poleg že prej dogovorjenih količin blaga — še razne druge stvari, in sicer za znatne vsote. Bolgarija bo predvsem odstopila Italiji meso in jajca. Sporazum je bil podpisan včeraj popoldne v trgovinskem ministrstvu. Rešena so bila poleg tega tudi vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev rednega neposrednega trgovinskega prometa med Bol* garijo in Italijo preko Albanije. Slednjič so sprejeli tudi določne sklepe glede ustanovitve italijan-sko-bolgarskega zavoda za zboljšanje kmetijstva. skih letal so razbile sovjetska zbirališča oklepnih voz, topniške postojanke in nove sovjetske čete na pohodu. Na bojišču pri Volhovu so skupine vojske in napadalnih oddelkov po večdnevnih bojih obkolile in uničile neko sovjetsko skupino. Pri tem so Sovjeti izgubili 1000 ujetnikov, več ko 3500 mrtvih, 6 oklepnih vozov, 119 metalcev granat, 202 strojnici in mnogo drugega vojnega orodja. Nemške in madžarske čete ter policijski oddelki so zadnje dni v zaledju napadli več močno oboroženih boljševiških tolp in jih uničili. Neka sovjetska pomorska brigada, ki se je izkrcala ob obali Ledenega morja, je bila kljub snežnim viharjem in večdnevnim hudim bojem razbita ter prisiljena, da se je umaknila čez morje. Nasprotnik je zapustil več ko 2000 mrtvih in znatno število lažjega in težjega orožja. Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj uničenih 65 sovražnih letal. Na Malti so bila s težkimi bombami uspešno napadena letalska oporišča in drugi vojaški cilji. Nemški in italijanski lovci so nad otokom sestrelili 8 angleških lovcev. V boju proti ameriškemu pomorskemu oddelku med Severnim rtom in Spitzbergi so nemška letala včeraj potopila 9100 tonsko križarko vrste »Pensicola« in neki rušilec. Poleg tega sta bila poškodovana 3000 tonski ledolomilec in 2000 tonska trgovska ladja. Neka 10.000 tonska prevozna ladja pa je bila tako hudo zadeta, da je gorela od kljuna do krna. Poleg tega so nizko leteča lahka nemška bojna letala v večernih urah včeraj kljub balonski zapori in hudemu protiletalskemu ognju potopila v neki luki ob južni angleSki obali 4 trgovske ladje s skupno 7500 tonami. 244. topniški oddelek je 14. maja na vzhodnem bojišču uničil 36 oklepnih voz, od teh jih je narednik Banze sam uničil 13. V letalskih spopadih na vzhodnem bojišču je podporočnik Graf dosegel svojo 104. letalsko zmago, podporočnik Biekfeld pa svojo 90. Berlin, 16. maja. s. V pristojnih vojaških krogih poudarjajo, da so nemške in romunske čete v pičlih sedmih dneh prešle okrog 100 kilometrov, taka ie namreč razdalja od zahoda proti Kerču pa do črte, ki so jo te čete po-gazile. Terenske težave so bile prav hude, posebno v začetku bitke, ko so se Sovjeti kar se da Zagrizeno upirali. Navzlic temu pa se je zavezniškim silam posrečilo doseči določene cilje v nekaj dneh. \ išine zahodno od Kerča so sestavljale zunanji obrambni pas. Tu so se Sovjeti skušali postaviti po robu, a so bili kaj hitro pogaženi. Tudi drugo obdobje te bitke — zasledovanje in uničevanje preostalih sovjetskih sil — se torej bliža kraju. Glede sovjetskih napadov v donški kotlini pa podčrtavajo, kolikšno je bilo število boljševiških oklepnih vozov, ki so jih nemške čete vrgle iz boja. Ta številka dokazuje, kako uspešno se upirajo Sovjetom. Jasno je, da so si ti domišljali, da bodo s svojimi napadi razbremenili pritisk nemških in romunskih divizij na Krimu ter hkrati dosegli kak uspeh vsaj za lepi videz. Boji še vedno trajajo. Vendar pa, tako izjavljajo v Berlinu, je ena stvar docela gotova: sovjetski napadi na bojišču pri Hude naloge za Ameriko in njene zaveznike v letošnji vojni Rim, 16. maja s. »Newyork Daily News< piše v nekem članku: Zavezniške sile čakajo v bodočih mesecih hude preizkušnje. Zdaj je za zaveznike neobhodno potrebno spraviti čimveč vojnega blaga na vzhodno bojišče, kjer se odigravajo dogodki, ki so za to vojno odločilne važnosti. Začetek nemške pomladanske ofenzive zahteva sprožitev druge evropske fronte. Vendar pa upamo, da poleg teh nujnih potreb naši voditelji ne bodo pustili v nemar Japonske, ki je za nas toliko Europaische Literatur«. Danski prostovoljski zbor, ki se je uril v nemških vojašnicah, je včeraj odpotoval na rusko bojišče. Mongolija in Mandžurija sta podpisali sporazum glede mejnega spora, ki se ie začel leta 1938. Iz Sofije poročajo, da je finančno ministrstvo dognalo, da mnogi Judje niso prijavili svojega imetja in tako obšli zakonsko uredbo. Zato je finančni minister odredil, da Te treba vse neprijavljeno premoženje zapleniti v korist države. Novo italijansko pravo Rtvolucllonarito delo, ki bo mnogim narodom lahko služilo za vzorec Trieste, 14. maia. Novo italij. civilno pravo bo gotovo močno vplivalo na razvoj življenja narodov v Evropi. Po Italiji smo imeli že celo vrsto predavani, na katerih so strokovnjaki razlagali pomen in smisel noveoa prava. Ta predavanja vzbujajo ogromno zanimanje ne samo med pravniki, temveč v vsei javnosti, saj postavlja novo italijansko pravo stvarno nove temelje pravnemu življenju. Obiskal sem nekaj teh predavani v Trieste ju ter sem iz izvajanj predavateljev dobil sledečo sliko: Novo italijansko civilno pravo, ki ie stopilo v veljavo 21. aprila t. 1.. obsega šest knjig. Prvih pet vsebuje določila osebnega prava, dednega prava, lastninskega prava, kreditnega in delovnega prava, v šesti knjigi pa so pod naslovom »Varstvo prava* zbrane vse določbe, ki se pečajo s pravno zaščito posameznika ter so bile doslej raztresene v raznih pravnih delih. Prvič v zgodovini prava pa ie pridružil fašizem k tem zakonom še posebno pomorsko in zračno pravo, s katerima se ureja pomorska in rečna plovba in zrakoplovstig) na podlagi sodobnih načel. Italija nadaljuje s tem tradicijo svojih slavnih pomorskih republik, ki so svoječasno (republika Amalfi) na področju morske plovbe prve ustvarile pravni red. Iz besedila novih zakonov ie razvidno, da nastopa sedaj država kot suveren ustvarjalec prava ter si podreja koristi posameznika. Tudi tam. kier stopa v ospredje sedanja družabna ureditev, kakor posameznik pri osebnem pravu, družina* pri dednem ter lastninskem pravu in gospodarska podjetja pri delovnem pravu, poudarja država, da so te družabne ureditve v svoji funkciji od nje povsem odvisne. Zaščita pravne osebnosti ie sedaj povezana z njeno odgovornostjo napram državi in z njenim delom v okviru javnega reda. Novo pravo postaja z določbami o izvajanju v pravem pomenu besede ljudsko pravo — državljan ne sme več smatrati sodišča za neko tujo ustanovo, ki izreka svoie sodbe na podlagi skrivnostnih trdih načel razumljivih le študiranemu pravniku. Sodni postopek ie po novem pravu enostavnejši, razumljiv lažje tudi lajiku ter odgovarja v svojem učinku sodobnemu nravnemu, političnemu in socialnemu čutu. Instnnčna pot je zelo omejena, zato pa je dobilo vrhovno sodišče — Suprema Corte di Cassazione — nalogo, da spravlja v soglasje sodni izrek in življenjsko resničnost Nekatera načela novega civilnega prava segajo precej izven pravnega okvira. Tako posebno fašistično lastninsko in delovno pravo. Pravica do zasebne lastnine in do dela obsega vprašanja, na katerih temelji vsa naša kultura. Zasebna lastnina je socialna funkcija, ki nalaga izvrševalcu ostro začrtane obveznosti napram skupnosti, delo pa ni več objekt, temveč subjekt gospodarstva, pri čemer se odmerjajo pravice in dolžnosti posameznika po merilu dela, ki ga tisti vrši. Novo pravo doknzuje, da ta vprašanja niso več samo teoretične zahteve, temveč načela, na katerih temelji novo pravno življenje države. V tem pogledu ie fašistično nravo gotovo revolucionarnega značaja. Zagrabijo ie pri korenini zlp, proti kateremu so se r^uman borila prizadevanja prejšnjega pravnega Prijava površin posajenega žita, krompirja, fižola in lanu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 8. maja 1941-XIX, št. 291, in smatrajoč za potrebno, da se ugo-, tovijo površine, posejane ali zasajene v letu 1941-1942-XX z žiti, krompirjem, ližoloin in lanom, o d -r e ja: Člen 1. Do vštetega 31. maja 1942-XX morajo vsi obdelovalci zemljišč prijaviti površine, ki so jih v letu 1941-42-XX posejali ali zasadili s pšenico, ržjo, soriico, ječmenom, koruzo, ovsom, krompirjem, fižolom in lanom. Prijave, ki jih je izpolniti na posebnih obrazcih, kateri se dobijo pri občinskih uradih, se morajo vložiti pri občini, kjer je kmetijsko gospodarstvo. Člen 2. Zbrane prijave morajo poslati občine Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu do vštetega 15. junija 1942-XX.. Člen 3. Kdor bi se ne pokoraval predpisom te naredbe ali bi oddal neresnično ali pomanjkljivo izpolnjeno prijavo, se kaznuje, če ni dejanje huje kaznjivo, upravno po posebnem postopku iz naredbe z dne ‘26. januarja 1942-XX. št. 8, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. maja 1942-XX. reda. Z novim pravom je dobila država mogočno orožje za ustvaritev boljše življenjske bodočnosti. Prav zanimiva je zgodovina graditve novega italijanskega prava. Vsaka izprememba je povezana ozko s posameznimi obdobji fašistične revolucije. Tako se ie Mussolini, ko ie oktobra 1922. prevzel oblast, omejil le na pri-krojitev podedovane liberalne zakonodaje novim potrebam. Odločen korak k novemu zakonodai-slvu je napravil šele v svojem govoru 3. jan. 1925., ko je napovedal kot protiudarec proti zadnjim poskusom starih strank, da bi se zopet polastile oblasti, popolno fašistično revolucijo. Prve zakonodajne odredbe so bile ustavnega značaja. Namesto liberalne razdelitve državne oblasti na zakonodajne in izvršilne organe ie združil oboje v roki šefa vlade, ki je potem prenesel to oblast na organe nove korporativne države in sicer v tistem obsegu, kakor ie bilo potrebno in umestno. Z zakonom 19. januarja 1939., ki je prinesel namesto liberalnega parlamenta zbornico bojnih organizacij in korporacij, se je ta doba zaključila. S tem je bil podan tudi državnopravni okvir za ustvaritev novega kazenskega in civilnega prava. Fašistično kazensko pravo je stopilo v življenje leta 1930. pod ministrom Alfredom Rocco. Delo na civilnem pravu pa ie trajalo dalje časa. Sedanji pravni minister Grandi, eden izmed prvih borcev fašističnega gibanja, potem podtajnik v zunanjem ministrstvu in dolgoletni poslanik v Londonu, ie prevzel od svojega predhodnika Henrika Solmija kot dediščino dolžnosti, da pripravi novemu civilnemu pravu vstop v živi jeli ie. Ni slučaj, da se ie izvršilo to na dan 21. aprila, na praznik »ustanovitve Rima«, ki ga slavi Italija kot enega svojih največ jih državnih praznikov. Gozdne pasove ob prometnih zvezah bo treba posekati Ljubljana, 15. maja. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, po kateri bo treba iz vojaških in varnostnih nagibov posekati ob važnejših prometnih žilah ves gozdni pas v širini po 150 metrov na vsaki strani, Uredba pravi, da' bo treba na odsekih, ki so v uredbi posamično navedeni, posekati vse gozdno rastlinje v širini 300 metrov, na vsaki strani prometne ceste ali železnice po 150 metrov. Posekati bo treba tako. da bo razgled popoln. V posebnih primerih bo lahko gozdna milica odredila sečnjo v večjo globino. Prizadeti lastniki gozdov morajo začeti sekati najkasneje v desetih dneh po obiavi te uredbe, sečnja pa mora biti končana najkasneje v 60 dneh. Obenem mora lastnik gozda v tem času spraviti s posekanega prostora tudi ves les. Občine bodo lastnike gozdov opozorile na začetek sečnje, todn lustnik mora sam začeti sekati, četudi ne bi dobil posebnega sporočila od svoie občine. Uredba našteva sledeče odseke ob železnicah in cestah, ki jih bo treba izsekati v predpisani širini: Vzdolž železniške proge Postojna—Metlika: Na obeh straneh v bližini stalnih vojaških stražnic od stare meje do km 618.7; — na obeh straneh razdela med km 614.1 ln km 612,8; — pas okrog poslopja postaje Planina; — na obeh straneh razdela med km 609.8 ln km 608.5; — na zahodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Gradišču; — na vzhodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Martinjem hribu; — na obeh straneh razdela med postajo Logatec ln Stam-petovim viaduktom; — na obeh straneh razdela med km 590.500 in km 588.100; — na južni in vzhodni strani razdela med km 588.100 in km 584, vštevši pri tem železniško postajo in viadukt v Borovnici; — na obeh straneh razdela med km 584 in km 583,500; — na obeh straneh razdela med km 583 in km 582; — na obeh straneh razdela med km 581.600 in postajo Preserje; — na vzhodni strani razdela med km 577.2 in km 577; — na vzhodni strani razdela med km 576.700 in 576.500; — na zahodni strani razdela med km 576.500 in km 573.700; — na obeh straneh razdela 100 m daleč nad čuvajnico 392; — na zahodni strani razdela 100 m daleč med Rudnikom in La-verco, kjer Je južnozahodni izrastek Golovca; — na severni ln vzhodni strani razdela med stalnima vojaškima stražnicama 3 in 4; — na obeh straneh nad severnim vzhodom v vrhovski predor, na daljavo 700 m; — na obeh straneh razdela ob vhodu ln Izhodu peščeniškega predora, na daljavo 50 m; — na južni strani razdela med postajo Šent Vid pri Stični in točko 500 m pred to postajo; — na obeh straneh razdela v višini nadvoza Cesta na daljavo 500 m; — na obeh straneh razdela med postajo Novo mesto in postajo Ma-tnska vas; — na obeh straneh razdela med predorom pri Stranski vasi in prehodom višina 265? Vzdolž ceste Ljubljana—Postojna: a) odsek Vrhnika — Logatec: Na južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo vzhodno od Bele in nadvozom kota- 474; •— na Južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo pri Suhem griču do brzojavnega jambora na severnem koncu v premi črti proti Logatcu; — po vsem hrbtu kote 485 v pasu med cesto in železnico; — na južni ali zahodni strani razdela med križiščem z vozno potjo na Cesti in točko v razdalji 500 m od tega razpotja proti jugu; — na severni ali zahodni strani razdela med nadvozom kota 484 in 200 m onstran križišča s stezo, v pasu Smrekovec; — b) odsek Logatec —Planina: na zahodni strani razdela med Grčarevcem in Lipi jami; — na vzhodni strani razdela med Kalcami in Grčarevcem. Vzdolž ceste Rakek—Cerknica: Na obeh straneh razdela pri vodnem zbiralniku. Vsdolž ceste Grahovo—Velike Bloke: ' Na obeh straneh proge. Vzdolž ceste Grahovo—Bločice: Na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Bloška Polica—Lož: Na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Ljubljana—Višnja gora: Na severni strani razdela pri prehodu skozi naselje Škofljica; — na obeh straneh razdela med Blatom in Peščenikom. Vzdolž ceste Višnja gora—Novo mesto: Na obeh straneh razdela med Stulatom in Bršljinom. Nadaljne določbe velevajo, da morajo pristojne občine same poskrbeti za sečnjo in odvoz lesa. če bi se lastniki ne pobrigali zu to. Če bi pa tudi občina ne storila te dolžnosti, pa imn gozdna milica pravico z vojaško delovno silo ali po kakšnem podjetju odstranili les iz določenih pasov. Če bi prizndeti lastnik imel tehtne in dokazane ovire in bi ne mogel gozda posekati v določenem roku, se mu izjemoma lahko dovoli podaljšek za 80 dni. Prošnjo v tem smislu je treba nasloviti na okrajno načelstvo. Če bi lastniki pri tem utrpeli kakšno škodo, smejo prositi za odškodnino, ki se bo odmerila pač po določilih zakonov o poravnavanju voine škode. Januarja vsakega leta smejo lastniki posekanih gozdnih pasov vložiti pri okrajnem načelstvu prošnjo, da se jim odpiše zemljiški davek za tisti del gozda, ki ie bil izsekan in na njem ne raste več običajno gozdno rastlinje. Pač pa nimajo pravice do nobene navedenih ugodnosti lastniki, ki niso v pravem roku storili svoje dolžnosti in niso posekali sami gozda. Ko bodo/gozdovi posekani, bodo morali lastniki obvezno v teku treh let na novo zasaditi posekane gozdove. Kršilci imenovanih določb bodo kaznovani z zaporom do 2 mesecev in z denarno kaznijo do 5000 lir. Odrejena bo tudi zaplemba lesa, če ga ne bi posekoli ali odpeljali. Uredba ie stopila z dnem objave v veljavo. Grozotni zločini komunističnih partizanov Št. Rupert, 16. maja. V noči od srede na četrtek preteklega tedna so oboroženi partizani pridrli v vas Bistrica Pri Št. Rupertu in s silo odpeljali štiri fante, otem so se pa spravili nad hišo posestnika Zavodnika in odvedli vse člane družine in sicer očeta, mater, sina in hčer. Hišo so temeljito izropali, iz hleva pa vzeli tudi dva konja m vse skupaj odvedli v gozd. V gozdu so štiri ugrabljene fante ločili od ostalih, Zavodnikove pa obsodili na smrt. Pomoriti so jih hoteli z noži. Ko sta morilca segla po orožju, se ie sin Anton, ki naj bi bil prvi na vrsti, z zadnjimi napori rešil vezi, planil potem na morilca, ju podrl in pobegnil. Potem je taval po gozdu in zabredel spet nazaj v bližino kraja, kjer so zverinski partizani morili . njegova starša in sestro. Grozoten morilski čin partizanske tolpe je z grozo navdal vse okoličane. Nihče ni vedel povedati, kaj naj bi zagrešila Zavodnikova družina, da je morala postati žrtev podivjancev, katerih delo naj bi služilo osvoboditvi slovenskega naroda! Kaj takšnega ne morejo delati ljudje čiste preteklosti, pač pa le potepuhi in delomržneži, ki preže le na tuje blago in tuje imetje. To so zločinci, ki služijo družbi meščanskih miljenčkov, ki so vzeli v zakup »osvoboditev«, ker so pač presiti in jih v zločin goni le hrepenenje po pustolovščinah. S Hrvaškega Mestni svet v Otočcu je sklenil na svoji zadnji seji, da bo napravil za prvo obletnico hrvaške ne-zavisnosti betonski most čez Gacko. Meščani bodo z lastnimi sredstvi pomagali pri izgradnji tega mostu, kolikor ne bi mogla občina sama prenesli velikih izdatkov. Zagrebško ravnateljstvo za javni red in gospodarska policija sta spet kaznovala veliko tihotapcev in nsvijalcev cen na denarne in zaporne kazni. Z odobrenjem pristojnih oblasti je zdaj ba-njaluški občini dovoljono, da bo začela zidati veliko moško obrtno šolo in pa srednjo tehnično šolo. Za obe šoli je že odobren kredit 24 milij. kun. V Banji Luki bodo začeli izdajati nov list. V osnovni fond so dali takoj 25.000 kun. V Novi Gradiški bodo postavili v najkrajšem času nov Hrvatski dom. V Borovu, kjer so velike Batine tovarne za čevlje, bodo odzdaj prirejali 6 mesečne tečaje pod imenom »Batina šola dela«. To bo strokovni tečaj za bodoče tvorniške mojstre. V tečaj bodo sprejeti samo tisti, ki imajo 4 razrede srednje šole ali pa osem razredov ljudske šole. V šoli je za-zdaj 160 učencev. Preteklo nedeljo so v Osjeku zaključili gledališko sezono. V pretekli sezoni so izvedli 20 dramskih in 7'opernih del. V Vukovarju se pripravljajo na svečano praznovanje 50 letnice tamkajšnje realne gimnazije. Ob tej priliki bo izdana posebna spomenica. Po celi Hrvatski bodo slovesno praznovali teden hrvaške matere in otroka, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Na debelo je trgovala z živili brez zalog Ljubljana, 16. maja. Ros je, da lahkoverni ljudje postajajo dostikrat žrtve brezvestnih špekulantov in drznih sleparskih tipov, ki znajo na premeten način izkoristiti vsakokratni socialni in gospodarski položaj kakega kraja in mesta. V dobi gospodarskih stisk žive razni konjunkturisti, ki skušajo pridobivati in kopičiti premoženje na lahek in nagel način, ne ozirajoč se na stanje svojih žrtev. Ko se je že leta 1940 pričelo večje povpraševanje po raznih življenjskih potrebščinah in so nekateri kakor hrčki kopičili živila v tajne shrambe, so se že takrat pojavljali kriminalni tipi, ki so ljudi sleparili na vse mogoče načine. Na videz naivna Francka Dermotova, 40 letna žena nekega ljubljanskega delavca, je leta 1940 zasnovala v velikem obsegu nakupovanje in dobavljanje živil različnim strankam, največ iz manj imovitejših slojev, ki so si za huda leta privarčevale nekaj težko prisluženih prihrankov. Svojim žrtvam je lepo in sladko govorila, da je trgovska zastopnica neke veletrgovine z moko in drugim blagom, ki ima svoja velika skladišča v Belgradu in Zagrebu in ki zalaga vse pokrajine z živili. Govorila jim je, da ji je mogoče na lahek način preskrbeti najrazličnejša živila, tako moko, sladkor, kavo, riž, olje, slanino in druge stvari. In mnogi so ji verjeli. Brez vsakega jamstva in brez vsakih trgovskih zaključkov so ji stranke naročale dobavo večjih količin olja, moke, sladkorja itd. Ko so pa žrtve naposled sprevidele in dognale, da so nasedle prevejani sleparki, so seveda najprvo »trgovsko zastopnico« prijele in poklicale na odgovor ter zahtevale od nje povrnitev njej izročenega de- Najrajši se 'je opravičevala, da jo Je osleparil neki železničar, kt ji Je zagotovil, da Ji bo brezplačno pripeljal blago v Ljubljano. Njemu je ve# denar izročila v dobri veri, da je poštenjak. Postala je sama njegova žrtev. Naposled sojo opeharjene stranke prijavile državnemu tožilstvu zaradi vseh sleparij. Leta 1940 je 13 strank opeharila za 25.665 din takratne valute, nekatere celo za čedne vsote po 8 jurjev in več. Francka pa še ni nehala s svojimi sleparijami. Tudi lani junija in septembra je poiskala še 4 lahkoverne ljudi, ki so ji zaupali večje vsote, ko jim je lepo obljubovala, da jim bo dobavila več kilogramov prave in čiste svinjske masti. Dve žrtvi sta ji dali 470 in 62 lir, tretja žrtev ji je izročila za mast 900 lir in četrta ji je dala zlat prstan, vreden 450 lir, z naročilom, da naj ga shrani. Pri zadnjih žrtvah se je izgovarjala, da je imela mast naloženo na vozičku, pa jo ji je odpeljal neznan fant. Po daljši kazenski preiskavi, ki je do podrobnosti razkrila vse Franckine mahinacije in manipulacije z zalogami živil, je državni tožilec Der-motovo obtožil zaradi zločina ohrtoma izvrševane prevare. In Fracka je naposled prišla pred tri sodnike kazenskega senata na okrožnem sodišču. V dvorani št. 79 se je zagovarjala in izgovarjala, skušajoč vso krivdo zvaliti na »neznanega železničarja«. Navajala je tudi dve priči, ki naj bi potrdili, da je imela res trgovske posle z železničarjem, s katerim sta se vedno sestajala pri »tro-mostovju«. Obe priči sta jo pustili na cedilu in nista mogli potrditi, da bi imela Francka res kakšne razgovore glede dobave živil s kakim železničarjem. In senat, ko se ie popolnoma prepričal o obtožonkini krivdi, ie Dermotovo ohsodil na narja za živila. Francka pa jih Je znala dolgo vle- I 1 leto in 10 dni robije. Francka s sodbo ni bila čl za nos. Izgovarjala se Je na vse mogoče načine, popolnoma zadovoljna. E. Wallace ROMAN RDEČI KROG Talija je spet uprla svoj pogled v mizo in živčno sukala čajno žličko med prstL »No, dobro,« je dejala nenadno in skomignila z rameni. »Sicer jo pa le vseeno, če me obesijo zaradi vola ali pa zaradi suhega zajca.« »Ali zn dober del 60 tisočakov, ali pa za dva stotaka. Ne?« je dejal Barnet dobrovoljno in namignil natakarju. Talija je odšla iz restavracije in se napotila proti domu. Pot jo je vodila mimo banke. Mislila si je, da ne bi bilo priporočljivo, že bi poklicala avtotaksi. dokler ne bi imela za seboj okoliša, kjer bi bistre Brabazonove oči lahko zapazile to njeno potratnost. Pomešala se je mod množico ljudi, ki so ob tej uri hiteli vsak po svojem opravku po Regent Streetu. Kar na lepem je začutila, kako se je nekdo dotaknil njene roke. Naglo se je obrnila. Neki mlad moški je hodil ob njeni levici. Bil je to lep mladenič * bistroumnim izrazom v obrazu, ki se ni prilizovalno nasmihal, kot so to delali drugi, kadar so se dotikali njeno roke na Regent Streetu, niti je ni vprašal, če je namenjena v isto smer kakor on. »Talija!« Ko je zaslišala ta klic, se je obrnila in za sekund« izgubila svojo hladnokrvnost. »Mr. Beardmore,« je zajecljalo. Jackov obraz je zardel in očitno je bilo, da je v zadregi. »Hotel sem samo za trenutek govoriti z vami. Na to priložnost, ki se mi je zdaj ponudila, sem čakal ie ves teden,« je dejal živahno. »Vedeli ste,, da delam pri Brabazonu; kdo vam je to povedal?« Jack je okleval a odgovorom. »Inšpektor Parr,« je dejal. In ko je videl nasmeh na dekletovih ustnicah, je nadaljeval: »Resnica, stari Parr ni tako slab človek... Nikoli več nisem slišal, da bi še kaj slabega govoril o vas, Talija.« »Kaj slabega,« je ponovila. »Ali je to res tako važno In zdaj, mr. Beardmore, moram nujno oditi. Imam namreč zelo važen sestanek.« Toda Beardmore jo je trdno držal za roke. »Talija, ali mi ne bi povedali, zakaj ste to storili,« je vprašal mirno. »Kaj se skriva za vsem tem?« Ona pa se je samo nasmehnila in mu ni odgovorila. »Mora biti neki razlog, zaradi katerega se družit* s to nenavadno druščino,« je nadaljeval Jack, ko ga je ustavila. »Kakšna nenavadna druščina?« je vprašala. »Pravkar ste prišli iz neke restavracije,« je dejal, »in tam ste bili v družbi z nekim moškim, po imenu Flushom Barnetom, ki slovi kot neugnan in predrzen tat. Mož, ki je presedel že dalj časa v ječi.-Ženska, ki je bila tudi s vami v družbi, je bila njegova ljubiea Milly Macroy. Barnetova sodelavka je, in je imela tudi svoje prste vmes pri tatvini v Darlingtonovl zadrugi. Tudi ona je presedela že nekaj časa za zamreženimi okni. Zdaj pa je nameščena v Bra-bazonovi banki.« »In kaj petem?« je dejalo dekle. »Gotovo ne poznate značajev teh ljudi?« je vsiljivo dejal Jack. »Na kakšen način pa jih vi poznate?« je vprašala mirno. »Ali se motim, če domnevam, da niste bili sami na oprezovanju za menoj? Ali ste bili morda v spremstvu občudovanja vrednega mr. Parra? Vidini, da ste bili. Skoraj bi rekla, da ste tudi vi policaj.« Jaek je osupnil. »Ali se ne zavedate, da mora Parr obveščati vašega delodajalca, s kakšno vrsto ljudi se družite?« je vprašal. »Za božjo voljo, Talija. Zavedajte se vendar, v kakšnem položaju ste!« Ona pa se je pri vsem tem smejala. »Bog ne daj, da bi se vmešavala v dolžnosti in odgovornosti policijskega častnika!« je rekla. »In želela bi, da se tudi mr. Parr ne bi preveč vmešaval v moje zadeve". To bi bil vsaj nekakšen znak dostojnosti in spodobnosti z njegove strani.« Pri teni se je spet nasmehnila. »Res, »el* rada bi videla, da se ne vmešava v moje zadeve.« »Meni ni do tega, če policija skrbi ra moj blagor, ker je to njena dolžnost in pravica. Prav je, da se trudi pripeljati zapeljanca spet na pravo pot. če pa skuša delodajalec pripeljati s svojimi nasveti grešno dekle na pravo pot, pa to utegne postati eelo nadležno. Ali se vant ne zdi tako?« Jack se je proti svoji volji nasmejal. »PTav zares, Talija, vi ste vse preveč bistroumni za tako družbo, v kateri ste zdaj in za tako življenje, kakor ga zdaj živite,« je dodal resno. »Zavedam se, da se nimam pravice vtikati v vaše stvari, morda pa bi vam le lahko na kak način pomagal. Posebno pa...« tod je okleval, »če ste storili kaj takega, zaradi česar ste zdaj v krempljih teh ljudi.« Talija mu je podala roko z nenavadnim nasmehom. »Zbogom!« je dejala sladko in ga pustila nekam omamljenega. Dekle je odšlo s hitrimi koraki skozi Burlingtonovo arkado do Piccadillyja in stopila v avtotaksi. Blok stanovanjskih poslopij, pri katerem je Talija izstopila, je bil v Marylehonu Koadu in se je že po zunanjosti znatno ločil od majhnih hiš v Lesingjton Streetu, kjer je prej stanovala. Livrirani vratar jo je peljal * dvigalom do tretjega nadstropja, kjer jo stopila v stanovanje, ki je bilo okusno in razkošno opremljeno. Pritisnila je na zvonec in stara, priletna ženica se ji J« odzvala. »Marta,« je dejala, »danes ne bom čaja. hvala. Pripravite nu mojo modro večerno toaleto, telefonirajte Vtiili|n>mnvt garaži in sporočite jim, da potrebujem avtomobil, ki naj bo tu pet minut pred pol osmo uro.« -en -9J) železničarji so najboljši vrtnarji in mali gospodarji Ljubljana, 15. maja. Ako izvzamemo prave poklicne vrtnarje, ki bi pri kakšnem vrtnarskem tekmovanju seveda ne smeli priti v poštev, ker so pač »profesionalci« in bi bili, enako kakor pri športnih tekmah, izključeni, potem bi gotovo odnesli prvenstvo kot ski pokrajini, imajo železničarji tudi svojo »Železničarsko gospodarsko zadrugo« ali »Zegozo«, ki pomaga svojim članom-železničarjem pri njihovem gospodarstvu, bodisi pri nakupu semen in sadik, bodisi pri nakupu in vnovčevanju malih živali, oziroma pri_ nakupu krme zanje. Kako na široko je vrtnarji-amaterji, to se pravi ljubitelji, nedvomno to železničarsko zadružništvo razvito, naj služi za naši železničarji. Ee davno pred sedanjo, da, celo pred prvo svetovno vojno so n. pr. železničarji v Ljubljani, pa tudi v drugih naših krajih — kakor menda po celem svetu — sloveli kot izvrstni vrtnarji in jih ni bilo prav nič sram, ako so jih pripadniki drugih poklicev zbadali, da se ukvarjajo s »šreber-gortnerajem«, kakor se je ta nemška izposojenka udomačila tudi že pri nas. Morda je poklic železničarja tak, da sam navaja moža in z njim družino k vrtnarstvu ali bolje rečeno k vrtninarstvu. Železničar potuje mnogo po svetu in takrat, kadar je prost, si ničesar bolj ne želi kakor mirnega doma, če le mogoče z vrtičkom. Železničarski stan se je vedno štel med vsemi delovnimi poklici za nekaj boljšega, za nekakšno »aristokracijo« med delavstvom. Njihov poklic zahteva mnogo treznosti in discipline, cele možatosti, ki jim je prešla že v kri in meso. Le taki možje so zmožni ustvarjati si prijetne lastne domove, čeprav majhne, toda trdne. To so pokazali tudi slovenski železničarji. Saj so nastali celi okraji v Ljubljani — ali pa so se mnogi povečali — z delom in žulji železničarjev. Samo poglejmo na primer Moste, Zeleno jamo, Hradeckega cesto, Rožno dolino in velik del Viča, vso Šiško, velik del Bežigrada — ali ne vidimo kar po cele skupine železničarskih hiš z lepimi vrtovi! In te hiše niso morda od včeraj, temveč stojijo že desetletja. železničar na svojem službenem potovanju tudi mnogo vidi, kako lepe vrtove imajo drugod in kako si drugje znajo tudi mali ljudje pomagati. To ga vedno vzpodbuja. Resnica je, da so bili prav železničarji tisti, ki so zanesli k nam marsikatero novo sadno ali zelenjadno sorto, marsikakšno idejo in marsikak nov način obdelave zemlje, gnojenja, sploh vsega gospodarstva. Tesna povezanost, ki medsebojno druži ves železničarski stan, je bistveno pripomogla k sedanji splošno razširjeni l|ubezni do vrtov med vsem železničarskim stanom. Kar napravi eden, ga hoče takoj hvalevredno posnemati drugi. Tako je že predi leti mogel vsak dober opazovalec kje v predmestju Ljubljane takoj uganiti, katera je železničarska hiša in katera ni. Železničarjev dom sta redno odlikovala lična zunanjost in skrbno obdelan vrt, če nisi na vrtu samem opazil kar gospodarja samega, kako pridno vihti rovnico, motiko ali drugo vrtnarsko orodje. Tudi glede reje malih živali so bili železničarji vedno na prvem mestu. Že pred to vojno so bili železničarji znani perutninarji, kuncerejci, ■ia, tudi koze so mnogi redili. To prvenstvo imajo žolezničarji še danes. K temu veselju železničarjev do malega gospodarstva pa je dosti pripomogla naravnost zgledna zadružna organizacija naših železničarjev. Zadružna ideja je sploh mati zamisli lastnih malih zadružnih domov c vrtovi. Poleg svoje Nabavljal-ne zadruge, ki je ena največjih zadrug v Ljubljan- I primer samo to, da imajo železničarji kar posebne oddelke za strojenje zajčjih kožic, za čiščenje in tkanje volne angorskih zajcev in podobno. Sedaj, ko se sleherni, kdor le more, opri-jemlje vrtnarstva, obdelovanja zemlje in reje ži- vali, moramo priznati, da so bili železničarji na tem polju — poleg učiteljstva in duhovščine — že davno pred drugimi stanovi in poklici. V resnici so nam železničarji sedaj pravi učitelji in hvaležni smo jim za njihov zgled. Pa tudi vsakdanja skušnja kaže, da se železničarji tega zavedajo, pa da tudi prav radi s svojimi izkušnjami in drugače — na primer s preskrbo boljšega semena, boljših plemenskih živali itd. — radi pomagajo tudi neželezničarjem, pogosto začetnikom na polju malega gospodarstva. Primer železničarjev nas uči, kaj zmore včasih cel stan, ako ima v svojih vrstah može, ki so vedno spoštovali pravo pošteno delo, ljubili svoj dom in se učili pri zadružni ideji I Snočnji koncert bivših gojencev Glasbene Matice je sijajno uspel i Ljubljana, dne 16. maja. Snoči 60 v veliki filharmonični dvorani nastopili bivši gojenci Glasbene Matice. Dvorana je bila veliko premajhna, da bi mogla 6prejeti va6e vse številne poslušalce, ki 60 hoteli 6lišati naše domače mojstre. Veliko, veliko ljudi je moralo oditi, kajti vstopnice 60 bile razprodane do zadnje. Prireditev je bila kot zaključna v tednu, ki ga je Matica priredila pod geslom »Učite 6e glasbe«. Koncert, ki 60 nam ga 6noči dali, bo vsakdo, ki ga je poslušal, le 6težka pozabil. Točka je bila lepša in boljša od točke, navdušenega odobravanja in cvetja ne konca ne kraja. V dvorani je bila med izvajanjem grobna tišina, da 6i 6lišal tudi najmilejši zvok violine in najbolj občuteni glas soprana. Snočnji umetniki bi ee lahko postavili tudi na vsak mednarodni glasbeni oder in pred najbolj izbrano koncertno občinstvo in bi tudi tamkaj dosegli prav takšen U6peh, kakor so ga bili deležni včeraj pri domačem občinstvu. Na koncertu 60 sodelovali najvidnejši predstavniki glasbenega življenja. Sodelovali so: Franja Golobova, alti6tka ljubljanska opere, koncertna pevka Pavla Lovšelova, pianistka Zora Zarnikova, ravnatelj konservatorija in operni pevec Julij Betetto, pianist Marijan Lipovšek, violinist Leon Pfeifer, piani6t Janko Ravnik, violinist Karlo Rupel in pianist Anton Trost. Uvodno besedo k enočnjemu koncertu je imel predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. V jedrnatih besedah se je spominjal časov, ko je bil tudi sam gojenec zavoda, kateremu je na čelu že lepo število let. Med drugim je tudi dejal: Ce ne bi Glasbena Matica nič drugega naredila kot to, da je ustanovila glasbeno šolo, je že vredno, da obstaja. V šoli Glasbene Matice so dobivali prve temelje naši zdajšnji umetniki, ki 6e lahko postavijo ob stran tudi mednarodnim glasbenim mojstrom. V tej šoli 6e je glasbeno izobraževal rod za rodom, šola je dajala gojencem glasbeno in splošno omiko. Saj 6e po taki omiki merijo narodne kulturne vrednote. Glasba je tista, ki prerodi dušo in srce. če se sprašujemo, ali je Matica v tem pogledu 6torila svojo dolžnost, lahko na to vprašanje več kot zadovoljivo odgovorimo. Dejstva so, ki govore v Matičin prid. Pred 60 leti, ko so .' vzidani prvi temeljni kamni za zdajšnji naš največji glasbeni zavod, je bila pri nas na glasbenem polju še prava ledina. Ni bilo niti literature U »A GRANDE R5AIIZZAZIONE TERA- VAZNA USTVARITEV AVTARKIČNEGA PEUTIC s AUTARCHtCA TERAREUTSKEGA IZDELKA ADISOLE OLIO IPERVITAMINICO NATURALE A BASE Dl OLIO 01 FEGATO Dl TONNO Soatituisce 1'otto di fegato dl merluzzo in tutte le tue appllt-atiooi: Maiatie da alterato ricatnblo del calolo (raoiti-tlda. tetaoia infantile. apaamofilia), ritardl • Ui-•turbi riciracerescimento linfatlsmo. ncrofila, con-valesoenze, stati dl denntrizigne. protezionc dalle lnfeztoni deli* »le respiratorie, delle vi* dlirercntl ed urlnarle, • dl tnttt »II altri atatl raorboil rlfe-rlblll a carenza dl Vitamina A • D. La mnncanza del tapore distrastoso deU’ollo dl fe-irato dl tnerlnzzo renrtr facite e ben tollerata la soRunlnlstrazlone delTADlSOLTC uncbe oella prioia etk ed ali* peraene moli o dellsate dl atomaco. Nessuna controladtcaslooe. anoha oella stagione oalda. I/ADISOLE 6 presentato in due formo NARAVNO VITAMIN8K0 OLJE NAREJENO IZ JETER TUNE NadomeS&a običajna ribje olii za vse njegove uporabe: Bolezni zaradi pomanjkanja kalcija (rahitU. otroški omrtvifinl kri »pasmoftllal. -»ostanki in motnje v rasti, llnfatizem. bezgavke. oslabMenja po boleinlh, »labo hranjenje, zaSčita dlha(n'h orga-oo». uSStta prebavil ;n šotnih organov in »seh ostalih obolenj, nanaSajoiib te na pomanjkanje vitaminov A ln D Ker nima ADISOLE neprijetnega oknsa oblSaJne-** *fa 0*1®j Je lahko prebavljiv tudi naj-mlajšim in na zelodon zelo občutljivim osebam. Ostana vedno ena* tudi v toplih letnih Caslb. ADISOLE dobit* v dveh oblikah: ADISOLE NORMALE A ■ “ SSL«»T!ML».«, a .. m ... Dom: da 30 goooe a 4 oucciiiaini al gioruo, teaon-do Teta. razmerju starosti. tamina D Steklenički* po T25' g kanHle do 4 Ulake na dan » ADISOIE CONCENTRATO Ogni ee. contlene JflOOO D I. dl Vitamina A e 5000 dl Vitamina D Flaconi contagocce de g. 12.5. Dosl: da 3 a 50 gocce al glorno. seeondo l’eta. Vsak ee »sebuje 20.000 C I. vitamina A i„ «inn vitamina D Stekleničke po 12 5 e od * do 50 kapUle La dan » razmerju starosti. F A R M I T A L I A S. A. FARMACEUTICI ITALIA - (Grnppo MonteeatinI) Via Principe Umberto 20 — MILANO — Via Principe Umberto 20 domači skladatelji 60 bili le redki, glasbenih ali pevskih na6tojx>v pa sploh ni bilo. Iz takratne zapuščene ledine pa je Matica v šestih desetletjih naredila lepo obdelan vrt, jx>ln cvetja in 6adja. Koncerti, instrumentalni kakor pevski, 60 na dnevnem redu, narod je dobil 6vojo oj>ero z lastnim orkestrom, na kar 6i pred 60 leti še misliti nismo upali, v cerkvi in šoli j>ov6od petje in igranje. Pevski zbori 60 rasli po deželi kot gobe po dežju, tudi orkestri niso nič nenavadnega, povsod veliko veselje do glasbe. Na V6e te 6adove lahko pokaže danes Glasbena Matica. In višek, kar je Matica dosegla v svojem trajnem prizadevanju, pa je zdaj njena Glasbena akademija, na kateri 60 profesorji nekdanji Matični gojenci. Za tako stavbo, kot je Glasbena akademija, je treba trdnih temeljev. In pri Matici jih ni manjkalo, bilo jih je 6icer malo, toda bili so tem boljši in krememtejši. Gerbič, Hubad, in zdaj Betetto 60 dali take temelje, na katerih je naša glasbena stavba več kot trdna. Matica je vzgojila številne odlične gojence, na katere smemo biti ponosni in ki ©o narodu v čast. Potem se je razvil koncertni sjsored. Prvi je nastopil na klavirju Marijan Lipovšek, ki je zaigral Hoffmei6trovo Fantazijo na slovenske narodne pesmi in dvoje Krekovih skladb: Romanco in Capriccetto. Za svoje odlično odigranje je bil deležen cvetja in toplega odobravanja. — Operna pevka Franja Golobova je odf>ela najprej Pavči-cevo Zenjico, potem škrjančevo Vizijo in jja Rav-nikovo rokopisno skladbo Materi. Na klavirju jo je spremljal Janko Ravnik. Posebno zadnja pesem je bila navdušeno sprejeta. Izvajalka je sptejela lepe šopke cvetja. — Violinist Leon Pfeifer je nato odigral dve skladbi: Škerjančevo Intermezzo narodne pesmi: Nebesa 60 prelepi raj, Ne vem, kdo bolj je tožen in Po gorah grmi, 6e bliska. Slednja je bila variacija na narodno pesem. Za pesmi je bila deležna vina -------------------------*- arnega odobravanja. Dobila je tepe šopke cvetja. Odlično jo je spremljal na klavirju Lipovšek. — Za njo je nastopil violinist Karlo Rupel. Najprej nam je zaigral Milojevičev Narodni ple6 in Paganinijevo La Campanello. Posebno drugo skladbo je odigral tako dovršeno, da odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Zadnjo točko Je moral ponoviti. Na klavirju ga je spremljala Zora Zarnikova. — V predzadnji točki je nastopil ravnatelj konservatorija Julij Betetto. Najprej je zajsel Adamičevo: Noč je tožna, kakor moji sni; potem Lajovčevo: Veter veje in Pavčičevo: Mlada pesem. Tudi ta zadnja pesem je tako vnela, da jo je moral ponoviti. — Zadnji na sjx>redu pa je bil naš priznani pianist Anton Trost, Id je odigral Prochaskov opus iz Karnevalske suite v treh stavkih: Promenada, Romanca in Finale. Po zadnji točki spet ni hotelo biti ploskanja konec. Mojster je dodal še eno 6kladbo. Na kratko: za včerajšnji koncertni nastop moramo biti izvajalcem kakor tudi Matici hvaležni. Napak bi 6torili, če bi koga izmed nastopajočih posebej pohvalili, 6aj je vsak dal iz sebe vse, kar zna, vse, kar zmore. In to je bilo za poslušalce tudi dovolj. Kinopredstava Dopolavora V Dopolavorovera kinematografu na Taboru bodo predvajali v nedeljo, dne 17. t. m., zvočni film »Nora od veselja«. V filmu nastopijo znani umetniki: Vittorio de Sica, Maria Denis in Umberto Melnati. Predstava se začne ob 13. Ribnica Pomnožitev uradnih ur v Zdravstvenem domu. Zaradi vedno večjega obiska v Zdravstvenem domu je vodstvo tega doma povečalo število uradnih ur in sicer tako, da bodo odslej na polikliniki uradne ure vsak ponedeljek in petek od 8 do 11 dopoldne in od 14 do 15 popoldne; v defjem dispanzerju za otroke, ki še ne hodijo v šolo. vsak ponedeljek od 11 do 12 in vsak petek od 15 do 16; v posvetovalnici za zdravljenje dojenčkov in mater vsak ponedeljek od 15 do 16 in vsak petek od U ao 12. Velike Lašče. Jutri se poročita v župni cerkvi v Velikih Laščah gdč. Škulj Marija, posestnikova hčerka iz Brankovega pri Velikih Laščah, in g. Kljun Janez iz Kočevja. Novo-poročencema želimo v življenju vso srečol Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ia Poveljnik XI. Armadnega zbora na podlagi Razglasa z dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: Dne 8. t m. so v kraju Sovra neki komunisti ubili z revolverskim strelom neko slovensko ženo, ker se je protivila njihovim zločinskim dejanjem. V smislu predpisov Razglasa z dne 24. aprila t. L in ker je pretekel predpisani čaa, ne da bi bili odkriti storilci zločina, je bilo odrejeno, da se ustrelita dve osebi, ki sta zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja. Bili sta ustreljeni danes ob 6.30 uri. Ljubljana, dne 15. maja 1942-XX. General Poveljnik XI. Armadnega Zbora Mario Robotti Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emiio Grazioli Ljubljana Htttedar Danes, sobota, 16. maja: Janez Nep Nedelja, 17. maja: 6. povel. Obvestita Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c 43; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4; mr. Ustar. Šelenburgova ul. 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka d 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Stefanova ul. štev. 7, telefon 36-41. Igro Gheon, »Sultanova hči in dobri vrtnar« ponavlja Zveza velikih Klar v nedeljo, 17. t. m. ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani, ker se je na Vnebohod dijaške kongregacije in vse Marijine družbe zaradi papeževe proslave niso mogle udeležiti. Vsi prijatelji lepe verske umetnosti prisrčno vabljeni. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj, v nedeljo dopoldne in popoldne pa pri blagajni. Retrospektivna razstava M. Jame še vedno ni bila deležna Vašega obiska, zato sl jo izvolite ogledati. — V nedeljo, 17. maja, bo na razstavi vodstvo ob enajstih. »m. mionso cama6na Casa fondata nel 190< Commissioni Kspor tazioni Rappresen tanze Depositi • Tra-športi - Assicurazioni Ustanovljeno i. 19C0 Poverjeništva - Izvoz-ništva Zastopstva -Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja IVI A POLI - Via Arte tfella Lana 10 Novi radian. Kupci se opozarjajo, da nima >Novi Radion«, ki se je zadnji čas na trgu pojavil, s prejšnjim »Radionom< tvrdke Schicnt prav ničesar skupnega. Zato ne prevzame tvrdka Schicht nobene odgovornosti za kvaliteto novega izdelka. Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljanske bo v petek, 22. maja v veliki Filharmonični dvorani. Na tem koncertu bo nastopil Ljubljanski komorni trio, katerega člani so: violinist Albert Derrnelj, čelist Cenek'^edl-bauer in pianist Marijan Lipovšek. Izvajali bodo dela Corellija, Beethovna, Škerjanca in Novaka. Začetek koncerta bo točn9 ob četrt na 7. Ljubljansko gledat išče Drnmn: Sobota, 16. maja ob 17.30: »Konto X«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 17. maja ob 14: »Vdova Rošlinka«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Sola za žene«. Izven. Ooern: Sobota, 16. maja ob 17- »Boccaccio«. Of>ereta. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 17. maja ob 14: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron*. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. premiero, ki bo danes, v soboto, za red Premierski. Peli bodo: Boccacda Mlejnikova, Lotheringhi-ja Anžlovar, Lambertuccia Zupan, Scalzo M. Sancin, Leonetta B. Sancin, Fiametto Barbičeva, Bea-trice Po|ajnarjeva, Peronello Poličeva, Izabelo Španova, Pietra Drenovec, kolporterja Dolničar, ma-jordoma M. Gregorin, Filippo Skeletova. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec, inscenacija po zamisli režiserja: inž. E. Franz. Prva repriza Molierove komedije v petih dejanjih: »Šola za žene« bo v nedeljo ob 17.30. Uprizoritev je zanimiva po svoji svojstveni koncepciji in inscenaciji. Tragikomedija ljubosumneža, ki sku-5a vzgojiti vzorno in zvesto zakonsko ženo, pa mu prekriža namene mlad zaljubljenec, je v Igralskem pogledu izredno zahtevna in zahteva od igralca izredne barvitosti v podajanju raznih afektov. Igro je zrežiral in insceniral inž. arch. B. Stopica. S. S. van Dine KRIMINALNI ROMAN 68 E >No, pa nadaljujmo, gospod narednik,« jo odvrnil Vanče in se udobno ileknil v naslanjač. »Toda oglejmo si prej malo natančnejše poročilo o vremenskih razmerah. Vremenski pogoji so bili turobni odpev te pesmi! Tisto noč po Julijini smrti je bilo zunaj mno-10 toplejše in se je sneg začel tajati. )ato je še tisto noč Ada šla isjcat samokres. Rana je bila takšnega značaja, da je Ada že po osem in štiridesetih urah lahko vstala. Počutila se je že tako dobro,* da ja lahko sama odprla vrata na balkon in odšla jjo kratkih stopnicah na vrt. Vrnila se je s samokresom tol ga skrila v svojo posteljo, kajti zdelo se ji _ je, da zlepa ne bo komu prišlo na misel, da bi ga šel tja iskat. Potem je potrpežljivo čakala, kdaj bo začelo spet snežiti, in to se je na žalost zgodilo že naslednjo noč. Nehalo je snežiti po enajsti uri zvečer. Oder je bil pripravljen in lahko se je že začelo drugo dejanje. Ada sto po tihem vstala, si oblekla pla je či ter ? ^ v. knjižnico. Tam si je nataknila galose m odšla znova ven na sneg. Po-tem je sla nazaj po stopnicah ter pustila stopinje na njih, nakar je galoše skrila v shrambo: hojo in neko zapi-ranje vrat ja slišal Rex nekaj minut pred Cheatrovo smrtjo. Ada pa je na-sprotno izpovedala, da ni slišala nič. Ker se jo bala bratovega pričevanja, je slednjič tudi ona priznala, da je slišala ropot z vrati Bil je to težaven trenutek zanjo Izkazala pa se je veliko umetnico v tem! Zdaj razumem vzdihljaj, kakor da ji je odleglo, ko je opazila odtise stopinj, kar jo je prepričalo, da sumimo koga od zunaj. Ko si je sezula galoše ter jih skrila, je slekla plašč in oblekla domačo haljo, šla potrkat na Chestrova vrata, ali pa jih je odprla, ne da bi kaj potrkala, ter prijazno pozdravila. Kar predstavljal si jo, kako sedi na stranici naslanjača ali na robu mize in ako potem nenadno, namesto da bi začela zabaven razgovor, nameri samokres fn ustreli na Chestra, ki začudeno strmi vanjo. Poševna smer krogle se lahko razlaga na ta način, da 6e je Chester v tem trenutku nekako nagonsko umaknil, da ga strel ne bi zadel. Potem je Ada spet stekla v svojo sobo in spet legla v posteljo. To je bilo drugo poglavje ža-loigre!« »Toda, ali se ti ne zdi čudno,< je vprašal Markham, »kako to, da dr. Von Blona ni bilo nikdar doma?« »Na prvi mah že, toda res ni prav nič nenavadnega, če kakšnega zdravnika ob takšni uri še ni domov.« »Počasi zdaj že razumem Chestrov in Julijin umor, a glede usmrtitve Rexa, gospod Vanče, seui zelo v dvomih,« je prijjomnil Heath. »Res, gospod narednik, o tej Adini wri ne bi smeli biti prav nič v dvomih. Tudi jaz si ne bora nikdar odpustil, da nisem že takoj od vsega začetka razumel, zakaj nam je Ada sama ponujala pomofi... Dovolite mi predvsem, da vas ojKizorim na neko posebnost pri Gree-nejevih. V obeh sobah, v Adini in v Rexovi, je kamin, ki ima lesen ščitnik ob obeh straneh ter je dolg dva čevlja, prav toliko kot je zid debel. Domnevam, da je služil za vzdrževanje tajne zveze med obema sobama. Toda to ni posebno važno. Zanima me le tista odprtina. Odkril sem jo v noči, ko sem se vrnil iz bolnišnice: pirata. Kadar sta zaprta, so vse zakrije, niti kakšne špranje ni videti nikjer v lesu.« »Razumem,« se je zmagoslavno oglasil Heath. »Rex je bil ustreljen z nastavljenim samokresom. Ko je potegnil tisti leseni ščitnik, se mu je že zapičila krogla v glavj.< »Točno! Takšnega načina se je po-služilo že mnogo zločincev. Nekoč, ko je bil Zahod še divji, se je nekdo podal v kočo svojega sovražnika, ko ga ni bilo doma, ter obesil puško na strop tako, da se je morala sprožiti na tistega, ki bi odprl vrata. Ko se je gospodar vrnil domov, se je v hipu zgrudil, kot bi ga zadela strela, na domači prag mrtev. Morilec pa je bil tedaj že bogve kje.« »Pred dvema letoma,« se je oglasil Heath in oči so mu pri tem kar žarele, »pred dvema letoma se je nekaj podobnega zgodilo v Atlanti. Morilec se je pisal Boscont. In potem v Richmondu v Virginiji...« »Takšnih primerov je nešteto, gospod narednik. Gross navaja dva, ki sta se dogodila v Avstriji. Spu&ča se celo v podrobno razlago, kako sta bila zasnovana in izvedena « Spel je vzel v roke Grossov Priročnik in bral: »Najnovejie ameriške varnostne naprave nimajo prav nit opravka s knkinimi vraničnimi o 1/ ščitnika na obeh straneh od-, r r , _______________________________ „ r„ucc t prtioe .suče vimet tako, da se sama za- resničnimi blagajnami samimi V poilev ul na kolen*. pa prihajajo pri kakršni koli slraii. Delujejo s pomoljo krmilnih aparatov ali pa na ta način, da orožje samo »tretja. Njihova naloga je, preprečiti vsak poskus vlamljanja o blagajno. Pravno vprašanje pa je, ali je komu zakonito dovoljeno ubiti tulu, ne da bi bil ta to kaj kaznovan, ali ga vsaj poškodovali. V Berlinu le bil leta 1932. nek tat ustreljen v čelo■ z avtomatičnim strelom iz oroija, s kakršnim je varovala neka iz-vozniška družba svojo blagajno. To dobro stran avtomatičnega orožja so izkoriščali tudi zločinci. Neki G. F., po poklicu mehanik, je pritrdil samokres na omaro, navezal petelina na kljuko pri vratih ter tako umoril svojo ieno v trenutku, ko sc je sam mudil v nekem drugem mestu. Budimpeštanski trgovec B. C. je privezal samokres v bratov kovčeg. Ko je brat vzdignil pokrov, se je nenadno razlegel silen pok in krogla se mu je ie zapičila v spodnji del telesa. Eksplotija je vrgla kovčeg z mize in razkrila mehanizem, preden ga je imel tisti trgovec čas odstranili...« »V obeh primerih Gross {»odrobno opisuje uporabljen mehanizem, in utegnilo bi vas, gospod narednik, zanimali, če vam povem, da je bil samokres, ki ga je bil tisti trgovee skril, pritrjen v «hlapcu», s kakršnim se sezuvajo škornji.« Vanče je zaprl knjigo in el jo polo- Žalost in veselje H ! ! I M ! j] **,sal Beranek zr Besedilo priredil Mirko Javornik Andrejčkov D o ž e: 619. Aleš je poln hvaležnosti objel svojega sedanjega in nekdanjega dobrotnika..Kakšno veselje pa je šele bilo, ko so prišli spet v pristanišče in tam našli — »Lasta-vico«! Aleš je hitro odšel nanjo. Ko so ga zagledali mornarji, so od veselja vriskali, stari krmar je po mladeniško planil k njemu ter mu stisnil roko. Pozdravov ni bilo ne konca ne kraja. Roman v slikah VA Rašet — Lavrencij ter Aleš sta se zvečer sprehajala po ladji in si pripovedovala, kaj sta doživela, odkar sta se ločila. »Mene so v Afriki prodali drugemu beju kakor tebe,« je začel Lavrencij. »Tam sem bil vrtnar. Nekega jutra je moj gospodar šel na lov, da sem ostal sam doma. Kar pride mimo vrta neznan Evropejec in začne spraševati za rože ...« »... Povedal mi je, da že dolgo potuje po Afriki. Kar takoj sem ga začel prositi, naj me vzame s seboj, saj sem tudi Evropejec, ki je po nesreči prišel v suženjstvo. Dal se je preprositi. Pustil sem svoje orodje in šel z njim. Zasedla sva pripravljeni kameli ter na njih krenila proti morju, kjer je že čakala tujčeva ladja. Takoj smo odrinili proti Aziji...« Letalsko vojskovanje v Severni Afriki je v prvi vrsti vprašanje dovoza vojaških potrebščin Vojni poročevalec nemškega časopisa »Vfilki-scher Beobachter«, Seibert, pošilja iz Libije 6vojemu listu drugi članek pod naslovom »Letalsko vojskovanje v Severni Afriki«. V njem .se na široko bavi s tem vprašanjem, in sicer prech m 6 stališča taktike. Poudarja, da je letalska vojna v Afriki prav tako kot V6ak drug vojni dogodek na področju Sredozemlja v prvi vrsti vprašanje prevoza vojaških potrebščin. Reševanje tega vprašanja je navezano na pošiljanje čet, avtomobilov, tankov, orožja, streliva, pogonskega goriva, 6kratka V6ega, kar je treba imeti na razj>olago, če naj 6e na bojišču dosežejo učinkoviti uspehi. Časnikar jx>tem prijx>minja, da letalstvo Osi ne more misliti pri prevozih izključno samo nase, pač pa da mora sodelovati tudi pri tem, da afriškemu bojišču zagotovi čimveč dobave vojaških potrebščin in da te 6tvari v Afriko tudi 6talno pošilja. Zaj»sleno je zlasti pri spremljanju pošiljk, nad katerimi bdi, ter pri obrambi dragocenih konvojev, ki plovejo proti Libiji. Drugo važno vprašanje letalske vojne, kakor pravi dopisnik »Volkischer Beobachterja«, je ti- sto, ki 6e nanaša na neprestan boj posadk in strojev z izrednimi vremenskimi razmerami, ki 60 še toliko težje, v kolikor ogromne razdalje ustvarjajo resne nevarnosti in nalagajo letalskim inženirjem vedno nove naloge. Časnikar nato razpravlja podrobno o izrednih okoliščinah, v katerih 6e odigravajo letalski boji v afriški puščavi, ter ta boj primerja z vojno taktiko na morjih, kjer ni nobene možnosti, da bi človek lahko izkoristil kakšno naravno oviro. Tam 6e kvečjemu lahko zanaša na velike razdalje ali na meglo. Isto se lahko reče za vojskovanje z oklepnimi vozili na puščavskih tleh. Seibert končno razodeva, da so Angleži, ki so pri svoji zadnji zimski ofenzivi mislili, da 60 vsilili 6ilam Osi to svojo »pomorsko taktiko«, doživeli morda eno najtežjih prevar v V6ej vojni, nato pa končuje svoj članek z naslednjimi besedami: »Dejstvo je, da 6ta poveljstvo in italiiansko-nemška vojska v Afriki pokazala, da neskončno nadkriljujeta Angleže tudi pri vojskovanju v puščavi, bodisi kar se tiče letalstva, kakor tudi glede na motorizirano orožje.« Kaj mora dober mohamedanec verovati Približno 200 milijonov Azijcev pripada islamu Povsod po muslimanskem svetu 6e V6ak dan razlega z vitkih minaretov gla6: »Alah je bog, ni drugega boga razen njega. In Mohamed je njegov prerok«. Tako nekako bi se po naše glasilo tisto, kar napovedovalec z minareta dan za dnem oznanja vernemu muslimanskemu svetu in ga kliče k molitvi. Komaj muslimanski verniki zaslišijo te besede z vitkega stolpa, že se sklonijo in vržejo na zemljo k molitvi. In ta gla6 z minaretov se ne razlega samo enkrat na dan, pač pa kar petkrat, in sicer zjutraj na vse zgodaj, opoldne, pof>oldne, ob sončnem zahodu in zvečer. Vselej 6e globoko do tal upognejo hrbti vernih muslimanov v slavo Alaha. Islamu, veri, ki jo je oznanjal Mohamed, pripada v Aziji ekoro 200 milijonov ljudi. Približno četrtina indijskega prebivalstva je muslimanske vere. Zelo mnogo muslimanov je f>otem tudi na Sumatri, Javi in na splošno v Nizozemski Indiji. Več 6t0ti60čev mohamedancev živi dalje na Malajskem polotoku, v Siamu, v Birmaniji ter na Filipinih, dočitn jih živi na Kitajskem kakšnih 30 milijonov. Kakšne so islamske verske resnice v katere mora verovati V6ak dober mohamedanec? V glavnem tele: Musliman mora verovati, da je bog samo eden in vsemogočen. Svet je bil ustvarjen iz nič, duša je neumrljiva. Mohamedanec mora dalje verovati v jx>6lednjo sodbo, v vstajenje mrtvih, v večno kazen v peklu, kamor pridejo vsi tisti, ki 6e pregreše proti Mohamedovim zapovedim, ter v raj, kamor pridejo po 6mrti dobri ljudje. Alah 6am je po 6vojih prerokih razodel te dogme in zajx>vedal, da 6e verniki po njih ravnajo. Med njegovimi preroki naj bi bil tudi Jezu6 Kristus. Vse tisto, v kar mora dober mohamedanec verovati in po čemer 6e mora v 6vojem življenju 6trogo ravnati, je napisano v koranu, muslimanskem svetem pismu, ter v suri. Koran vsebuje verska načela in nauk, ki ga je Mohamed prejel od boga, da ga razodene ljudem, sura pa govori o življenju preroka Mohameda ter o mnenjih, ki naj bi jih ta prerok dal glede številnih vprašanj in 6 katerimi naj bi bil dan odgovor na vprašanje morale in pravic, po katerih 6e 6me ravnati vsakdanje življenje muslimana. Pogoji, da pride mohamedanec v raj Da mohamedanec pride po 6mrti v raj, se mora držati v življenju predvsem naslednjih štirih 6tvari: moliti mora, podpirati reveže, postiti se v mesecu ramadanu ter vsaj enkrat v 6vojem življenju romati na božjo pot v Meko. Ce naj bo molitev dobra in uslišana, mora biti muslimanski vernik čist, to se pravi, ne 6me se dotikati 6tvari, ki jih koran proglaša za nečiste. Mohamedanec na primer ne sme jesti svinjskega me6a. Spet čist postane musliman 6 tem, da 6i umije z vodo obraz, roke in 6podnje lakti do komolca ter noge, zmočiti pa 6e mora tudi po temenu. Kjer ni na razpolago dovolj vode, 6e mohamedanec lahko pceluži v očiščevalne namene tudi peska ali prahu. Molitev obstoji v izgovarjanju devet in devetdeselerih pridevkov, ki jih koran daje muslimanskemu bogu. Verniki morajo pri tej molitvi klečati in 6e z obrazom prikloniti do tal. Pri muslimanih imajo petek za »nedeljo«, vendar pri njih ta dan ne velja za »dan počitka«. Ob petkih V6ak musliman opravi najprej predpisane molitve, jDofem pa gre po 6vojih vsakodnevnih opravilih. Molitev pa (a dan opravi v mošeji, muslimanski cerkvi, in veljajo za to čisto določeni obredi, kakor veljajo na primer pri na6 za nedeljske svečanosti. Posf in miloščina Muslimanski po6t traja od jutranje zore do sončnega zahoda. Med tem časom morajo mohame-danci opustiti vsa takšna dela, ki niso nujno potrebna. Post je zelo 6trog in v postnem času se mora musliman odreči vsaki zabavi in telesnemu ugodju. Ko'sonce spet zaide, se vernik v nadomestilo za V6e žrtve, ki jih je prestal čez dan, lahko 6pet pošteno naje in razvedri. Sveta dolžnost vsakega muslimana je tudi dajati miloščino. V6ak mora podpirati reveže jx> svojih močeh. Za premožnejše velja tudi dolžnost, vsaj enkrat v življenju romati v Meko. To velja 6eveda za tiste, ki imajo na razpolago primerna 6red6tva za tako dolgo potovanje; ra ki 60 6eveda zdravi in sposobni za tako dolgo romanje. Koran obsoja 6koj>06t, laž in razuzdanost, priporoča pa 6kromno6t, čistost, potrpežljivost zlasti pa dobrosrčnost in usmiljenje do tistih, ki žive v I>omanjkanju. Mohamedanski raj je vrt, v katerem rasejo drevesa, polna sadja, ki ga je možno doseči z roko, vrt, po katerem tečejo bistre vode in mleko in kjer tekajo sem in tja strežniki, ki točijo vino. Vernim muslimanom bodo po 6mrti v raju delale družbo tudi vesele črnooke tovarišice. Pri muslimanih mnogoženstvo ni prepovedano. Musliman 6me imeti istočasno po štiri žene, zelo hvalevredno pa je zanj, če se zadovolji z eno. Kdor pa hoče imeti več žena, mora prevzeti nase tudi V6e družinske 6troške, kajti žene jih niso dolžne nositi niti deloma. Na različne načine 6e musliman tudi lahko loči od 6vojih žena. Muslimani so postavili povsod, kjer žive, številna sijajna svetišča. Mošeje po Indiji lahko tekmujejo jdo svoji veličastnosti 6 tistimi v Jeruzalemu, Damasku in v Kairu. Belgrad, »mesto tisočerih kavarn« Nekaj zanimivih številk o sedanjem Belgradu Dopisnik »Centraleurope« navaja naslednje zanimive številke o sedanjem Belgradu: Po zadnjem ljudskem štetju — piše omenjeni jjoročevalec — ki je bilo leta 1931, je imel Belgrad 238.775 prebivalcev. Edino, po čemer lahko sklepamo, koliko ima Belgrad zdaj ljudi, je število živilskih nakaznic (za kruh), ki jih 6talno vsak mesec izdajajo Belgrajča-nom. Po teh nakaznicah se vidi, da šteje dane6 Belgrad 335.810 duš. Po tem se je število belgraj-6kega prebivalstva v zadnjih enajstih letih pomnožilo za približno 40 odstotkov. Nekaj podatkov dajejo na razjx>lago razne druge 6tati6tike, ki 60 bile objavljene v zadnjem ča6u. Iz njih 6e na primer vidi, da ima Belgrad 989 cest in ulic, od katerih je le 98 takšnih, ki so na sodoben način tlakovane. Izredno številne 60 v Belgradu kavarne, imenovane »kafane« in bi jx> njih Belgrad lahko imenovali »mesto tisočerih kavarn«, kakor na primer o Finski govorimo kot o »deželi tisočerih jezer«. Da 6i ustvarimo pravi pojm o hitrem razvoju gradbene delavnosti v bivši jugcelovanski prestolnici, zadostuje, če jx>udarimo dejstvo, da je bilo v zadnjih 23 letih zgrajenih 8328 novih poslopij, ki zavzemajo 1,516.294 kv. metrov površine. Pozida- nega sveta je v Belgradu vsega 6kupaj 4,058.712 kv. metrov. Nove zgradbe so 6tale 4.419,678.144 dinarjev. Novih stanovanj 60 6 tem pridobili 24.825. 252 f>ekarn, kolikor jih je danes v Belgradu, razdeli vsak dan 151.164 kg kruha. Mesnic je 248, drogerij 698, mlekarn pa 500. Dnevno porabijo v Belgradu do 43 milijonov litrov vode. V poletnih mesecih, ko je zelo vroče, 6e čuti, da vodovod, ki drži neposredno od nekega gorskega studenca, ne zadostuje za belgrajske potrebe. V6e belgrajske tramvajske proge skupaj merijo 74 km. Električnega toka porabi ves Belgrad danes približno 112.000 kw na dan, število telefonskih naročnikov pa je zek) nizko. Ne presega niti 10.000. Bolha skoči lahko dvestokrat tako daleč, kakor pa je sama dolga. Ce bi ji človek v tem oziru hotel biti enak, bi moral skočiti približno 340 m daleč (če vzamemo povprečno človekovo višino 1.70 m), in sicer z mesta, ne z zaletom. II lllllll "ll lllllll lllllll H ll S8 1. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Korenček se kreše z gležnji pri hoji in hodi tako grdo, da bi dlovek dejal, da je grbast. Korenček ima zmeraj umazan vrat, kot bi nosil modrikasto ogrlico. Skratka, Korenček ima 9meSen okus in ne diši po moškem. IV. Vstaja prvi, hkrati s služkinjo. Ob zimskih jutrih skoči še pred dnevom iz postelje in z rokami pogleda na uro; kazalca otipava s konci prstov. Kadar sta kava ali čokolada skuhani, poje kar koli že v uagilici, ne da bi sedel. V. Kadar ga komu predstavijo, mu obrne hrbet, iztegne roko nazaj, se potuhne in upogne kolena, pa podrsa po zidu. In če mu kdo reče: »Ali mi daš poljubček, Korenček?« Odvrne: »Oh, saj se ne izplača.« VI. 1 Gospa Lepicova: »Korenček, odgovairjaj vendar, če kdo govori s teboj.« Korenček: »Mhm, mbamba.« Gospa Lepicova: »Zdi se mi, da sem ti že rekla, daj ne smejo otroci nikoli govoriti, če imajo polna usta.« VII. I Kadar se gredo ropairje in žandarje, se da ujeti, kolikokrat Ne more si kaj, da ne bi tlačil rok v žepe. Pa najsi jih ob jih je volfr in mu ni»S i mar ^Prostosti. prihodu gospe Lepieove še tako hitro j»otegne iz njih, umakne jih prepočasi. Nazadnje mu nekega dne zašije žeipe kami vred. VIII. z ro- In kadar se skrivajo, se tako dobro skrije, da ga pozabijo. ' XII. Otroci se merijo, kateri je večji. . Na pogiled presega Feliks brata in sestro in ne prihaja v »Naj ti že nairede kar koli,« mu rece prijateljsko njegov pogjeVi saj je za glavo višji od obeh. Korenček in Ernestina, ki :r, »ni prav, če^ lažeš. fo je grda napaka in je brez has a, je kajip^k le deklica, pa se morata postaviti drug tik drugega. boter, saj pride vsaka reč na dan.« »Da,« odvrne Korenček, »ampak na času pridobiš.« , IX. Leni brat Feliks s težavo dokonča študije. Preteza se in se oddiha od veselja. »Kaj te veseli,« ga vpraša gospod Lepic. »V starosti si, ko se jc treba odločiti za poklic. Kaj bi rad delal?« »Kako? Še zmeraj!« pravi Feliks. X. Igrajo se neko družabno igro. Gospodična Berta mora ugibati. »Ker ima lepe modre oči,« pravi Korenček. Vse vzklikne: »Kako lejjol Kakšen galanten pesnik!« »Oh,« odvrne Korenček, »saj jih nisem pogledal. Zinil sem, kakor bi zinil kaj drugega. To je običajno reklo, govorniška figur«1 ' XI. Kadar se kepajo v snegu, je Korenček sam svoja stranka. Boje se ga in ga poznajo daleč naokofli, ker deva kamne v kepe. Meri v glavo: to je najkrajše. Kadar je poledica in sc drugi drsajo, si uredi majhno drsališče zase, zraven ledu, na travi. Kadar skačejo čez kozla, je najrajši do konca igre za kozla. In medtem ko se postavlja Ernestina na prste, pa Korenček, ki ne želi nikomur nasprotovati, goljufa in se narahlo potuhne, da hi dodal malenkost navidezni raziliki. XIII. Korenček takole svetuje služkinji Agati: »Če hočete dobro izhajati z gospo Lepicovo, govorite slabo o meni.« Pa ile do neke meje. Tako gospa Lepicova ne prenese, da bi se kdo drugi, razen nje, dotaknil Korenčka. Ko si je neka 6oseda dovolila, da mu je girozila, je pritekla gospa Lepicova, se razjezila in rešila svojega sina, ki je že žarel od hvaležnosti. »Zdaj bova pa midva poračunala!« mu je rekla potem. XIV. »Razvajati! Kaj se to pravi?« vpraša Korenček Petrčka, ki ga njegova mama razvaja. Ko približno izve, vzklikne: »Veš, kaj bi jaz rad: da bi enkrat jedel pečena jabolka s krožnika, tako, da bi jih jemal s prsti, in posrkal bi rad sok iz polovice hruške s peškami.« Premišljuje: »Če bi me gospa Lepicova pojedla od ljubezni, bi začefla pri nosu.« Za Ljndsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj; Tni. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob IS — Mo-sečna naročnina b Ur, za inoaoMh« Mk H* JhwWhn Kopitarjeva alka MB — Uoravai Kante*kra alfe* it UaNfen — IbUot itak JMt do 4MS — Podružnica) Nav« mesto