< > F- (/) O D Daleč leti kamen, ki ga vrže vse ljudstvo . < u O Turški pregovor naš tednik Številka 21 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 26. maj 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Kazaški zvonovi bodo zveneli v radiu - Kazaški farani in vsi ljubitelji zvonjenja, pozor! Prihodnjo soboto, 27. maja 1995, bodo na avstrijskem radiu (Ö 2) zvonili zvonovi kazaške farne cerkve (posvečene sv. Vidu). Pričetek zvonjenja kazaških zvonov bo natančno ob 12. uri. Dvojezična trgovska akademija: Blamaža za svobodnjaško „F“ Stran 3 POLITIKA Kakšno je zastopstvo italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji? Strani 2/3 REPORTAŽA Dan odprtih vrat Doma v Tinjah: o sodelavcih, katerim se imajo Tinje mnogo zahvaliti. Strani 7 KULTURA KKZ in SPZ povabili Slovensko mladinsko gledališče s „Klovni“. 1400 otrok prišlo v celovško mestno gledališče. Stran 7 ŠPORT Kolesar Peter „Paco“ Wrolich iz Loč dosegel prvo veliko zmago. Stran 14 Jubilej kotmirških „Gorjancev“ Čeprav v Kotmari vasi ni dvojezične skupine v otroškem vrtcu, ki bi podpirala prizadevanja, da se otroci naučijo obeh deželnih jezikov, pri otroškem in mladinskem zboru SPD „Gorjanci” vseeno poje lepo število otrok. S petjem doprinašajo tudi že najmlajši do boljšega razumevanja med obema narodoma v občini, na kar so društveniki ob praznovanju 110-letnice lahko upravičeno ponosni (poročilo o jubilejni prireditvi na straneh 8/9). SLOVENSKA GIMNAZIJA Obisk iz Japonske. ie dni je delegacija japonskih učiteljev obiskala Slovensko gimnazijo. Šolo je predstavil ravnatelj dr. Vospernik, učitelji pa so tudi prisostvovali pouku. Namen obiska je bil spoznavanje šolstva na Koroškem. Poleg tega so japonski učitelji obiskali občino Hodiše, kjer jih je sprejel župan Walter Samonig. 2 Politika Politika 3 Volitve novega NSKS Frasnelli: „NSKS je preskočil lastno senco“ Koroški Slovenci v Avstriji, ki je postala članica Evropske zveze. O tem bi morali prejšnji torek, 23. maja, razpravljati v tinjskem domu. Na žalost razprava ni bila to, kar so si zamislili prireditelji. Pod vodstvom univ. prof. Andreja Moritscha so razpravljali dr. Hubert Frasnelli, dr. Reginald Vospernik, mag. Walter Posch in ddr. Karl Anderwald v zastopstvu deželnega glavarja. Z izjemo dr. Frasnellija in dr. Vospernika, ki sta se osredotočila na ak- vati, da bi preskočili lastno senco. Retorično vprašanje gospoda Zacha, šefa labotskih abwehrkämpferjev, pove vse o nezadovoljivem poteku večera. Po njegovem je namreč „čudno“, kako koroški Slovenci sploh moremo v Evropi brez meja zahtevati narod- Odločilen je ploden dialog med manjšino in večino. Ne glede na to in na pozitiven razvoj v Evropi pa je za slovensko narodno skupnost nujno potrebno, da sama izrazi svojo trdno voljo, da se hoče uveljaviti. Potek volitev novega NSKS je zame jasen dokaz za tako voljo. Zame je to tudi prvi, pomembni korak k skupnemu pluralističnemu zastopstvu narodne skupnosti. Dragi slovenski prijatelji, delajte tako naprej! Izid teh volitev pa naj bi priznali tudi zastopniki večinskega naroda oz. dežela in Dunaj. Treba je Narodnemu svet priznati, da je skočil čez lastno senco in da se je odprl. Če upoštevamo, da je NSKS doslej imel 2000 članov in da je, kakor berem v koroških medijih, sprejelo ponudbo za volitve nad 4000 ljudi, ki so tako izrazili željo po soodločanju, potem je dosežena točka, ko lahko govorimo o resnični reprezentativnosti. Z visoko volilno udeležbo dajete koroški Slovenci nenadomestljiv prispevek k obstoju in razvoju slovenske narodne skupnosti —- in sicer na vseh področjih, od jezikovnega preko kulturnega pa do gospodarskega. To pa je v interesu Evropske zveze, naše Evropske zveze! DR. HUBERT FRASNELLI v Domu v Tinjah tualne probleme narodnih manjšin v Evropski zvezi, se je razpravljalo le bolj o preteklosti. Slišati je bilo mnogo fraz in starih, na Koroškem dobro znanih razlag zgodovinskih dogodkov, in tudi neplodnega filozofiranja ni manjkalo. Za vprašanje, kako uveljaviti v Evropski zvezi pravice narodnih manjšin in zagotoviti obstoj manjših narodov, pa je očitno „zmanjkalo“ časa. Sicer pa je svoje prispevala tudi struktura publike. Mladih v bistvu ni bilo. Tako so s strani občinstva sodelovali predvsem taki, od katerih pri najboljši volji ne moreš pričako- nostne pravice, saj da Evropska zveza ne pozna večine in manjšine. K sreči so prireditelji povabili dr. Frasnellija in dr. Vospernika. Predvsem podpredsednik južnotirolske SV P je spet enkrat dokazal, da ni samo velik prijatelj koroških Slovencev, temveč da zna do konkretnih vprašanj zavzeti jasna stališča. Nam koroškim Slovencem pa bi bilo želeti, da se poziv dr. Vospernika ne bo izkazal kot prazno upanje, ko je dejal: „Upam, da bo vodstvo novega NSKS izkoristilo možnosti, ki jih nudi Evropska zveza svojim članom." —Kuj— Kakšno je zacopstvo manjšin v Sloveniji? Pogovor s Petrom Winklerjem, direktorjem Urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije. Pogovor je vodil Janko Kulmesch_______ Naš tednik: Ste direktor Urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije. Kakšne so pristojnosti Urada za narodnosti v Sloveniji? Peter Winkler: Naš urad obstaja že 20 let. Od vsega začetka ima nalogo, da skrbi za koordinacijo med državnimi ministrstvi in da celovito spremlja položaj manjšin v Sloveniji. Oskrbovanje narodnih skupnosti funkcionira namreč po naslednjem načelu: vsako ministrstvo je v celoti odgovorno tudi za tista področja, ki se nanašajo na manjšine. Ministrstvo za šolstvo odgovarja npr. v celoti za manjšinsko šolstvo, ministrstvo za kulturo za pospeševanje manjšinske kulture. Naloga našega urada pa je usklajevanje in pokrivanje tistih dejavnosti, ki niso pokrite po posameznih ministrstvih. Na primer financiranje manjšinskih organizacij ali sofinanciranje manjšinskega tiska. Poleg tega je urad ustanova, na katero se narodne skupnosti obračajo s svojimi predlogi. Tudi urad sam daje pobude in predloge vladi in ministrstvom. Kako pa so narodne skupnosti same organizirane? Na občinski ravni imajo zagotovljena mesta v občinskih odborih. Madžarska narodna skupnost je npr. zastopana v treh občinah (Lendava, Moravske toplice, Šalovci-Hodoš); v vsaki občini ima dva zajamčena mandata. Poleg tega pa imata manjšini avtonomni zastopstvi, to so t. i. samoupravne narodnostne skupnosti. Kako se izvolijo manjšinski občinski mandatarji? Aktivno in pasivno volilno pravico imajo samo pripadniki narodne skupnosti, ki imajo svoje stalno bivališče v občini in so vpisani v poseben volilni imenik. Za pripravo volilnega imenika je z zakonom pooblaščena narodna skupnost sama. Volilni imenik se objavi, vsak pripadnik narodne skupnosti ima pravico, da se vanj vpiše ali izbriše. Zadnjo besedo ima torej vsak posameznik, ki ima po čl. 61 ustave pravico, da svobodno izraža svojo pripadnost k narodni skupnosti. Lahko pripadnik narodne skupnosti voli samo enkrat, namreč svojega manjšinskega zastopnika? Ne. Ima dve glasovnici; z eno lahko voli eno izmed političnih strank, z drugo pa dva kandidata, o katerih meni, da naj bi zastopala njegovo narodno skupnost v občinskem odboru. Kdo lahko kandidira za manjšinskega mandatarja v občinskem odboru? Vsak pripadnik manjšine, ki ima iz vrst narodne skupnosti najmanj 15 podpornih izjav. Poleg zajamčenih manjšinskih mandatov v občini imata italijanska in madžarska narodna skupnost v vsaki svoji občini tudi svoje avtonomno zastopstvo, t. i. samoupravno narodno skupnost. Kako izvolijo npr. Madžari v Lendavi avtonomno, skupno zastopstvo? Praviloma spored no z občinskimi volitvami. V tem primeru lahko s tretjo glasovnico izvolijo 20-članski Svet samoupravne narodne skupnosti za občino Lendava. Zanj lahko kandidira vsak občan madžarske narodne skupnosti, ki ima najmanj 15 podpornih izjav. Sicer pa veljajo za aktivno in pasivno volilno pravico isti pogoji kakor za volitve manjšinskih občinskih odbornikov. Pa še to: izvoljena manjšinska zastopnika v občinskem odboru sta tudi vključena v delo Sveta samoupravne skupnosti. Kdo odloča o narodnostnih vprašanjih: manjšinski občin- Pretekli ponedeljek je DS bila gost EL. Delegacijo DS sta vodila predsednik Tone Peršak in predsednica glavnega odbora Danica Simšič. Peršak vidi v skupnem zastopstvu prednost, ker „zagotavlja notranji pluralizem"; glede zajamčnega zastopstva v zakonodajnih telesih pa je Poudaril izkušnje, ki jih imajo s tako ureditvijo za Italijane in Madžare v Sloveniji. Peršak: „Zajamčeno manjšinsko zastopstvo v slovenskem državnem zboru ni pomembno samo za obe manjšini, temveč prav tako za slovensko državo. Pomaga namreč premagovati travmatična doživetja med večino in manjšino.“ Za DS pa so pomembni tudi čim boljši odnosi z Avstrijo — Zadnjo besedo ima posameznik, ki ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k narodni skupnosti. PETER WINKLER ski mandatar ali Svet samoupravne skupnosti? Sprva bi poudaril: zakon obvezuje občinske odbore, da morajo obravnavati predloge manjšinske samoupravne skupnosti. To velja samo za vprašanja, ki se nanašajo na pravice narodne skupnosti. Te pravice so formulirane v ustavi. Če manjšinska občinska odbornika v teh vprašanjih ne data soglasja, občinski odbor ne more sklepov sprejeti. Manjšinska odbornika imata torej pravico veta. In kdo odloča v primeru, da imata o kakem vprašanju manjšinska občinska mandatarja drugačno stališče kakor Svet samoupravne narodnostne skupnosti? V tem primeru odloča stališče mdr. iz gospodarskih razlogov in zaradi prizadevanj Slovenije priključiti se Evropski zvezi. „Pri tem imajo koroški Slovenci pomembno povezovalno vlogo," tako predsednik Peršak. Sveta samoupravne narodnostne skupnosti. Brez njegovega pristanka manjšinska občinska odbornika ne moreta odločati. Italijanska in madžarska narodna skupnost imata zajamčeno zastopstvo tudi v slovenskem državnem parlamentu. Komu sta odgovorna manjšinska poslanca? Zastopnika manjšin v ljubljanskem parlamentu sta odgovorna izključno svojim volilcem. Sicer pa ju pripadniki narodnih skupnosti izvolijo na enak način kakor na občinski ravni: z dvema glasovnicama in na osnovi lastnih volilnih imenikov. Pomeni to, da veljata manjšinska državnozborska parlamentarca za najvišja zastopnika narodnih skupnosti? Za nadobčinsko oz. osrednje zastopstvo narodnih skupnosti sta pristojni posebni krovni organizaciji. Za Madžare npr. je to Pomursko madžarska samoupravna skupnost. Ta sestoji iz 18 članov, ki jih izvolijo vsi člani občinskih svetov samoupravne narodne skupnosti. Ti krovni organizaciji zastopata narodni skupnosti kot celoti, tako nasproti Ljubljani kakor nasproti svojima matičnima državama in drugim manjšinam. Seveda sta v delo krovnih organizacij vključena tudi manjšinska poslanca v slovenskem državnem zboru. Delegacija DS je obiskala tudi Železno Kaplo, kjer se je srečala z zastopniki krajevne EL, Posojilnice in Zadruge-Market, ter Šmarjeto v Rožu. Dvojezična TAK — blamaža za „F“ Kakor je znano, se svobodnjaki že nekaj časa zaganjajo proti dvojezični Trgovski akademiji. Nova ministrica za pouk dr. Elizabeth Gehrer te napade odločno zavrača. Državnozborska poslanca „F" mag. Praxmarer in mag. Haupt sta ministrici za pouk zastavila javna vprašanja, s katerimi svobodnjaki skušajo ustvarjati vtis, da deluje dvojezična TAK nezakonito. Predvsem se zaganjajo proti učenkam in učencem iz Slovenije, ki da baje ne obvladajo dovolj nemščine in zato naj ne bi imeli pravice obiskovati šolo. Po mnenju „F" povzroča to neupravičene izdatke iz državnega proračuna. Ministrica dr. Elizabeth Gehrer te očitke jasno zavrača. V odgovoru poslancem „F" poudarja, da doslej v nobenem primeru ni bil sprejet v šolo učenec iz Slovenije po nezakonitih določilih. Nadalje je v odgovoru rečeno, da lahko vsi učenci sledijo pouku v obeh deželnih jezikih in da deželni šolski svet preverja potrebno znanje nemščine. Na vprašanje, koliko državljanov Republike Slovenije šolo trenutno obiskuje, odgovarja ministrica Gehrer: Trenutno obiskuje šolo vsega skupaj 151 učencev. Od teh ima 80 avstrijsko državljanstvo, 71 pav prvi vrsti slovensko (neznatno število učencev prihaja iz Hrvaške in Bosne-Hercegovine). Od teh 71 učencev ima 18 staršev središče svojih življenjskih interesov v Avstriji, ostalih 53 učencev pa živi v celovških internatih. —Kuj— Drage volilke, dragi volilci! Če še niste oddali glasovnice za volitve novega NSKS, jo lahko oddate pri članih Vaše krajevne volilne komisije najpozneje do ponedeljka, 29. maja 1995. Do tega dneva lahko dobijo in oddajo glasovnico pri pristojni krajevni volilni komisiji tudi tisti, ki se še niso prijavili za volitve. Osrednja volilna komisija Narodnega sveta koroških Slovencev Demokratska stranka obiskala EL Demokratska stranka (DS) Slovenije izrecno podpira prizadevanja za oblikovanje skupnega zastopstva in zajamčeni mandat v deželnem zboru. 4 Iz naših občin Beseda občinskega politika Ingrid Zablatnik, EL Bilčovs Razporeditev mandatov v občinski sobi: SP 7, VP 4, F 2, EL 2 „Danes nas jemljejo v Bilčovsu resno” Naš tednik: V Bilčovsu je nastal pri vprašanju kanalizacije vtis, da odstopaš od trde opozicije in iščeš zaveznike v drugih strankah. Ingrid Zablatnik: Mislim, da lahko trdim, da je EL v Bilčovsu bila vseskozi edina stranka, ki je redno in transparentno informirala vse občane, kaj se dogaja v občinski sobi. Ker je na primer prav vprašanje kanalizacije projekt, ki bo finančno obremenjeval tudi še naslednjo generacijo, je na našo iniciativo uspelo ustanoviti nadstrankarski komite, ki je od občine zahteval, da naredi še alternativno študijo. To nam je uspelo, ker so občani spoznali, da znamo delati stvarno in konstruktivno in predvsem skušamo v odločitve vključevati vsakega posameznega občana. V čem vidiš svojo glavno nalogo kot občinska odbornica? Po eni strani je naša bistvena naloga, da se v občini zavzemamo za interese slovenske narodne skupnosti. Poleg tega pa je za našo stranko samoumevno, da se sooča tudi z vsemi drugimi stvarnimi vprašanji. Bistveno pri tem je, da kot majhna frakcija dobro in stvarno izvajamo kontrolno funkcijo. Občina Bilčovs je medtem že dala podjetju nalog, da naredi alternativno študijo. Kot rečeno, nam je uspelo senzibilizirati občane za to vprašanje in je tako iz prebivalstva prišel močen pritisk na občinsko vodstvo, ki si danes ne more več privoščiti, da bi v takih vprašanjih samovoljno odločalo. Alternativno študijo za Bilčovs bo do konca septembra izdelala načrtovalna pisarna Umbera. Stroške pa si bosta delili občina Bilčovs in dežela. Torej so se spremenili časi, ko je občinski odbor že iz principa odklonil vsak predlog, ki si ga stavila? Tega si stranke danes v Bilčovsu ne morejo več privoščiti, ker naše delo podpira veliko število občanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Danes nas morajo stranke jemati resno. Kolegi iz drugih strank se že bojijo, da bi zaradi tvojega prizadevanja v vprašanju kanalizacije iztržila preveč političnega kapitala. Prepričana sem, da so občani spoznali, da mi je važna stvar kot taka, sicer ne bi dobila toliko podpore. Če pa bi se izkazalo, da to delo občani honorirajo tudi pri volitvah, zaradi tega ne bi bila užaljena. Povsem normalno in legitimno je, da občan podpre tistega človeka, ki se zavzema za njegove interese. Da pa imam kot občinska odbornica odprto uho za težave vseh občanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, to je medtem v naši občini znano. n ot Lužiški Srbi, Frizijci in koroški Slovenci EZ financira skupni turistični projekt Lužiški Srbi iz Nemčije, Frizijci iz Nizozemske in koroški Slovenci želijo med seboj sodelovati na turističnem področju. Spoznavanje kulture narodnih skupnosti naj bi privabilo nove goste. EZ projekt finančno podpira. Na Koroškem se KTG (Kärntner Tourismusgesellschaft) v svoji turistični ponudbi skoraj sploh ne ozira na narodno in kulturno raznolikost Koroške, slovenska narodna skupnost domala v skoraj nobenem prospektu niti ni omenjena. To dejstvo so predstavniki iz Nemčije in Nizozemske pretekli teden na obisku na Koroškem z začudenjem vzeli na znanje. Frizijci na Nizozemskem in Lužiški Srbi v Nemčiji so namreč svojo kulturno bogastvo že vključili v turistično ponudbo svoje domovine. Ponudbo želijo sedaj prodajati skupno s koroškimi Slovenci. Ciljna skupina so gosti teh treh regij, predvsem še člani teh treh narodnih skupnosti, ki naj bi se med seboj bolje spoznali. Projekt na Koroškem spremljata Slovenska go- Ena izmed številnih kulturnih ponudb Lužiških Srbov v Nemčiji so na primer velikonočni običaji. Tudi koroški Slovenci se želijo odpreti gostom iz Nemčije in Nizozemske s predstavitvijo običajev in navad. spodarska zveza (mag. Pi-cej) v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo. Denar za izvedbo projekta pride iz Bruslja, kjer ima Evropska zveza prav za take projekte namenjen letni budget, katerega bi po tej poti lahko izkoristili tudi koroški Slovenci. Projekt nosi naslov „Narodne skupnosti in turizem“ in je v profesionalnih rokah agencije Brandeburg-Consult, katere predstavnik je v Celovcu izrazil prepričanje, da je možno te tri regije med seboj povezati na turističnem področju in da bodo od tega imele korist tako narodne skupnosti kot tudi regija, v kateri živijo. Pripravljenost pri vseh narodnih skupnostih je velika, prav tako so že izdelani konkretni načrti, ki jih bodo jeseni v Celovcu v izgotovljenem projektu predstavili javnosti. Projekt bo poskusno trajal eno leto. Društvo Awoll, katerega poslovodkinja je dr. Marija Rutar-Zei-chen, si je zastavilo nalogo, da posreduje socialno šibkim družinam stanovanja. Pretekli teden je deželna svetnica Karin Achatz prevzela za nekaj ur telefonsko službo in je pri tem ugotovila, da na Koroškem za družine z nizkim dohodkom ni tako enostavno najti stanovanjskega prostora, ki bi si ga lahko finančno privoščili. Pri magistratu mesta Celovec leži trenutno 3.000 prošenj za občinska stanovanja (na razpolago jih je le 130 do 150), tako da morajo družine pogostokrat čakati dolga leta na stano-vanje. Prav zaradi velikega povpraševanja so se v zadnjih letih cene za najemnino izredno zvišale, kar marsikatero družino z nizkim dohodkom spravlja v eksistenčne težave. BISTRICA NAD PLIBERKOM: Zanimiva predstavitev alternativne študije Decentralne kanalizacijske naprave bi bile tako z ekološkega kakor tudi z ekonomskega vidika bolj smiselne. Za bistriško občino bi znašali investicijski stroški za decentralne naprave okrog 77 mio. šil, centralna naprava pa bi stala okrog 140 mio. šilingov. To je bil glavni izsledek študije, ki so jo strokovnjaki Joanneum Reserch v preteklih tednih izdelali za podjunske občine Bistrico, Pliberk in Globasnico. Študijo, ki sicer v podrobnostih še ni izdelana, sta dr. Berghold in mag. Posch te dni predstavila na Bistrici nad Pliberkom širši javnosti. Pri tej študi- Hitrostna omejitev v Breški vasi Občinski odborniki EL so na zadnji občinski seji stavili predlog, da se odredi v Breški vasi za celotno vas tako imenovana cona 30 km/h, hiši Smrtnik in Bricman pa naj se vključita v vaško območje. S predlogom se bo v naslednjih tenih ukvarjal pristojni odbor. Igrišče otroškega vrtca naj bo odprto za vse otroke Občinski odbornik EL Jozej Blažej, ki je tudi član družinskega odbora, je na zadnji občinski seji predlagal, da bi občina odprla novo igrišče v okviru otroškega vrtca javnosti. To v času, ko otroški vrtec ne obratuje. Poleg tega naj se na igrišču postavita najmanj dve klopi z mizo. Svoj predlog je Blažej utemeljil z argumentom, da so stroški za gradnjo novega otroškega vrtca, igrišča in ljudske šole znašali okrog 40 mio. šilingov in je občina te projekte financirala iz javnih sredstev. Zato naj bi vsi občani imeli možnost, da v svojem prostem času koristijo telovadnico in novo igrišče. To še prav posebej zaradi tega, ker v Šmihelu ni javnega igrišča, vendar je povpraševanje po njem med prebivalstvom zelo veliko. Tako bo igrišče prispevalo po eni strani k varnosti otrok, po drugi strani pa bi vaščani tu imeli možnost komunikacije, kar je za vaško skupnost izrednega pomena, je utemeljil Blažej. Predlog bo obravnaval pristojni odbor občine. ji so strokovnjaki upoštevali vse možnosti in so individualno za vsako posamezno vas poiskali najbolj smiselno in najcenejšo možnost za čiščenje odplak. Predvsem v krajih, kjer ni strnjenega naselja, se je izkazalo, da so decentralne naprave bistveno boljša rešitev. Zanimiv aspekt pri predstavitvi študije je bil tudi ta, da ponikanje očiščenih odplak iz privatnih gospodinjstev po mnenju dr. Berg-holda ne obremenjuje narave in ne škoduje talni vodi. Blato iz bioloških oziroma rastlinskih čistilnih naprav (Klärschlamm) pa naj bi po mnenju strokovnjakov nujno ostalo v regiji sami, kjer naj bi se humuziralo. To bi bila najcenejša možnost predelave blata in bi ga kmetje v humuzirani obliki lahko uporabili tudi kot gnojilo. Zagovorniki centralnih kanalizacijskih naprav skušajo javnosti razlagati, da so tekoči stroški pri decentralnih napravah tako visoki, da je dolgoročno gledano, namreč na 50, let centralna naprava kljub prvotno visokim inve- „Občina naj v svojem interesu še pred volilnim bojem pozitivno uredi vprašanje kanalizacije.“ ANDREJ WAKOUNIG sticijskim stroškom ugodnejša rešitev. Argument pa je po mnenju dr. Bergholda neutemeljen, ker izkušnje kažejo, da je življenjska doba centralnih kanalizacijskih naprav le 30 let. Predstavitvi študije bodo sledili temeljiti pogovori, projektanti pa bodo študijo za vsako posamezno vas izdelali še v podrobnostih. Dokončno izdelan projekt bo občina dobila predvidoma letos do konca julija. Nad 2000 podpisov je ljudska iniciativa SOS Rettet das Rosental/ Rož zbrala že kar v prvem tednu. Aktivisti iniciative so začeli s podpisno akcijo proti gradnji jugovzhodne železnice skozi Rož minuli teden v Kotmari vasi. Kot prva sta podpisala akcijo pobudnik nadstrankarskega komiteja mag. Peter Waldhauser in kotmirški župan Hugo Götzhaber. Podpisne liste medtem ležijo na vseh občinskih uradih, pri bankah, v gostilnah itd. Člani SOS pa bodo prebivalstvu v prihodnjih tednih dali možnost za podpis tudi pri vseh večjih prireditvah v Rožu. Zadovoljen s trenutnim potekom priprav na kanalizacijski projekt je tudi referent za varstvo okolja Andrej Wakounig, ki je kot prvi zahteval tako alternativno študijo. Na pomisleke župana, da bi vprašanje kanalizacije lahko postalo volilna tema, je reagiral Wakounig z argumentom, da naj občina poskrbi za to, da se stvar pozitivno uredi še pred volilnim bojem. Specialitete rožanske kuhinje BMČOVS. Gostilna Ogris, pd. Miklavž, vabi v okviru skupne akcije rožanskih gostilničarjev na „Specialitete rožanske kuhinje”, in sicer v soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja. Iščemo • Uvozno-izvozno podjetje v Celovcu redno zaposli osebo z izkušnjami v računovodstvu in pisarniškem poslovanju ter zznanjem slovenščine. Željena je izobrazba trgovske šole. Plača po dogovoru. • Na novo zgrajena trgovina v Rožu išče poslovodjo oziroma samostojnega trgovca. Praksa zaželena. Ponudbe sprejema Slovenska gospodarska zveza, Paulitsch-gasse 9/3, 9020 Celovec. Telefon / faks: 0463/ 508802 Rož — Podjuna — Zilja CELOVEC Prijateljsko srečanje pedagogov V soboto, 20. 5. 1995, je društvo ravnateljev koroških gimnazij imelo v gosteh ravnatelje ljubljanskih gimnazij in predstavnike šolskih oblasti v Sloveniji. Do takega prijateljskega srečanja je prišlo že drugič, saj so lani koroški ravnatelji bili v gosteh v Ljubljani. V Evropski hiši je kot zastopnik zadržanega župana Guggenbergerja 11-člansko delegacijo ljubljanskih gostov skupno s 15 koroškimi ravnatelji sprejel mestni svetnik Ebner. Izrekel se je za dobro sodelovanje s Slovenci in pri tem opozoril na odgovornost, ki jo imajo ravno učitelji. Nato je delegacijo vodil po starem Celovcu mestni svetnik Jandl. Sledil je izredno zanimiv prikaz koroške zgodovine ob izkopaninah na Štalenski gori s strani dr. Scherbantina. Srečanje je izzvenelo ob skupnem kosilu - priredil ga je deželni glavar dr. Zematto, zastopal pa ga je vicešef deželnih uradov dr. Anderwald - in strokovnih pogovorih na vrhu Štalens-ke gore z željo, da bi pedagogi in dijaki medsebojne stike med Slovenijo in Koroško še nadaljevali in poglobili ter stkali zveze na raznih ravneh. Odprtje novih prostorov Posojilnica-Bank Pliberk Vas vabi na slavnostno odprtje novih poslovnih prostorov prihodnjo nedeljo, 28. 6. 1995, ob 11. uri. Slovenski zadružniki se iskreno veselijo Vašega obiska. 22. maja je slavil 40., jubilejni, rojstni dan Izidor Oraže z Obir-skega. Slavljencu iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga leta! V Trebljah pri Šmarjeti v Rožu obhaja 60. rojstni dan Hanzi Korenjak, po domače Jančič. Ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebne sreče! 70. rojstni dan je slavil Foltej VVeračnik z Rut pri Medgorjah. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je obhajala Martha König iz Dvorca pri Hodišah. Iskreno čestitamo. Čestitkam se pridružuje domači cerkveni zbor. Naslednje voščilo je namenjeno Marku Čapelniku iz Libuč, ki obhaja osebni praznik. Vse najboljše tudi v prihodnje! Te dni obhajajo na območju občine Rožek kar tri rojakinje okrogle jubileje. 15. maja je slavila okrogel življenjski jubilej Zofka Valentinič, v ponedeljek, 22. maja, je obhajala 70. rojstni dan Kati Piček, po domače Drzovcin-ja iz Semislavč, jutri pa bo slavila 70. življenjski jubilej Marija Per-dacher. Vsem jubilantkam iskreno čestitata EL Rožek in kulturno društvo „Peter Markovič“ ter jim želita še mnogo veselih, zdravih in zadovoljnih let v domači družbi. Čestitkam se pridružuje NT. ČESTITAMO Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Kati Piček iz Semislavč in Stanku Vrečarju iz Stranj. Vsi ostali člani društva upokojencev ter uredništvo NT iskreno kličejo še na mnoga leta! Pred nedavnim je slavila okrogli jubilej Ema Jenschatz Iskreno čestitamo! Naslednje voščilo je namenjeno Mici Hribernik s Šajde, Nani Kelih iz Sel pri Cerkvi in Hanziju Korenjaku iz Šmarjete, ki obhajajo osebna slavja. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! 60. rojstni dan in obletnico poroke obhaja Johanna Zwan-der, po domače Kajžnikova. Slavljenki ob dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! 80. obletnico življenja slavi Ursula Sabotnik, po domače Kurnikova mama s Plešerke. Ob tem visokem jubileju prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Za okrogel rojstni dan čestita- mo tudi Bernardi Majdič iz Železne Kaple. Vse najboljše! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Valentinu Sriencu iz Večne vasi, Gretki Knelwolf iz Podkraja, Alojzu Krištofu iz Vidre vasi, Mariji Hutter iz Bistrice in Ivanki Picej iz Šmihela. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Nerz iz Bistrice na Pliberkom, ki slavi 85. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Willi Ošina iz Železne Kaple obhaja 34. rojstni dan. Vse najboljše! Rojstni dan sta obhajala Aleksandra in Kristijan Fugger. Vsi domači ter uredništvo NT prisrčno čestitajo! Večno zvestobo sta si obljubila Johanna Zwander in Wolfgang Grabner. Novoporečenima iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo vsi domači, člani cerkvenega zbora, oktet iz Hodiš ter člani društva „Zvezda“. ČESTITKA TEDNA Pred nedavnim sta si obljubila večno zvestobo Elisabet Koren iz Spodnjih Rut in Martin Res-smann iz Ledino. Poroka je bila v pod-ružni cerkvi v Spodnjih Rutah, kjer je zakonca vezal domači župnik Jurij Buch. Po poročnem obredu so se svatje do zgodnjih jutranjih ur veselili z mladima zakoncema pri Borovcu v Zgornjih Borovljah. Novoporočencema ob tem lepem življenjskem dogodku iskreno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše, predvsem mnogo Božjega blagoslova, skupne sreče in medsebojnega razumevanja! ROŽEK - DUNAJ V gosteh pri Aleksu Schusterju pri Vaši 0 POSOJILNICI-BANK Nenavaden izlet je priredilo kulturno društvo P. Markovič iz Rožeka! Z letalom so poleteli na Dunaj! Za nekatere rojakinje in rojake je to bil prvi polet z letalom; ni čuda, da so bili občutki pred odhodom zelo mešani. Pa je vodstvo našega Aleksa Schusterja, ki živi s svojo družino na Dunaju, bilo tako lepo in domače, .da so se živci kar pomirili. Aleks je prikazal svojim faranom največje zanimivosti Dunaja, od Štefanove stolnice do Belvederja, parlamenta in lipicancev, pa tja do zabaviščnega Praterja. Popoldne pa nas je povabil še na kavico na svoj dom. Polni prelepih vtisov smo se vrnili (z letalom seveda!) pozno večer spet domov. Aleks, hvala! Izleta z letalom nikoli ne bomo pozabili! KI. Ka. 7 Rož — Podjuna — Zilja Dan odprtih vrat v Tinjah Lepo je bilo gledati množico ljudi, ki so prišli v „svoj dom“ na dan odprtih vrat in so se počutili tudi v novih prostorih takoj „doma“. Domači župnik Marko Jernej je goste spretno vodit po srečolovu. Najboljši dokaz za tesno povezanost tinjskega doma z ljudstvom južne Koroške je bil na dnevu odprtih vrat v nedeljo, 21. maja, ko so se sproščeno združili preprosti obiskovalci z nastopajočimi skupinami in sodelavci izobraževalne ustanove. Vsak je z vsakim klepetal, vsi so se pomešali med seboj, vsi so se enako počutili tako pri sveti maši kakor pri klobasi ali kulturnem programu. Cerkveni zbor iz Št. Petra na Vašinjah, domačega kraja upravitelja doma J. Kopeiniga, je skupaj z družino Blažej iz Galicije polepšal cerkveni obred, ob jedi in pijači je razveseljevala ljudstvo godba na pihala iz Šmihela z domačimi vižami. Kulturni program pa so popestrili Dekliški zbor iz Škocijana, Smrtnikovi fantje, domači Doppelquar-tet Tainach in Vokalna skupina Vox iz Pliberka. To je bil zares lep okvir za osrednji del, v katerem so se občinstvu sami predstavili tinjski sodelavci, ki že vrsto let skrbijo za nemoten potek izobraževalnega dela. Sam dr. Miha Vrbinc, ki je povezoval kulturni program, je opravil pred trinjastimi leti civilno službo v Tinjah in tam prvič vodil tečaje za slovenščino. Gonilna sila je pa seveda rektor Jože Kopeinig, ki že 27 let vodi in upravlja Dom prosvete v imenu Sodalitete, skupnosti slovenskih duhovnikov, lastnice ustanove, ki želi biti „pomemben dejavnik v naši narodni in kulturni zavesti". Že kot dobrolski kaplan je znal „z rahlo prijazno silo privabiti ljudi v dom“; vsi vemo, da mu je ta lastnost ostala. Od leta 1928 naprej so imeli v: Tinjah duhovne vaje, za katere je dal takratni prošt Anton Be-netek na razpolago drugo nadstropje proštije. To so bili začetki prosvetnega doma in sam prošt Benetek je bil vodja. V času rektorstva prelata Rudolfa Blümla so zgradili prvo samostojno poslopje na temeljih nekdanjega proštijskega hleva. Ker so nacisti izgnali vrlega Ziljana, doktorja teologije in državnih ved, je po vojni prevzela vodstvo doma njegova nečakinja Majda Bliiml, pastoralna asistentka in veroučiteljica. Nato je bila v tinjskem domu kmetijska šola in eden od učite-'jev, kaplan Jože Gabruč, je nekaj let upravljal dom. Leta 1965 i® za tri leta prevzel vodstvo do-HOa duhovnih vaj dekan Franc Brumnik. Njegov naslednik je še danes duša in srce: Jože, s pridevkom Tinjski. Na kratko so se potem še predstavili vsi tinjski kulturni delavci. Zadni po času je mag. Miro Polzer, ki se še uvaja v skupinsko delo. Njegova stroka je med drugim varstvo okolja. Kot prvi laični sooblikovalec izobraževalnega programa pripravlja Martin Pandel že od leta 1978 pester in širok spekter najrazličnejših ponudb. Posebno ponosen je na plodno sodelovanje z univerzo v Celovcu in na vidne uspehe v dialogu z nemško govorečo Koroško. O nabiranju sredstev za nov prizidek tinjskega doma je govoril Andrej Lampichler, ki ne more vselej deliti optimizma duhovnega vodstva, čeprav je božja pomoč več kot očitna vsa leta, tudi še danes. Kdo je lahko računal pri predvidenih sredstvih 35 milijonov, da bo pritekla v obliki širokogrudnih darov tretjina denarja? Priznanja vredno je tudi dejstvo, da je drugo tretjino prispevala škofija. Zal ne morem poročati, da je manjkajoča tretjina delež deželne podpore: dežela Koroška doslej (še) ni ovrednotila kulturnega dela v prid koroškega ljudstva v hiši dialoga in srečanj obeh narodnih skupnosti. Nekaj statistike o prireditvah in udeležbi je stresla iz rokava Urška Pandel: leta 1993 je bilo 253 prireditev s skupno 6.333 udeleženci, pa tudi 7962 nočitev, 8335 kosil itd. Zelo pomemben je že prvi vtis v izobraževalnem domu in ozračje, ki ga sooblikujejo prav vsi, ki delajo v njem. Pri vratih se zasmeje in takoj naveže stik z obiskovalci Peter Korpitsch. Opravlja pa še veliko pomembnih funkcij, brez katerih bi se red v hiši podrl: pomislimo samo na elektriko, vodovod, kurjavo in računalniško opremo - in še bi lahko naštevali. Kakor se spodobi za dom duhovnih vaj, so skrbele za telesno zdravje nad 30 let prijazne, pridne in vsestransko priljubljene redovnice, šolske sestre. Sam Bog ve, koliko dobrega so naredile v vseh letih in tako bistveno pripomogle k dobremu glasu in uspehu izobraževalnega dela. Žal so morale zaradi pomanjkanja naraščaja zapustiti službo v Tinjah. Zdaj skrbi za kuhinjo gospa Seida, Efendira streže stanovalcem in obiskovalcem, Anemarie pospravlja sobe in hodnike, Almir ,leta in pometa’ po hiši in okoli nje, za vrt in zdravo hrano skrbi Micka. Kot je razvidno iz tujih imen, je tinjski dom tudi vzorno vključil bosanske begunce v gostiteljsko državo in jim dal začasni dom. Poleg tečajev in predavanj, koncertov in seminarjev, poleg hrane za možgane ne smemo prezreti nenavadne paše za oči in duha: Tinje so tudi stalna umetnostna galerija. Najnovejša pridobitev je seveda stalna razstava domačega umetnika, slikarja Valentina Omana, ki je postavil cikel Ženske v kraj srečanja in čustvenega poglab-Ijana v človeško dušo. Naj spomnimo na koncu še, da bo v četrtek, 1. junija, slovesnost posebne vrste: sveto mašo bo daroval škof E. Kapellan in dr. Erhard Busek bo govoril o „Duhu časa". Tudi takrat bo ogled hiše in kaj za pod zob. ŠKOFIČE: Slovo od Zidermanove mame Pred nedavnim je za vedno zatisnila svoje oči Neža Perdacher, pd. Židermanova mama iz Škofič. Rodila se je pri Primožiču v Logu. Leta 1939 se je poročila z Jožefom Perdacherjem in z njim skupno skrbela za dobrobit kmetije in družine. Že kmalu po poroki je moral mož v vojno. Kljub temu ni onemogla in nekaj let s tujimi pomočmi vodila veliko kmetijo. Neža Perdacher pa je bila tudi skozi vsa leta zvesta svojemu narodu in veri. Še kot mlado dekle se je vključevala v kulturno delovanje in pred vojno sodelovala v raznih igrah. Podpirala je delovanje domačega društva in vzgojila svoje otroke v zavedne člane naše narodne skupnosti. Še posebno je bila povezana s tinjs-ko skupnostjo in vedno se je zelo dobro počutila v krogu sodelavcev Doma v Tinjah. Ta priljubljenost in doslednost se je izkazala tudi pri pogrebnih obredih, ki jih je opravil dekan Martin Hotimitz skupno s štirimi sobrati. Velika množica je pospremila Židermanovo mamo na zadnji poti v zavesti, da je bila vsem dober zgled in da jo bomo ohranili v dobrem spominu. Žalujočim otrokom in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. SLOVENSKI „KLOVNI" V CELOVŠKEM GLEDALIŠČU 1400 otrok se odkrito nasmejalo KKZ in SPZ, obe kulturni osrednji organizaciji, sta vabili na poseben užitek v Mestno gledališče v Celovcu. Gostovalo je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z zabavno, satirično igro Klovni (Waechter/Dekleva, režija Eduard Miler). Igralci so težko vlogo, ustvarjati sproščeno vzdušje v peščici obiskovalcev, odlično odigrali. Proti koncu smo se zares tudi najbolj okorni in zavrti odrasli iz srca smejali. Saj so nam bile predobro znane besede kot: „Bedak, nič ne veš!“ ali: „Red, mir, disciplina!“ Danes se ob tem smejemo, čeprav se je marsikdo v mladih letih tudi bal profesorjev. Z olajšanjem so nas igralci spomnili, da so še tako učeni mojstri tudi samo „ljudje“. Seveda so se otroci, ki so gledališko dvorano napolnili v torek (bilo jih je 1400), bolj nepristransko, spontano, prisrčno in odkrito nasmejali, ker še ne ločijo nedolžnega smeha od satiričnega smehljaja. Alojz Angerer 8 Reportaža Reportaža del LETNICA SPD Gorjanci v Kotmari vasi Skupno ohranjati kulturno dediščino 110-letnica SRD Gorjanci v Kotmari vasi ni le priložnost za bilanco delovanja zadnjih let, ampak naj bi bil tudi jubilej, ob katerem naj bi se društveniki zavedali, da je možno ohranjati kulturno dediščino le tako, da se goji skupnost in vsak posameznik postavlja v ospredje to, kar povezuje društ-venike - namreč skrb za ohranitev slovenske besede v domačih krajih. Priznanje za dolgoletno prizadevno društveno delo so prejeli Lekšan Bisjak, Ana Wieser, Terezija Pack, Martina Kaiser, Zofi Moritsch, Dominik Krušic, Ivan Živkovič, Ferdi Kulnik, Ani Kuinik in dozi Pack. Zahvala pa je veljala tudi dolgoletnim odbornikom in društvenikom prof. Jožetu Wakounigu, Hanziju Waschnigu in Joziju Kaiserju. Pripravila H. Stingler Vsekakor so kotmirški društveniki lahko srečni in ponosni, da jim uspe nagovoriti tudi lepo število otrok in mladine, ki se aktivno vključujejo v društvo in z velikim navdušenjem pojejo tako pri otroškem kakor tudi pri mladinskem zboru, ki ju vodi Erika Muri. Bolj redko posejana pa je v društvu mladina v študentskih letih, ker je le-ta razstresena po raznih študijskih mestih od Ljubljane pa do Dunaja. Kljub temu pa že nekaj let pod vodstvom prizadevne mentorice Marije Wakounig uspešno deluje mladinska gledališka skupina, ki je v zadnjih letih dosegla lepo raven pri svoji odrski dejavnosti. Igralska skupina se vsako leto udeležuje gledališkega in lutkarskega seminarja v Fiesi, kjer mladi pod strokovnim vodstvom režiserjev, govornikov itd. izpopolnjujejo svoje znanje. Prav zato, ker je v Kotmari vasi razmeroma malo slovensko govoreče mladine, prav gledališka skupina pritegne k sodelovanju tudi mlade igralce iz sosednjih društev in se tako gojijo prijateljski stiki tudi preko občinskih mej, kar je izredno pozitivno. Da so društva povezana tudi s sosednjimi društvi, je prišlo do izraza tudi na jubilejni prireditvi, h kateri so bili povabljeni med drugim tudi moški pevski zbor iz Bilčovsa, moški pevski zbor iz Borovelj in kvartet „Rož”. Nadalje so popestrili spored otroci folklorne skupine „Jezersko”, oktet Planšarji, trio Lunešnik in nenazadnje tudi sosedje iz domače občine „Sängerrunde Hollenburg”. Naš tednik: Čeprav v Kotmari v otroškem vrtcu ni dvojezične skupine, ki bi podpirala prizadevanja, da se otroci naučijo oz. utrdijo tudi slovenski jezik, pri vašem društvu le sodeluje še lepo število otrok. Inž. Emil Muri: Dejstvo je, da smo bili polni pričakovanj, ko je občina začela graditi otroški vrtec, ker je bilo iz pogovorov s predstavniki občine slišati, da bo tu samoumevno urejena tudi ena dvojezična skupina. Žal z izjemo petih občinskih odbornikov politični funkcionarji naše občine pri glasovanju niso imeli toliko hrbtenice, da bi se izrekli Poleg domačega otroškega, mladinskega in mešanega pevskega zbora se je predstavil tudi mešani oktet SPD „Gorjanci” pod vodstvom domačina Joška Packa, ki je bil ustanovljen letos za dvojezično skupino. Prav zato pa je izredno pomembno, da naše društvo vključuje že najmlajše in jim daje možnost, da pojejo pri otroškem in pozneje pri mladinskem zboru. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da je sodelovanje z ljudsko šolo izredno dobro, ker je tam učiteljski zbor skupaj z ravnateljico slovenski narodni skupnosti zelo naklonjen. Večkrat je bilo slišati kritiko, da je v vašem društvu premalo mladine. Dejstvo je, da se je študentska mladina v zadnjih letih raz-stresla po raznih študijskih, mestih od Ljubljane do Dunaja in vigredi. Steber društvenega delovanja pa je že od nekdaj mešani pevski zbor, s katerim je zborovodkinja Irena Žmitek dosegla v zadnjih letih lepo raven. Petje najbolj povezuje društvenike, saj zato mladinska dejavnost trenutno gotovo ni najbolj pestra. Vsi pa smo veseli mladinske gledališke skupine, ki je pod prizadevnim mentorstvom Marije Wakounig po dolgih letih odmora spet začela z odrsko dejavnostjo in je v zadnjem letu dosegla lepo raven, tako da je gostovala že tudi v številnih drugih krajih. Seveda pa bi bili veseli vsakogar, ki bi se aktivno vključil v naše društvo in kakorkoli popestril našo se ne srečavajo le pri pevskih vajah in nastopih, ampak olepšajo tudi raznovrstna praznovanja in med sabo gojijo prijateljske stike. Da je izredno pomembno in važno tudi delo z najmlajšimi, so Navnost. Ker pa je trenutno še ''ar lepo število otrok pri zboru, ^Pamo, da bo ta generacija v n6kaj letih okrepila obstoječi J^šani pevski zbor in bo začela ^zvijati morda tudi aktivnosti na 3rugih področjih. Kaj je želja predsednika ob visokem jubileju društva? .Želim si, da bi se vsi društve-n|ki zavedali svojega poslanst-^ namreč, da vsi želimo ohra-^Pti kulturno identiteto in slo-j^nsko besedo v naši občini. tvSrho tako mnogoštevilčni, da < si lahko privoščili razprtije. jjelim si aktivnih ljudi, ki bi vsak t*0 svoje prispevali k pozitivnemu razvoju našega društva, in elim si seveda tudi konstruktiv-„0 kritiko, ki je potrebna za do-višje ravni. Glede na dej-da je slovenščina prisotna >s še v nekaterih družinah, si elim, da bi društvo moglo dati ^sršem tisto samozavest in tisti °nos, da se svojega jezika v 2 vnosti ne bodo sramovali in ga °do radi in ponosno dali naprej ui svojim otrokom. Hvala za pogovor. Inž. Emil Muri, predsednik SRD „Gorjanci“: „Poudarjajmo to, kar nas povezuje“ Predsednik SRD „Gorjanci” inž. Emil Muri se zaveda dejstva, da je v Kotmari vasi vedno manj družin, v katerih je slovenščina še pogovorni jezik. Prav zato je še vse bolj potrebno skrbeti za skupnost, da bo možno ohraniti v tej občini kulturno tradicijo in slovenski jezik. Mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" pod vodstvom Irene Žmitek Kotmirčani spoznali že v začetku 80-ih let, ko je prizadevna učiteljica Rezika Iskra začela učiti otroke kratke igrice, s katerimi so popestrili vigredne koncerte, Uši Schellander pa je do leta 1990 vodila otroški zbor. Tega je nato prevzela Erika Muri. Njej pomaga tudi Sonja Moritsch, ki tudi na kitari spremlja otroke pri nastopih. Društvo pa pospešuje tudi dejavnost domačih ustvarjalcev, prireja razne tečaje in razstave. Seveda pa se v Kotmari vasi ne zanemarjajo niti izobraževalne prireditve, ki so v tej občini po navadi kar dobro obiskane. Pa tudi družabna srečanja so v stalnem programu društvenikov. Vsekakor se društveniki zave- dajo svojega poslanstva, namreč, da skupno ohranjajo in gojijo kulturno tradicijo v domačih krajih, ki so vse bolj izpostavljeni asimilacijskemu pritisku - to predvsem zaradi bližine mesta in številnih priseljencev. „Gorjanci” so se s svojo dejavnostjo skozi desetletja trudili za dobro sožitje obeh narodov v Kotmari vasi. To je potrdil na jubilejni prireditvi tudi kotmirški župan Hugo Götzhaber, ki je ugotovil, da so Gorjanci z neštetimi prireditvami in dejavnostmi dajali dragocene prispevke k ohranitvi lastne kulture in k poglobitvi medsebojnega priznavanja obeh narodnih skupnosti. H. Stingler društvenic ob visokem jubileju: SONJA MORITSCH: „Z veseljem lahko ugotovimo, da je vzdušje v otroškem in mladinskem zboru zelo dobro. Uspelo nam je tudi privabiti otroke iz nemško govorečih družin in tako bistveno prispevamo k boljšemu razumevanju med obema narodnima skup-nostima v naši občini. Prav ta mladina nam daje upanje, da bo naše društvo delovalo tudi še v naslednji generaciji. Ob visokem jubileju si želim, da bi vsi društveniki postavljali v ospredje to, kar nas povezuje, in seveda čimveč ljudi, ki bi se aktivno vključili v društveno delovanje.” MARIJA WAKOUNIG: Ob visokem društvenem jubileju si se- _____________ veda želim čimbolj pestro in raznoliko dejavnost, da bi tako dosegli čimveč ljudi. Želim si pa seveda tudi takšno vzdušje v društvu, da bi se člani dobro počutili in bi uspelo pritegniti tudi nove ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Za to pa je seveda potrebna odprtost in strpnost, predvsem pa je potrebno, da vsi jemljemo našo mladino resno. Četudi pride včasih do različnih gledanj in kritik, vidim v tem možnost za napredek, in upam, da bo obveljal star pregovor, ki pravi, da je po vsakem neurju bolj jasno. MARIJA KOBAN: „Mislim, da je vzdušje v mešanem pevskem zboru zelo dobro, ker pevcev ne povezuje samo petje, ampak imamo res prijateljske stike. V preteklosti je včasih prišlo med društveniki do različnih gledanj in si zato ob 110-letnici želim, da bi spet našli skupno mizo. V Kotmari vasi je vedno manj slovenskega življa in se moramo zato tembolj truditi za skupnost. Skupaj moramo najti pot, da bomo pritegnili k sodelovanju čimveč domače mladine.” Hoja za mavrico! SPOMINI DR. TONETA JELENA, 2. del Kako je očetu dr. Toneta Jelena uspelo prelisičiti nacistič'Us nega volilnega komisarja in kako so Libuče postale, ko so gla-^ sovali o priključitvi Avstrije k Nemčiji, „Führergemeinde“. ližal se je dan glaso-LJ vanja, odrejenega po Hitlerjevem povelju. Tokrat naj bi avstrijsko ljudstvo s „prosto odločitvijo” potrdilo že mesec dni prej izvršeni nasilni „anšlus”. Da ne bi prišlo do kakršnih koli nezaželenih nesporazumov, so to glasovanje temeljito pripravili. Pri nas se je zglasil sosed, SA-jevec, ki se je izvežbal na Peci, ko so gradili planinsko kočo, tako imenovano „Pliberško kočo”. Tam je namreč skupina mladih delavcev popolnoma nemoteno lahko vež-bala, marširala in streljala. Bila je organizirana SA-četa, rekrutirana iz okolice Pliberka in Li-buč. Ta prijazni sosed K. je torej prišel na „obisk” v polni SA-uniformi, se na povabilo mojega očeta široko usedel za mizo in se s slastjo poslužil ponudenega mu mošta. Po nekaj glažih se mu je menda zdelo čas, da izvrši povelje, s katerim je prišel, in je končal z referatom o potrebi soglasnosti plebiscita. Da ne bi bilo pomote, je še pribil, v libuški občini ne sme biti nobenega nasprotnega glasu, „če pa bo kakršen, že vnaprej vemo, kdo ga bo oddal, in ga bomo znali poiskati”. Na dan glasovanja smo se odpravili oče, brat Stanko in jaz v gostilno pri Hrustu. Pred glasovalnim prostorom nas je sprejela gruča SA-jevcev s ciničnimi opazkami. Med njimi se je posebej izkazal fant iz Spodnjih Libuč in nepreslišno ponavljal grožnje, ki smo jih slišali že doma pri moštu. Kdo si je ob vsem tem upal oddati glasovnico proti Hitlerju? Kot najpametnejši od nas treh se je izkazal oče. Vprašal je enega od volilnih komisarjev, kako je treba izpolniti volilni listek, on da se ne spozna. Ta mu je pokazal na večji krog, tam da je treba napraviti križ. Oče pa: „Vi se najbolj spoznate, pa kar vi naredite; kakor je prav.” Tako se je tudi zgodilo. Oče pa se je namuzal in odšel, češ pa le nisem naredil nobenega križa. Ob vseh opisanih pripravah za stoodstotno izvršitev nacistične volje pa se je zgodilo, da so zabeležili en nasprotni glas. Libuče pa so za vsako ceno hotele biti „Führergemeinde”. Dolžiti ni bilo mogoče nikogar, saj je šlo vse pod strogim nadzorstvom, zato je bilo ugotovljeno, da je od- dal ta listek neki tepček, ki ni znal razločiti velikega kroga od malega. Tako je bila ta glasovnica neveljavna in občina soglasno za führerja. Leto 1938 je minevalo s študijem in pripravo za drugi državni izpit. Sirile so se govorice, da bodo uvedli za pravnike nemški študijski red, kar bi pomenilo izgubo dosedanjih dosežkov. Kolegi, ki so se bolje znašli, so zapustili Innsbruck in odšli v G raz ali na Dunaj. Jaz tega nisem hotel zato, ker je bil v Innsbrucku tudi brat Stanko in ker sem le še upal, da bom lahko polagal izpit. V tem času nas je pozvala nacistična visokošolska zveza, da stopimo vanjo. Obrnili so se na brata Stanka kot takrat najstarejšega med nami. Po posvetu smo izrekli pripravljenost, da pristopimo, vendar le pod pogojem, da nas sprejmejo kot skupino in s priznanjem statusa kot Slovence. To so seveda odklonili. Koj kmalu nato nam je bila odvzeta vsa podpora (dvakrat na teden kosilo v menzi). Kratko pred začetkom izpitnih terminov pa me pokliče dekan dr. Günther, novo inštalirani Berlinčan, k sebi in mi sporoči, da ne morem polagati državnega izpita. Če hočem študij nadaljevati, da ga moram po nemškem redu, torej znova začeti. Zaskrbljujoče vesti so se kar prehitevale, „obsenčevanje” je postajalo bolj in bolj očitno, gestapo za vsakim korakom, dokler ni nastopila nujnost za izvršitev neizbežnega koraka. Po izbruhu vojne s Poljsko smo se prvi od mnogih iz Podjune umaknili pred aretacijo in deportacijo moj brat Stanko, jaz in tovariš Rudi Čik. Postali smo begunci. Tako se je končal prvi odsek mojega življenja v dvaindvajsetem letu starosti. II. Ob pogledu nazaj se mi zdi, kakor da stojim na visoki gori in gledam pod seboj strmo vijugasto cesto, ki se spenja više in više, kjer je nenadoma zmanjka. Niso zgolj slučajnosti temelj te ceste. Gradil si jo ti vsaj deloma sam z lastnimi odločitvami, velik del dozorelih stvarnosti pa ti je položen že v zibelko in prvi čas nežne mladosti. Doživetja v rani mladosti se ti lahko vžgejo tako neizbrisno v dušo, da jih nosiš s seboj vse življenje, sooblikujejo mišljenje in čutenje ter vplivajo na odločitve v usodnih trenutkih. Rojenice so mi pač odločile, da moram poleg dejstva, da sem zagledal luč sveta prav na Miklavžev ali parkljev večer, tudi še pozneje sprejemati darove iz peklenšč-kovega koša. Ko se je končala prva svetovna vojna, sem že ravno toliko zrastel iz plenic, da sem nosil jančico že z lastnimi nogami in zavlekel pručko bliže matere, če se mi je zahotelo „mati iza”. P roti koncu plebiscitnih nemirov sem že zavestno dojel nekaj dogodkov, ki so mi ostali tako živo v spominu, da se kar čudim, da je od takrat" minilo Pc °£ že domala polnih osem križev, sit Nekega dne so prijahali na^g dvorišče dotlej nepoznani |0 možje. Oblečeni so bili dru- pa gače kot navadni moški, pa nit vsi enako. Za njimi so prišli Dr. drugi moški in konji, vpreženi^j v vozove, kakršnih tudi še ni- š6 sem videl. Zelo sem se jih pre- nji strašil, ker pa sem opazil, dain so se z mojimi starši in sta- |q| rejšimi brati zelo prijazno za pozdravili, sem si upal izzaL vrat do matere, v zavetje nje-5 ; nega predpasnika. Eden odprc teh prijaznih mož me je opazil-k, me vzel v naročje in postalaiio sva kmalu prijatelja, čeprav se-ia mi je zdelo, da govori drugače-eš kakor moški na vasi, pa ven-jg, dar sem ga dobro razumel ^ Ogledala sva si konje in na^0j posled me je posadil na eneg^ek od teh čudnih vozov. TakOiik sem se peljal kot najmanjši )i§ vojak na lafeti slovenske voj'io, ske, ki se je umikala čez Blek^a proti Mežici. rer an Ko sem bil zopet na dO'3Q, mačem dvorišču, se niseh1^ mogel načuditi, zakaj je matije' tako bridko jokala in so oče i^aj bratje zaskrbljeno gledali z3jpj odhajajočimi vojaki. V hiši j6n p nastal strah in poplah, ker se je izvedelo, da prihajajo „ab;\j wehrkämpferji” in menda tud1-dunajski „Volkswehr”, pred ka-/3 terim se je širil strah posebne e<; zaradi brutalnih rekvizicij, saj.u^ so se ljudje njih najbolj bali’'0 ker so pač bili tujci; tako je]ac marsikatero zlikovstvo ali zahrbten napad domačinov šel na njihov račun. .v° >a V tem razburkanem času, ke je bilo vsako sredstvo strahovanje zavednih Sloven-Sv dovoljeno, so naščuvane! dvakrat poskušali zažgati mojo r°jstno hišo in gospodarsko Poslopje. Prvič se je posrečilo 09enj, ki je že izbruhnil, poga-S|t'. drugič pa je zlikovec imel ^aradi neugodnega vetra smo-°- Porabil je že več vžigalic, Pa ga je zmotil mimoidoči cari-da je moral pobegniti. Še Drav posebno mi je ostal v spo-^inu naslednji prizor: V tedaj obstoječi dimnici (črni kuhi-pi') me je oče držal na kolenih !n ati obuval čevlje. Mati pa je s °lkačem pripravljala krompir a Prašiče. Odprejo se duri in v kuhinjo prilomasti pijan moški, |S Priimkom Tampar, se obrne rr°ti materi s psovko „srbska j "■ in ji seže na vrat. Še pred-j 0 je oče mogel vstati in ji priti 'S pomoč, je mati bliskovito ,ešila položaj sama tako, da je Sdca z vso silo treščila s tolmačem v želodec. Ta je zakrulil j'0* zaboden teliček in se opo-j emel skozi vrata. Od takrat ga l'kdar nisem več videl v naši ,1lsj' Resda je bil nekoliko ; ^časnega zapopadanja, toda '■a naščuvanca je bil kar pripra-'en- Taki dogodki in pa zmerni6 s „čuši“, „srbi“ in podobni-,ai Psovkami so v meni zbudili ^°sebno občutljivo uho in tudi :j_°sebno zanimanje za vse, kar r6,i® v času po plebiscitu do-maialo. Tudi precejšnja nezaupljivost je bila posledica takih 5 Podobnih doživetij. lijake nedelje se je vrnil brat ' ranc predčasno domov in po-^69al, da ga je v Spodnjih Li-ij.Ucah za pokopališkim zidom, je šel v Pliberk k maši, na-? adel brat poznejšega nacistič- t'6ga žu pana z gnojnimi vilami, jA J mu je komaj utekel. Da se ne da pozabiti, nima z maščevalnostjo, pač :se to veze 'a struži človeka. Dalje prihodnjič ZKP o očitkih partizanom V času, ko cela Evropa praznuje petdesetletnico zmage nad na-cifašizmom in konca druge svetovne vojne, smo na Koroškem spet priča strupenim izpadom ljudi, ki očitno še danes niso doumeli, da se je pred pol stoletjem zrušil zločinski nacistični režim, ki je izvajal brezprimerno nasilje nad številnimi narodi ter zakrivil nasilno smrt več kot 50 milijonov ljudi. Kakor da bi še vedno živeli v časih tretjega rajha, ko je bil vsakdo, ki se je uprl nasilju in krivici, ožigosan za „bandita”, znova slišimo in beremo verbalne napade na protifašistične borce in na žrtve nacizma. Naj bodo tukaj omenjeni le trije taki primeri, ki pa so nepreslišno opozorilo in svarilo, kako močno je na Koroškem še danes prisotna miselnost, ki duhovno korenini v pogubni ideologiji nedavne preteklosti: • Svobodnjaški politični mladoletnik Grasser je protifašistične borce in posebej partizane opsoval s „sovražniki domovine” in s to nezaslišano argumentacijo odklonil udeležbo na uradni svečanosti ob spomeniku žrtvam za svobodo Avstrije na celovškem pokopališču. • Nekdanji novinar Stritzl skuša partizanom naprtiti krivdo za zločine nad civilnim prebivalstvom celo v časih, ko v dotičnih krajih organiziranega partizanskega gibanja še sploh ni bilo. • Bivši Hitlerjev oficir in preizkušeni „strokovnjak” za blatenje protifašističnega boja Pust, ki je bil zaradi svojih žaljivih in nedokazanih trditev že večkrat sod-nijsko obsojen, pa je v svojem najnovejšem časopisnem zmazku partizanom podtaknil celo gnusni zločin pri Peršmanu in tamkajšnji muzej NOB sploh proglasil za goljufijo. Vsak teh primerov zase predstavlja skrajno neodgovorno in v očeh slehernega poštenega človeka neodpustljivo žalitev vseh tistih, ki so se uprli zločinskemu nacifašizmu ter s svojim bojem in trpljenjem, premnogi pa tudi s svojim življenjem prispevali, da je bil režim nasilja končno zrušen. Skupno pa je omenjenim trem in vsem podobnim izpadom eno: z nedokazanimi trditvami in žaljivimi očitki hočejo omadeževati protifašistični boj in kriminali-zirati posamezne člane odporniškega gibanja. Na Koroškem so v tem boju sodelovali pripadniki osmih narodov, katerim je bil skupni cilj premagati nacifašizem, ne pa uveljavljanje morebitnih ideoloških ali nacionalnih stremljenj. Medtem ko vsa ostala Evropa danes protifašistične borce časti ter jim izkazuje priznanje in hvaležnost za njihov prispevek v boju za osvoboditev izpod najhujšega nasilja v zgodovini človeštva, jih na Koroškem blatijo in žalijo, jim podtikajo zločine in jih obmetavajo z očitki, da so sovražniki domovine. Ali se avtorji takih izpadov res ne zavedajo, kako s svojim neodgovornim početjem bremenijo ugled Koroške in Avstrije v mednarodni javnosti? Ob letošnji petdesetletnici zmage nad nacifašizmom je demokratična Evropa namreč še posebno občutljiva za take pojave, kakor svetovna javnost ob letošnji štiridesetletnici avstrijske državne pogodbe, ki je slej ko prej mednarodnopravni temelj obstoja in neodvisnosti Avstrije, s posebnim zanimanjem in z naraščajočo zaskrbljenostjo spremlja razvoj v naši državi. V državni pogodbi, ki ima sta- BELJAK Kdor želi ob svojem delu obiskovati še gimnazijo, je na beljaški večerni gimnaziji (St. Martinerstr. 7, tel.: 0 42 42 / 56 305) prisrčno dobrodošel. Večerna gimnazija nudi dve izobraževalni smeri: gimnazija z angleščino in latinščino in realna gimnazija z angleščino in italijanščino. Slovenščina je prosti predmet - v primeru, da bi zanjo bilo najmanj pet prijav. Obisk in učbeniki so brez- tus ustavnega zakona, se je Avstrija poleg določil glede spoštovanja človekovih pravic in manjšinske zaščite še posebej obvezala, da bo izruvala vse korenine nacizma, prepovedala vsako obujanje nacistične miselnosti ter skrbela za grobišča in spominska obeležja zavezniških sil, med katere nedvomno spadajo tudi koroški partizani. Zvezni kancler Vranitzky je na svečani seji vlade ob 40-letnici podpisa državne pogodbe med drugim poudaril, da so narodne manjšine v Avstriji v primerjavi s svojo številčno močjo nesorazmerno več prispevele z utrjevanje avstrijske identitete kot pa večinski narod. V tej povezavi pa je brez dvoma treba videti tudi protifašistični boj in pregajanje koroških Slovencev, na kar se je Avstrija pri pogajanjih za državno pogodbo izrecno sklicevala kot na svoj lastni prispevek za osvoboditev v smislu moskovske deklaracije, svoje priznanje in zahvalo pa je Avstrija - čeprav z veliko zamudo - izrekla, ko je posamezne partizanske borce in žrtve fašizma odlikovala za njihov delež v boju proti nacifašizmu in s tem tudi za osvoboditev Avstrije. Zato so resnični sovražniki domovine tisti, ki onečaščajo protifašistični boj in mu neutemeljeno podtikajo zločinska dejanja; tisti, ki omalovažujejo zločinski režim nacizma in zanikajo njegova uničevalna taborišča z množičnim ubijanjem nedolžnih ljudi; tisti, ki obujajo nacistično miselnost in s hujskanjem proti manjšinam in tujcem razpihujejo narodnostno in rasistično nestrpnost. Kako prav je imel predstavnik Evropskega sveta, ki je na otvoritvi celovške razstave „Ljubeljski predor in pozabljeni KZ na Koroškem” dejal, da je taka razstava potrebna zlasti na Koroškem, kjer je obravnavanje in premagovanje nacistične preteklosti posebno v zaostanku! Zveza koroških partizanov plačni. Študij traja 9 semestrov, poučuje pa se od ponedeljka do petka od 18.15 do 21.30 ure. Večerno gimnazijo lahko obiskujejo vsi, ki so končali glavno šolo ali nižjo stopnjo gimnazije in so dovršili 17. leto. Gimnazijo zaključite z maturo. Podrobnejše informacije daje vodstvo šole. Večerna gimnazija tudi z italijanščino ■i PETEK, 26. maj T Kulturna obzorja A SOBOTA, 27. maj Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D NEDELJA, 28. maj 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E N PONED., 29. maj Šmarnice v živo iz cerk- ve pri Božjem grobu V TOREK, 30. maj Otroška oddaja R SREDA, 31. maj Društva se predstavljajo A Večerna 21.04-22.00: glasbena D 1 ČETRTEK, 1. junij Rož - Podjuna - Žila U PETEK, 2. junij Kulturna obzorja RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 26. maja MOHLIČE „Galicija v maju 1945“ (predavanje in pogovor ob 50-letnici druge republike Avstrije) Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Moh- ličah Predava: dr. August Walzl Prireditelja: Katoliška prosveta in Farni delovni krožek Mohliče Sobota, 27. maj LEDINCE Koncert ansambla Drava iz Borovelj „Vse je pesem“ Čas: ob 20.30 Kraj: v kulturnem domu v Ledincah Prireditelja: SPD Jepa-Baško jezero, KD Peter Markovič, Rožek ŠT. PRIMOŽ Plesno gledališka predstava „Marička“ (premiera) Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Nastopa: plesni teater „Ikarus“ Prireditelj: SPZ Nadaljnje predstave: - od 30. maja do 2. junija v gledališču „Celovškega ansambla“ (Klagenfurter Ensemble), Südbahngürtel 24, Celovec Nedelja, 28. maja DOBRLA VAS Koncert - „Ko nova pesem zazveni“ Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: ob 15. uri Nastopajo: Mešani pevski zbor „Srce“ (prvič pod vodstvom Maria Podrečni-ka), Otroški zbor SRD „Srce", Kvartet „A'capella“ Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce“ iz Dobrle vasi BRNCA Koncert Marijinih pesmi Kraj: v podružni cerkvi Sv. Joba Čas: ob 19.30 ŠMIHEL Kapljica Mavrinka (krstna uprizoritev lutkovne predstave) Kraj: v farni dvorani Čas: ob 11. uri Nastopa: lutkovna skupina KPD Šmihel Režija: Štefan Merkač GLINJE Glinjsko žegnanje s „kranjsko nedeljo“ Kraj: v Glinjah Program žegnanja: - ob 9.15 sv. maša za romarje selske in glinjske fare, - ob 11. uri sv. maša za romarje iz Roža in Tržiča, - po sv. maši igra „Jauntal Trio“ - gostilna Antonitsch (Gli-nje) nudi ob žegnanju domače jedi - možen je tudi ogled novega dravskega broda Prireditelja: Kulturring Ferlach in gostilna Antonitsch Sreda, 31. maja PLIBERK Koncert Glasbene šole na Koroškem in Glasbene šole Slovenj Gradec Čas: ob 19. uri Kraj: pri Brezniku v Pliberku Prireditelj: društvo „Glasbena šola" CELOVEC Jubilejni koncert ob 35. obletnici MePZ „Jakob Petelin Gallus“ pod vodstvom Jožeta Ropitza Čas: ob 20. uri Kraj: v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu Sodeluje: kvartet trobil „Gallus“ iz Ljubljane Prireditelj: MePZ „Jakob Petelin Gallus“ Prav posebno so vabljene bivše pevke in pevci zbora Gallus RAZNO NEDELJA 28. maja ‘95, 13.30 PONEDELJEK, 29. maja 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Slovenščina v obratih: jo skupna Evropa podpira ali zavira? • Ob slavju tudi skrb za bodočnost: 110 let prosvetnega dela „Gorjancev“ v Kotmari vasi • Za satirične bodice, ki merijo v družbene napake, je Janko Messner prejel „1. zlat Aritas“ trienala satire, humora aritas, Šmarje '95 • Nekateri najbolj znanih koroških zborov pojo v jeziku soseda: tokrat v Trgu/Feldkirchenu • „Sjejte, sjejte...“: v Zahomcu otroci še prosijo za blagoslov polj in posevkov • Otroški dan v Št. Primožu v znamenju strpnosti:...povsod rože enako cveto!“ • Tour kviz '95: naravne lepote doma in pri sosedih Zveza slovenskih žena vabi ob 50-letnici zmage nad fašizmom na Obisk največjega ženskega taborišča Ravensbrück ter ogled Berlina, Dresdena in Prage Čas: od 6. do 10. junija 1995 Cena: šilingov 3.780 - (dodatek za enoposteljno sobo šilingov 700.-). Prevoz s sodobnim Sienčnikovim avtobusom, 4 polpenzioni ter vodiči za Berlin, Dresden in Prago. Prijave sprejema: Milka Kokot, tel.: 0463/51 4300-40 Club tre popoli Jezikovne počitnice v Portorožu/ Piranu Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije Prijave in informacije: pri Milki Fludobnik, tel.: 0463/512528-28, od 8.30 do 17.00 Zveza slovenskih žena sporoča, da bo tudi letos organizirala Letovanje otrok v Poreč Kdaj: od 20. do 27. julija 1995 Cena: letovanje vključno s prevozom stane 3.000-šilingov Prijave sprejema ZSŽ (Milka Kokot), tel.: 0463/514300-40 Slovensko planinsko društvo vabi na 24. srečanje zamejskih planincev Kraj/čas: v nedeljo, 11. junija 1995, v Štmavru pod Sabotinom ob itali-jansko-slovenski meji. Avtobus vozi iz Globasnice (ob 6. uri), pristop do meje možen (vožnja brezplačna). Javite se do 2. junija pri Urški Brum-nik, tel.: 0463-514300-14 „Ločeno ali skupno“ Trije koraki do sporazumevanja Kraj: v mladinskem centru na Rebrci Čas: ponedeljek, 29. 5. 95, od 18.30 do 22. ure Prireditelja: Katoliška prosveta, Nemš-koslovenski koordinacijski odbor Krške škofije Slovenska prosvetna zveza v Celovcu obvešča, da bo odprtje k&k-centra v Št. Janžu v Rožu (bivša stara šola) v soboto, 10. junija 1995, ob 19. uri. Ob tej priložnosti bo odprtje razstave Zorke Loiskandl-Weiss z retrospektivo slikarskih del „Od začetka do sedaj“ in odprtje etnološke razstave „Odkruški koroške dediščine“. V nedeljo, 11. junija 1995, ob 10. uri bo v k&k-centru v St. Janžu v Rožu dan odprtih vrat s kulturnim in zabavnim programom Petek, 26. maja 1995 JEZIKOVNE POČITNICE 1995 Od nedelje, 2. julija, do sobote, 22. julija 1995, v osnovni šoli Grm v Novem mestu Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 16. leta Cena: 4500,- šilingov V ceno je vključeno: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok * polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti * ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih * možnost za šport in razvedrilo, srečanja z mladimi * prevoz v Novo mesto in nazaj Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Straße 25/III, tel.: 0463/516243 OGLAS .GRADNJA BREZ KRIVE HRBTENICE: Npr. tip ISAR (Kniestock) bivalna površina 126,97m2 cena od kletnega stropa (ab Kelleroberkante) ATS 1,150.000,- inkl. 20 % davka iNNTAL FERTIGHAUS (brez strešne opeke, estrihov in inštalacije) .Montažna hiša @ PRODAJA IN INFORMACIJE intrade A-9013 Klagenfurt - Raradeisergasse 9/11 Slovesnost ob odprtju novega dela tinjskega doma flSliP» ž i >!ii I 9.30 SPORED ZA ČLANE SODALITETE - slovesno bogoslužje, ki ga vodi škof dr. Egon Kapellari z zlatomašnikom Dušanom Česnom ter z duhovniki Sodalitete - po sv. maši blagoslovitev novega dela doma, poje duhovniški zbor pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza 11.00 SLAVNOSTNI SPORED - slavnostni govor: dr. Erhard Busek; - pevski in glasbeni program: Duhovniški zbor Sodalitete, Suški oktet, pianist Igor Dekleva nato: - ogled novih prostorov in bife Spoštovani društveni ki! čimbolj brezhibnemu objavljanju društvenih prireditev v NAŠEM TEDNIKU pripisujemo veliko pomembnost - tako v interesu bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA kakor predvsem tudi v interesu društev samih. Zato Vas prisrčno prosimo, da posredujete Vaše prireditvene termine neposredno na naslov: naš tednik V r. Marjanu Feri 10.-Oktober-Straße 25/111 Tel.: 0463/512528-27 9020 Celovec Faks: 0463/512528-22. Zadnji rok je torek (do 12. ure). V želji po plodnem sodelovanju Vas pozdravlja uredništvo NAŠEGA TEDNIKAI Podatki za napoved naše prireditve v NAŠEM TEDNIKU ©©Ga W v ponedeljek, 29. maja, od 9.30 do 12.30 Predavanje in pogovor z ženami „Žena - upanje za novi svet“ Predavatelj: p. Henri Boulad SJ, Kairo v ponedeljek, 29. maja, ob 20. uri Predavanje: „Logika križa“ Predavatelj: p. Henri Boulad SJ, Kairo od sobote, 10. junija, od 14. ure do nedelje, 11. junija, do 17. ure Seminar: Zadovoljivo reševanje narodnostnih konfliktov - prispevek k spominskemu letu 1995 Voditelj: mag. Peter Hämmerle v ponedeljek, 12. junija, ob 20. uri in v torek, 13. junija, od 9. do 18. ure Pogovori strokovnjakov Predavatelj: dipl. inž. Wolf Dietrich Huber, mag. Daniela Obilt-schnig, dr. Vladimir Wakounig, ministerialni svetnik dr. Johann Dvorak v torek, 13. junija, ob 20. uri Predavanje z diskusijo: 1945- 13. junija - 1995 Kako so Slovenci skušali preboleti pregon Predavatelj: rav. dr. Avguštin Malle Vodja diskusije: Franc Černut, priča časa v četrtek, 15. junija, ob 18.30 Razstava: Slikanje na svilo Razstavlja: Astrid Schaller v četrtek, 15. junija, ob 20. uri Koncertni večer Nastopata: Ingrid Semmelrock in Sylvia Sagmeister od sobote, 17. junija, os 14.30 do nedelje, 18. junija, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik Dan: Datum: Čas: Kraj: Naslov prireditve: Nastopajoči: Prireditelj: IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT. KOLESARJENJE „Paco“ Wrolich slavil prvo veliko zmago Peter „Paco " Wrolich - na Strassengelu je slavil prvo veliko zmago. 162-kilometrske kolesarske dirke v Strassengelu blizu Judenburga (na Štajerskem) Peter Wrolich gotovo nikoli ne bo pozabil. Tam je namreč pretekli teden osvojil prvo veliko zmago na svoji kolesarski poti, ki mu je hkrati odprla tudi vrata v avstrijsko državno reprezentanco na bližajoči se znameniti dirki po Avstriji (od 8. junija). Kolesarska dirka v Strassengelu je štela tudi za avstrijski pokal, kjer v skupnem seštevku zaseda Wrolich odlično 2. mesto. Tekmovanje je bilo dolgo časa izenačeno, brez posebnih be- gov. V zaključnem sprintu pa so nekateri kolesarji (med drugimi tudi Kreidl, ki je sicer kot prvi prispel v cilj) krajšali pot, zaradi česar so bili po tekmovanju izključeni. Peter Wrolich: „Imel sem še mnogo telesnih rezerv, tako da me ta dan regularno nihče ne bi mogel premagati!" Sedaj tekmuje Wrolich na dirki Dunaj - Greste n - Dunaj, nato pa se bo pripravljal na dirko po Avstriji. Če bo do takrat obdržal trenutno formo, lahko od njega mnogo pričakujemo. Mogoče celo zmago ene ali druge etape na tej najpomembnejši etapni dirki po Avstriji. ImSI Bilčovs: vratar Slapnig nevaren v napadu Naslednji krog: Mostič - Ne le v golu izvrsten, tudi v napadu nevaren - vratar Bilčovščanov H. Slapnig. Bilčovs (v soboto ob 17. uri) -Višek izpadov so doživeli Bilčovščani na tekmi proti Rudi, ko je moštvu trenerja Hobla manjkalo kar šest igralcev. Zato je Hobel kratko malo spremenil postavo ter dovolil igrati v napadu standardnemu vratarju Slapnigu, branil pa je vratar druge ekipe Kattnig. Ta primorana sprememba pa je nadvse uspela, saj je Kattnig odlično branil, Slap; nig pa nevarno napadal. V podobni postavi bodo nastopili Bilčovščani tudi proti Mostiču, le z razliko, da Fister ne bo igral. Ta si je namreč poškodoval ramo (mora na operacijo), tako da ima Hobel sedaj že sedem poškodovanih (manjkajočih) igralcev. Kljub temu je prepričan, da bodo z defenzivno igro odnesli točko iz Mostiča. Ruda - Globasnica - Tekma je bila že včeraj. Sele: po porazu proti Grebinju (1:2) konec sanj o povzdigu Sele - Še dva kroga sta do konca prvenstva in Selani zaostajajo že 5 točk zb vodečima ekipama. S tem so zgrešili cilj, ki so si ga zastavili pred sezono: pov; zdig v podligo. V zadnjih dveh krogih želijo sedaj utrditi vsaj 3. mesto, toda tud' to bo težko, kajti Grebinj je trenutno izredno razpoložen Dobrla vas - Ekipa trenerja Bošnjaka je proti Vovbram odigrala najboljšo tekmo v tej sezoni, kljub temu ni zadostovalo za točko. Do 85. minute se je glasil rezultat 1:1, po napaki vratarja pa so Dobrolčani ponovno zapustili igrišče kot podleženec. Sedaj je izpad iz 1. razreda dejstvo. Toda dobra predstava prot' Vovbram daje upanje za prihodnjo sezono. PODLIGA VZHOD: Bilčovs - Ruda 0:0 BILČOVS: Kattnig 4, Rajnovič 4, Kuess 4, Lipusch 4, Fister 3, Gartner 4, Smeraldo 3, Schaunig 3, Durnig 3, Hobel 3, Slapnig 3; Kotmara vas: 100 gledalcev Sodnik: Wölbitsch (dober) Globasnica ■ Liebenf. 1:3 (1:1) GLOBASNICA: Preitenegger 2, P. Sadjak 2, G. Sadjak 3, Dlopst 3, Tratar 3, Hren 3, Silan 3, Kert 2 (70. Szabo 0), Buchwald 2 (70. Sturm 0), Ilič 2, Pasterk2; Globasnica: 200 gledalcev Sodnik: Benko (povprečen) Strelca: Ilič (14.) oz. Brunner (40., 57., 85.) 1. RAZRED Dl Eitweg - Železna Kapla 6:0 (3:0) ŽELEZNA KAPLA: Varch 2, Germadnik 2, Köck 2, G. Grubelnik 2, Schorli 2, Baloh 2, Lipusch 2 (75. Kucher 0), Kaschnig 2, Nerz 2, Sporn 2, F. Ošina2; Eitweg: 100 gledalcev Sodnik: Korac (dober) Šmihel - Labot 2:0 (1:0) ŠMIHEL: Leitgeb 4, A. Gros 4, H. Motschilnik 4, Janet 4, Buchwald 3, Goričan 3, W. Motschilnik 3, Ch. Figo 4, Ch. Gros 4 (46. R. Grobeinig 3), Zochar4; Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Stauber (slab) Strelca: W. Motschilnik (25.), Zochar (61.) Dobrla vas - Vovbre 1:2 (0:1) DOBRLA VAS: Rigo 3, Grubelnig 4, Herbur-ger 4, Logar 4, Z. Muharemovič 4, Jörg 4, Zunder 3, Ch. Lesjak 4, Kastrun 3, M. Lesjak 4 (46. Sienčnik 4), V. Muharemovič 3; Dobrla vas: 150 gledalcev Sodnik: Rosenwirth (povprečen) Strelec: Sienčnik (65.) Sele - Grebinj 1:2 (0:0) SELE: S. Užnik 3, D. Oraže 3. A. Mak 4, K. Hribernik 3, Božič 3, M. Dovjak 3 (80. M. Oraže 0), Radosavljevič 3, Travnik 3, Z. Oraže 3 (60. H. Olip 3), Gorenschek 4, Maver 3; Sele: 200 gledalcev Sodnik: Fanzott (neobjektiven) Strelec: A. Mak (82.) Rdeči karton: Maver (75.) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 24 16 6 2 69:15 38 2. Velikovec 24 13 5 6 47:29 31 3. Bilčovs 24 10 9 5 43:29 29 4. ASK 24 11 6 7 31:24 28 5. Ruda 24 811 5 27:26 27 6. Mostič 24 8 8 8 29:32 24 7. Metlova 24 8 8 8 29:33 24 8. Št. Lenart 24 512 7 17:22 22 9. Vetrinj 24 511 8 27:34 21 10. Liebenfels 24 8 511 27:37 21 11. Pokrče 24 510 9 34:39 20 12. Klopinj 24 7 611 23:33 20 13. Globasnica 24 5 811 20:39 18 14. Žitara vas 24 5 316 26:57 13 24. krog I27./28. mai 19951: Klooini - Vetrini. Moste - Bilčovs, Liebenfels - Št. Lenart, ASK - Metlova, Velikovec - Smihel/L, Ruda • Globasnica, Zitara vas - Pokrče; 1. RAZRED D 1. Podkrnos 24 14 7 3 50:29 35 2. Vovbre 24 15 5 4 41:20 35 3. Grebinj 24 13 5 6 42:22 31 4. Sele 24 13 4 7 53:37 30 5. Št. Pavel 24 9 8 7 51:31 26 6. Franlschach 24 9 7 8 35:29 25 7. Labot 24 11 3 10 42:50 25 8. Št. Andraž 24 5 13 6 34:29 23 9. Eitweg 24 7 9 8 41:38 23 10. Železna Kapla 24 9 5 10 37:40 23 11. Šmarjeta 24 5 10 9 37:37 20 12. Šmihel 24 7 512 31:42 19 13. Galicija 24 4 4 16 27:61 12 14. Dobrla vas 24 3 3 18 16:72 9 23. krog 127.128. mal 19951: Dobrla vas - Eitweg. Labot - Sele, St. Andraž - St. Pavel, Smarjeta - Železna Kapla, Vovbre - Šmihel, Grebinj - Podkrnos, Galicija - Franlschach; Bilčovs - Ruda 0:0 - Bilčovščani so prepustili sredino gostom ter so se osredotočili na dolge podaje napadu. Prav ta način igre je bil tokrat pravi, saj so se tako nekajkrat nevarno bližali nasprotnim vratom. Žal pa je vratnica (Smeraldo, 25. minuta) preprečila zmagoviti gol. Globasnica - Liebenfels 1:3 - Dober in uspešen pričetek domačinov, saj so v 14. minuti povedli z 1:0. Nato so si priigrali še številne lepe priložnosti, katere pa so ostale neizkoriščene. Nasprotno gostje, ki so v protinapadih in deloma po napakah domačinov zadeli zmagovite gole. Eitweg - Železna Kapla 6:0 - Kapelčani so igrali zelo napadalno, kar pa seje maščevalo. Domačini so prav zaradi tega v hitrih protinapadih zelo poceni zadeli gol za golom. Vsekakor je bil poraz Kapelča-nov, tudi v tej višini, pravičen, kajti z malo smole bi lahko prejeli tudi cel ducat golov. Šmihel - Labot 2:0 - Tokrat so se Šmi-helčani predstavili z najboljše strani, saj so igrali zelo disciplinirano in se tudi vzorno borili. Bili so v jasni terenski premoči ter gostom dopustili le eno priložnost (Leitgeb izvrstno branil). Drugi gol domačinov je zadel mladi igralec Zocher. Dobrla vas - Vovbre 1:2 - Neverjetno, kako se je na tej tekmi stopnjevala ekipa trenerja Branka Bošnjaka. Dobrolčani so bili celo tekmo boljši, imeli so tudi lepše priložnosti, žal pa so 5 minut pred koncem (po napaki vratarja Riga) prejeli nepotreben in porazen zadetek. Sele - Grebinj 1:2 - Manjkala je prava borbenost nekaterih selskih igralcev, tako da so gostje precej zlahka povedli z 2:0. Šele v zadnjih 15. minutah so se Selani stopnjevali, toda za več kot zadetek A. Maka ni več zadostovalo. Naslednji kroa: Labot - Sele - Maver zaradi rdečega kartona ne sme igrati, kljub temu je moštvo trenerja Travnika optimistično, saj tekmujejo na tujem bistveno zbranejše. Dobrla vas - Eitweg (v soboto ob 17. uri) - Dobrolčani želijo ponoviti "dober nastop proti Vovbram, le z razliko, da se bo glasil rezultat obratno - 2:1 za Dobrlo vasc Vovbre - Šmihel - Vovbre se bojij0 Šmihela, kajti tekme teh dveh ekip so bile vedno izenačene in je bil možen vsak rezultat. Šmihelčani so obljubili» da bodo iz Vovber odnesli vsaj točko» če ne celo več. Šmarjeta - Železna Kapla - Tekma je bila že včeraj. SAKU Napdalec Hermann Lippusch se vedno izredno trudi, toda v vigredni sezoni mu primanjkuje sreče. slika NT/Fera Mladi podcenjevali Poreče, zato le tesna zmaga-2:1 Precejšnja zmeda pred pričetkom tekme v Grabštanju, kajti preden je bil sodnik Feichter sploh pripravljen soditi, so morali odgovorni SAK s koso odstraniti previsoko travo za golom (v resnici le-ta nikogar ne bi motila). Tekma sama ni bila nič posebnega, omembe vreden je le pozitiven rezultat 2:1. Mladi so pričakovali visoko zmago, ker pa so nasprotnika podcenjevali, je nastala le tesna. S to zmago je ekipa trenerja Kreutza (se je na tekmi poškodoval v gležnju) vigredi še neporažena, čeprav ji že drugo tekmo manjka izkušeni napadalec Kordesch. Naslednji krog: Donau - SAK II (v soboto ob16. uri, v Celovcu). SAK II-Poreče 2:1 (1:0) SAK II: Smrečnik 3, Tolmajer 3, M. Blajs 3, Marko Nachbar 3, Razdevšek 3, Mesner 3, Mirko Nachbar 3, Kreutz 3 (38. M. Isopp 3), Senčnik 3, Hermansky 3, Mandl 3; Grabštanj: 50 gledalcev Sodnik: Feichter (slab) Strelca: Razdevšek (43.). Hermansky (75.) V zadnjih 7 minutah zadene SAK četrtino vseh zadetkov V prvih 15 minutah je SAK prejel komaj 2 zadetka -inv obeh tekmah tudi podlegel. v tiri tekme so še do konca pr-venstva in SAK ima v boju ■ j za povzdig v II. zvezno ligo slej ko prej izvrstne karte v [okah. Ne le dejstvo, da vodi na tabeli in da tekmuje proti neposrednima nasprotnika WAO in VSV še na domačem igrišču, temveč tudi sta-tlstični podatki govorijo za SAK. Od vseh ekip je zadel v odločilnem obdobju tekme, v zadnjih 15 minu-tah, največ zadetkov -11 (od teh je 84. in 90. minuto zadel 10-krat, torej v zadnjih sedmih minutah skoraj četrtino vseh zadetkov). r° J6 po eni strani izraz dobre tele-Sne pripravljenosti in koncentracije, P° drugi strani pa to pomeni: čim bo|j se bliža tekma koncu, tem bolj nevaren je SAK. To velja tudi za Radejih 15 minut pred polčasom, K° SAK prav tako daje lepo število zadetkov. .Kar zadeva protizadetke, pa je °c|tna izrazita zbranost v prvih 15 m'autah. V tem času je SAK prejel omaj dva zadetka in ta na tujem Jeseni proti LUV Graz v 9. minuti ®r letos vigredi proti VSV v 14. Teh hitrih zaostankov pa AK nikoli ni mogel popraviti, kajti °bakrat je podlegel. .Za Primerjavo še podatki svetov-'h nogometnih raziskovanj, ki iz-P°vedo, da v času med 60. in 70. lnuto nasplošno pade telesna pri- turf/^en0St nog°metaša in s tem di koncentracija. Zato prav v tem asu nastaja največ napak - posle-ICe so: razmeroma pogosti zadetki. Med 76. in 90. minuto zadene SAK največkrat, najmanj golov prejme v prvih petnajstih minutah GOLE JE ZADEL 11 MINUTA 1.-15. 16.-30. 31.-45. 46.-60. 61.-75. 76.-90. Upoštevane so tekme SAK do 23. kroga letošnjega prvenstva 94/95 v regionalni ligi ---Z&T P Proti WAC in VSV pričakuje SAK velik obisk Naraščaj SAK V nedeljo tekmuje SAK na tujem proti Marchtrenku (trener dr. Ramšak: „Marchtrenk nas je letos vigredi v Celovcu z dvema goloma v 2. polčasu porinil v malo nogometno krizo, zato imamo račun odprt!“), teden navrh pa pride WAC v Trnjo vas. Ta tekma ne bo nič manj pomembna kakor kvalifikacijske tekme, ko je nad 3000 pristašev glasno podpiralo SAK v celovškem stadionu. Ramšak: „Prav na zadnjih dveh tekmah na domačem igrišču, proti WAC in VSV, upam na našo krepost od zunaj - na naše navijače. Prepričan sem: če se jih bo zbralo okoli 1500 do 2000, nas v tej ligi nihče ne more premagati!“ Zadnje 4 tekme koroških ekip SAK Marchtr. - SAK SAK-WAC SAK-VSV Traun- SAK WAC WAC-Traun SAK-WAC Marchtr,- WAC WAC - D. Linz VSV Voitsberg - VSV D. Linz-VSV SAK-VSV VSV-LUV Graz SAKU 12 že prvak Prvi naslov prvaka je letos osvojila ekipa SAK U 12 iz Pliberka (trener Silvo Kumer). Mladim nogometašem SAK k uspehu prisrčno čestitamo! SAK U 12 I - Pliberk 6:3 (Kramer 2, Part! 2, Zidej, Krajger), Trg/Feldkirchen U 16 - SAK 1:1 (Oraže), ASV - SAK U12 I11:5 (Tischler 2, Ur-bajs, Samo, Querer), Pokrče - SAK U 12 10:19 (Krajger 5, Meklin 4, Zidej 4, Partl 4, Kuežnik, Kramer), Vetrinj - SAK U 10 I112:2 (Napetsch-nig, Žnidar), SAK U 8 Celovec je na turnirju na Zihpoljah dosegel odlično 2. mesto. Tekme prihodnjega krona: SAK U10II - ASK iv petek, ob 17. uri na Košatovem igrišču), SAK U12 - Smarjeta (v petek, ob 18. uri na Košatovem igrišču), SAK U 10 I - Rikarja vas (v petek ob 18. uri), Wölfnitz - SAK U 10 II (v torek ob 17.30), SAK U12II - Vetrinj (v sredo, ob 18. uri na Košatovem igrišču), Šmihel - SAK U 10 I (v torek), SAK U 14 - Klopinj (v soboto ob 18, uri), Austria U 16 - SAK (v soboto ob 17. uri), SAK U 8 Cel. igra v soboto turnir v Krivi Vrbi (ob 14. uri), SAK U 8 Plib. pa v nedeljo v Železni Kapli (ob 14. uri). 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 20 15 3 2 60:11 33 2. Ochsendorf 20 13 5 2 42:11 31 3. SAKU 20 15 1 4 45:22 31 4. Hodiše 20 11 3 6 48:24 25 5. KAC 20 8 7 5 30:24 23 6. Grabštanj 20 9 4 7 37:23 22 7. HSV 20 7 6 7 32:37 20 8. Donau 19 6 3 10 31:39 15 9, Žihpolje 20 5 4 11 19:30 14 10, Kriva Vrba 20 5 2 13 26:59 12 11. Pošta 20 2 4 14 17:52 8 12. Poreče 19 1 2 16 6:61 4 SAKI__________________________________ Donau Linz je sicer le razdiral, toda priboril si je točko Bila je pričakovana težka tekma, kajti nasprotnik iz Gornje Avstrije je igral to, kar SAK najmanj mara: izredno defenzivno (deloma je branil z osmimi igralci) in razdiralno. Jasno, da je bilo skorajda nemogoče preigrati nasprotnika. Kljub temu so se nudile SAK nekatere lepe priložnosti, ki pa so jih deloma nesrečno, deloma klavrno zapravili. Gostje so sicer le redko prihajali blizu vrat Prescherna, toda če, potem nevarno. Hvala Bogu tudi oni pri zaključkih niso imeli sreče. Opaziti pa je bilo, da skoraj polovica igralcev SAK tokrat ni dosegla povprečnega ali normalnega razpoloženja. SAK ■ Donau Linz 0:0 SAK: Preschern 4, Wölbl 3, A. Sadjak 4, Škof 3, Blajs 3, S. Sadjak 3 (46. Petschenig 2), Šmid 2, Sum-berac 4, Eberhard 2, Lippusch 3 (61. Paulitsch 2), PihornerS; Igrišče ASV: 400 gledalcev Sodnik: Deller (povprečen) Regionalna liga - sredina 1. SAK 23 13 5 5 45:25 (+20) 31 2. WAC 23 10 8 5 48:23 (+25) 28 3. VSV 23 12 4 7 37:30 (+7) 28 4. Voitsberg 23 11 4 8 41:37 (+4) 26 5. Marchtrenk 23 8 6 9 32:30 (+2) 22 6. LUV Graz 23 8 3 12 28:42 (-14) 19 7. Traun 23 5 8 10 25:38 (-13) 18 8. Donau Linz 23 4 4 15 20:51 (-31) 12 ■ Rezultati 23. kroga: D. Linz - SAK 0:0, WAC - Voitsberg 6:0, Marchtrenk - VSV 1:2, LUV Graz -Traun 4:1; ■ 23. krog (25. maj): SAK - LUV Graz, VSV - WAC, Donau Linz - Voitsberg, Traun - Marchtrenk; ■ 24. krog (27./2S. maj): Marchtrenk - SAK (v nedeljo, ob 17. uri), WAC - Traun, Voitsberg - VSV, LUV Graz - Donau Linz; Bilčovški pevci pred petdesetimi leti Sliko iz leta 1944 je dala na razpolago Našemu tedniku Kumrova mama iz Bilnjovsa, prikazuje pa pevke in pevce domačega zbora pred Pomočevo gostilno v Bilčovsu. Slovenski napis je gestapo takrat nadomestil z nemškim in poleg njega vidimo pribit na hiši tudi še Hitlerjev križ. Vsi vemo, da je takrat bila slovenska pesem kot tudi slovenska beseda prepovedana. Kljub temu pa so domači pevci izkoristili priložnost, ko je prišel pevovodja Foltej Kapus na dopust, da so se srečali pri Pomoču in so za zaprtimi vrati zapeli slovensko pesem. Na sliki z leve: Pomočev Rudi, Jok Bašti, Havpt-manova Marta,_ Baštijev Berti,v Linčijeva Mici, Put-narjeva Tildi, Ština Pomoč, Črnijeva Lonki, Joža Linči, Putnarjeva Lojza, Pomočeva Nani in Mojci, v sredini pa sedi zborovodja Polti Kapus. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Mag.Janko Urank, pedagog: Službeno mesto sem že večkrat menjal, ne pa poklic, ker me veseli pedagoško delo. Kljub temu, da delo ni preveč dobro plačano in tudi ne dobimo plačanih nadur, mislim, da sem tu na pravem mestu. Zavedam se, kako pomembno je, da izobražujemo naše dvojezične učitelje, zato me delo tudi veseli. Dr. Peter Am-brozy, politik: Vem, da sem bil vedno na pravem mestu in sem to tudi danes. Nikoli mi ne bi prišlo na misel, da bi opustil politično delo, ne glede na to, kakšno funkcijo imam. Da sem tudi danes na pravem mestu, mi potrjuje dejstvo, da sedaj zahtevam od žurnalistov honorarje za stališča. Pred letom dni si tega še nisem mogel privoščiti. Bernard Sadovnik, tajnik: Kot zidar sem svoj čas spoznal težave delavskega sloja in sem takrat spoznal, kako važno je, da se tudi interesi te skupine na vseh ravneh uveljavljajo. Ob tem sem odkril svojo politično in organizato-rično žilo in sem vesel, da imam danes možnost s svojimi idejami aktivno in samostojno sooblikovati politično življenje. Ali ste poklicno na pravem mestu? Pripravila Heidi Stingler Mag. Lojze Dolinar, profesor: Biti profesorje najboljši poklic, ki si ga človek sploh lahko misli. To delo me veseli, ker lahko posredujem narodno poslanstvo in vzgajam mlade v narodno zavedne pripadnike narodne skupnosti. Zato še nikoli nisem razmišljal, da bi menjal službo. Vrhu tega mi ta poklic dopušča dovolj časa za druga kreativna dela. HOROSKOP TEDNA Fric Kumer (dvojčka) roj. 22. 5.1937 Kreposti: samozavest, družabnost, odprtost Slabosti: užaljenost, nečimrnost, nemir Dobro se zavedate, da je celo življenje pravzaprav ena sama igra. Odločilno je le, da vsak svojo vlogo najbolje odigra in iz vsakega položaja, četudi je še tako kočljiv, iztrži najboljše. Kočljivim zadevščinam se ne izogibate, ker imate dovolj močno hrbtenico in veste, da ste taka osebnost, ki si lahko privošči, da povsod zastopa svojo linijo. Ljudje vas spoštujejo, ker ste odprti in strpni in upoštevate tudi stališča drugače mislečih. Sicer imate jasne cilje, vendar tudi točno veste, da je za dosego le-teh pogostokrat potrebna velika diplomacija. Za vaše osebno življenje vam priporočamo, da si vzamete več časa za družino in v prihodnje bolj pazite na svoje zdravje. Janez Hudi, poslovodja: Ker delam že od leta 1962 na naši Posojilnici, lahko rečem, da sem star zajec. Včasih so bili boljši časi, včasih pa slabši in seveda sem doživel trenutke, ko bi najraje vse vrgel. Ker pa nikoli nisem imel posebnih ambicij, da bi postal kaj višjega, sem ostal v domačem kraju. Ali sem tu na pravem mestu, naj presodijo drugi. Milka Hudob-nik, poslovo-deča tajnica: Službeno mesto sem menjala pred nedavnim in sem danes zadovoljna s svojim delom pri PUAK, ker je to mlada institucija, ki daje možnost za vsestransko kreativno delo-Pri poklicnem delu imam večkrat problem, da se preveč koncentriram na stvari, ki me spravljajo na druge misli, ker me vse in vsak zanima.