Letnik VIII.
V	Gorici, dne 6. septembra 1900.
Številka 37.
Poučljiv list zn slovensko ljudstvo ui\ Primorskem.
1'se na vero, dom, cesarja!
Izhuja vsaki četrtek oh f>, pop. itokopisi se ne vračajo. iNefrankovana pisma s« m' sprejemajo.
Cena /.a celo Idil (i kron, za pol Ida ;t klone, /a manj premo?.'!!1 t krone /a celo lelo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT.
Tisk. >i\aroilna tiskarna« v Gorici.
Naročnino in oznanila sprejema upravništvo v Gorici, Se-meniška ulica šl. i). Posamezne številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski uiliei in na Korenjskem bregu (Itiva Comu) št. I t po 10 vin.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija št. 7.
Slovenska duhovščina
iih II. katoliškem shodu.
Slovenska duhovščina — oil Soči* do Drave pa od Kolpe do Zilje — ima v zgodovini slovenske zavednosti zelo častno mesto in nobeno še tako ostudno obrekovanje narodno-naprednih gospodov jej ne vzame te krvavo zaslužene časti. Zgodovina bo nazaduje vendar le govorila resnico, da so slovenski duhovniki vselej in povsod krepko in požrlo-valno budili slovenski narod. In to častno mesto si hoče duhovščina tudi še nadalje ohraniti v slovenski družbi, ker mora ljubiti ljudstvo, iz katerega je zrasla, in delati za narod, med katerim sloji v imenu Kristusovem. Narod pa sme biti tega sodelovanja vesel, ker v slovenski duhovščini, ki šteje okolo IUU0 izobraženih in neodvisnih mož, je velika moč. Ta moč pa ne izvira le iz nje znanja in poštenja ali iz gmotnih ugodnosti, katere imajo duhovniki, ampak v prvi vrsti iz stanu, ki je posvečen, če prav so duhovniki sami slabotni ljudje. Zato pa je treba, da se duhovniki zavedajo svojega stanu, da branijo in zastopajo čast svojega staViu, ker v stanu je njih moč! Najbolje bomo pa zagotovili čast in ugled, ako bomo res en slan, vsi sporazumljeni, združeni, edini. V slogi je moč. Do zdaj pa smo bili preveč ločeni, eden drugemu nepoznani, celo nasprotni, vsaki v svojem kotu. To ne sme biti od zdaj naprej.
Naj nas pa nihče krivo ne razume, kakor bi duhovniki iskali le svojih koristi in gospodstva svojega stanu črez druge sta love. Tega nikakor ne, ker prvič, kdoi1 hoče biti slovenskemu ubož-nemu in pozabljenemu ljudstvu vodnik, ne sme biti gospod, ampak trpin in naj se pripravi na vse mogoče žrtve ne pa na dobičke in gospodarstvo. Drugič pa izvirajo taka očitanja iz krivega materij a 1 i st i č n e ga mnenja. Materijalislu je namreč vsaki človek sebičnež in tako tudi vsaki stan. Zato si vedno misli, da vsaki stan išče le svojih koristi, svojih dobičkov itd. Po krščanskem mišljenju pa je vsaki stan ud celega telesa — naroda ali države. Če torej ud dela za se, za svoje zdravje, dela tako najbolje za celo telo, če pa le en ud hira, trpi celo telo. Ce torej želimo, da hodi duhovski stan zdrav, krepak, zložen in spoštovan, želimo to zato, da bo krepko in uspešno deloval za celi narod.
In kmalu pride priložnost, ob kateri se pokaže lepa složnost vse slovenske duhovščine. To bu namreč na II. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Došla so nam vže iz vseh krajev slovenske domovine poročila, da se bo Iduhov-ščina mnogoštevilno vdeležila 11. kat. shoda v Ljubljani. Še več. V d e I e ž b a bo o r ga n i z o v a n a. Na shod ne pojdejo le posamezni duhovniki, ampak bodo ob enem zastopane cele skupine, celi dekanati in tako cele škofije. Na ta način bodo res vsi slovenski duhovniki zbrani na enem mestu, v enem duhu, v enem imenu. Moči do zdaj raztresene bodo na shodu združene v mogočno vojsko.
Ta edinost bo gotovo lep zgled ljudstvu, katero ima v duhovščino zaupanje in katero ima pravico zahtevati od nje, da bodi složna in edina. Ta edinost vseslovenske duhovščine bo temelj skala vseslovenske edinosti in celokupnosti in sicer trden, neo-
mahljiv temelj nasproti slovenski vihravi in v eno mer prepirljivi politiki.
Zgodovina slovenske politike od 1. 18 5-8. je namreč dolga vrsta ostudnih prepirov in nedoslednega omahovanja na vse strani. Neka vihravost, neka nezrela, nemoška in včasih skoraj otročja taktika ni dovolila slovenski politiki onega miru, one doslednosti in načelnosti, brez katere sploh ni mogoča politika celega naroda. To je veliko zlo in morda naj-veče zlo. za katerim hiramo. Prepričani smo pa, da bo slovenska politika veliko bolj trezna, moška, dostojna in vzdržno dosledna, ako bo v vseh vihrah in prepirih duhovščina slovenska — od Soče do Drave, od Kolpe do Zilji* — edina in organizovana. Ta edinost bi bila torej silno v prid celemu narodu.
Zatorej kličemo slovenski duhovščini proseč: Hodimo vsi eno, vsi v istem imenu, vsi za isti program združeni in organizovani za časno in večno blaginjo slovenskega naroda. Hiti 'si na shod v Ljubljano zborovat v .iu Kristusovem za čast in naprede1: domovine !
Kdo se je spremenil? Dr. Gregorčič ali Gabršček?
Na shodu v Kobaridu sta se gg. Gabršček in dr. Tuma trudila dokazati, da se je dr. Gregorčič od leta 18(.)(i. naprej ves spremenil, nasprotno pa da sta ona dva obranila stari program, ki je program narodno-napredne stranke. Njima nasproti je nam prav lahko dokazali, da sta le dr. Tuma in Gabršček zapustila stari program, kakor tudi cela slovenska narodno-napredna stranka. Evo dokaz !
Dr. Tuma je na ustanovnem shodu svoje stranke v Gorici in zdaj zopet v Kobaridu postavil za poglavitno načelo stranke te le trditve: Vera nima v javnosti nobene besede, zunaj c e r k v e n a j s e n e govori o v e r i, vera iu politika se izključujeta! —
To načelo pa nasprotuje trdil vam slovenskih liberalcev, s katerimi so se mnogo let borili p roti naši stranki, češ, da oni niso liberalci, da na Slovenskem ni liberalizma, da oni priznavajo veri vso veljavo tudi v javnosti, da oni se le v taktiki ne zlagajo z nami, da je ves razpor le oseben itd. Kdo se je torej spremenil, ljubi dr. Tuma?
Načelo dr. Tume nasprotuje resolucijam z a u p u i h m o ž n a r o d n o-n a p r e tl ne sl r a n k e v L j u b j a n i I' 1893., v katerih se je na prvem mestu povdarjalo, da načela katoliške vere morajo bili podlaga vsega javnega življenja slov. naroda. — Ko so gg. zaupniki iz Trsta zahtevali, da bi se o veri ne govorilo v političnem programu, sta se temu uprla dr. Gregorčič in — čujte — gosp. Gabršček, rekoč, da se Slovenci v politiki ne smemo bratili z nobeno stranko, ludi z mlad o češ ko ne, ako ne iz-poznava katoliških načel. To resolucijo so zaupni možje narodno-napredne stranke sprejeli skoraj s o g I a s n o. Kdo se je torej spremenil, ljubi dr. Tuma?
Načelo dr. Tume nasprotuje nadalje r e s o I u c i j a m v s e s I o ve n s k e g a shoda v Ljubljani I. 18‘.)7, katerega seje vdeležila tudi narodno-napredna stranka, posebno še Ivan Hribar, dr. Ferjančič, tudi dr. Tavčar in pa — Gabršček iu dr. Tuma. Shod je soglasno in
brez oporekanja sprejel resolucijo, da bodi katoliška vera podlaga slovenske politike. Zdaj pa pravi dr. Tuma: vera nima v javnosti besede. Kdo se je torej spremenil, ljubi dr. Tuma?
Načelo dr. Tume nasprotuje p r o-gramu, po katerem je bil on izvoljen za deželnega poslanca. Izvoljen je bil na podlagi programa političnega društva ..Sloge11. „Sloga“ pa ima izrecno v pravilih zapisano, da deluje v politiki na katoliški podlagi, to je, na podlagi načel iu naukov sv. katoliške vere. To točko v pravilih političnega društva je branil zlasti g. Gabršček, in se je s lem tudi nam nasproti ponašal. Zdaj pa pravite g. poslanec, da politika in vera se izključujeta, da politika ne sme biti na katoliški podlagi. Kdo se je torej spremenil, ljubi gosp. dr. Tuma?
Staro in slavno načelo slovenske poli,ike je bilo: „Vse za vero, dom. cesarja*1. Vi pa pravite: V javnosti za vero nič! Kdo se je torej spremenil, ljubi g. dr. Tuma?
„Soča‘l nam pač odgovori na vse to: ,.Če smo torej stalina katoliški podlagi. zakaj se niste z nami združili vže
I.	18V).}	Zalo, ker nismo verovali vašim
besedam, ampak smo vas sodili po dejanjih. Ali smo dobro vedeli, kaj tiči za vas. Nasproti je pa dr. Gregorčič trdno veroval besedam liberalcev, če prav so ga vsi prijatelji svarili. In kakor dr. Gregorčič je še na stotine duhovnikov iz prevelikega rodoljubja verovalo liberalcem.
Vsi ti se zdaj britko kesajo na Goriškem kakor drugodi po Slovenskem. — Ko smo vam hoteli tudi mi vže zaupati
—	1. 18(J7. z ozirom na veljavo dr. Gregorčiča iu i/. ljubezni do miru za napredek nesrečnega naroda -- ste nas odbili in dr. Gregorčiča samega svarili pred klerikalizmom. To skrivnost ste zdaj sami izdali.
Gospoda pravita, da sta ostala, kar sta bila. Mi jima verujemo, da sta bila vselej to, kar sta zdaj: radikalna liberalca, a lepo prosimo, da bi tudi ona dva nam verovala, da sla vselej drugače govorila, kakor v srcu čutila in mislila. Tako gospoda Andrej Gabršček in dr. Henrik Tuma, bodita si dobra in govorita resnico : Lisica pusti kožo, zvijače pa ne !
Dr. Tume shod v Tolminu
dne 2. t. m.
Da bi kaj sporočil v „Prim. List11, sem šel zraven. Pa mize za časnikarske poročevalce ni bilo; k sreči se je dobil stol. —
Kaj je dr. Tuma govoril?
Ob 3. uri in 2o minut je dr. Tuma vstal, del levo roko v hlačni žep in spustil dolg govor. — Najprej se je p o h v a i i I, da je delaven poslanec. Potem je pravil o deželnem zboru, o trgovskem obrtnem društvu, o razporu na Goriškem, o duhovnikih, o cestah in železnicah, o gozdoreji (dr. Tuma gozde redi) in živinoreji. Predlagal j«; znani resoluciji o železnicah. — Ni mi treba praviti, kako je govoril o teh rečeh. Saj jr bilo ži* dvakrat popisano v ,.Prim. Lislu", v poročilih o shodih v Vrtojbi in v Kobaridu. Dveh rečij pa ne smem prezreti, kar kažeta v solnčni luči — Tumov značaj.
Kaj ukazuje dr. Tuma duhovnikom?
Ko je mož govoril o duhovnikih, sem bil na shodu jaz edini duhovnik; (dva druga sta prišla pozneje). Zato se je doktor obrnil proti meni in s povzdig-neno besedo govoril, kaj on kot „dober kristijan11 zahteva od duhovnikov. Ostanejo naj v cerkvi, zraven pa lahko, ako imajo vrtiček, sadijo drevesca in potem delijo kmetom, pa bodo imeli veliko, veliko dobro delo. — Za te lepe, ganljive nauke, bi se bilo spodobilo zahvaliti gospoda doktorju hitro na shodu. Ker sem prižel zraven, da bi poročal v „Prim. List“, naj storim v listu svojo dolžnost. Sprejmite torej, g. doktor, za tako ganljive nauke n a j p r i s r č n e j š o z a-hvalo. Da pa vašo željo še bolj izpolnim, bi rad sadil drevesca tudi v e e r k v i. Zato prosim, kake vrste n a j si izberem. — Upam, da bodo enako storili vsi duhovniki. Potem nas ne bo nikoli noben liberalec videl, in ne bo se jim treba bati, da bi jim duhovski kolar vzbujal — vest.
Kaj vi1 g. dr. Tuma o kmetijskih zadrugah?
Prav malo, da ne rečem: nič. N e v č: 1. k a j s o zad r u ge. Zamenjuje jih s konsumnimi društvi. Ne v 6: 2. čisto nič o velikih uspehih, ki sojih dosegle kmetijske zadruge po drugih deželah po vsem svetu. Ne vč: 3. kako poslujejo. Kvasil je le o cukru in kofetu, o kmetih, ki nič ne znajo, o duhovnikih, ki jih zapeljujejo v nevarna podjetja in o faliranih trgovcih, ki kot poslovodje neumne kmete goljufajo. N e-znanaje: 4. doktorjugospodar-ska organizacija na Slovenskem, zlasti na Kranjskem. Mož ne loči „Kršč. socijalne Zveze11 od »Ljudske posojilnice11 in »Gospodarske Zveze11. 0 sedanji „Gospodarski Zvezi11 pa naj-brže sploh še ni slišal. „Rajfajznovimu posojilnicam še imena ni povedal. Mahal je po kapelanih, ki po kršč. nauku gredo s predpasnikom v prodajalnico prodajat, pozabil pa je povedati, da je na čelu gospodarske organizacije odvo-ka t dr. Šušteršič, pa pravi odvokat, ne tak, ki se za advokata še le uči, kot dr. Tuma.
Pa pravijo, da je dr. Tuma zadružništvo celo študiral! Mogoče, a zaslužil je trojko.
Poleg tega, da je metal zadruge in konsumna društva v en koš, je pa v eni sapi kmetom zadruge odsvetoval, obrtnikom pa priporočal. No, pozneje se je celo premislil: začel je hvaliti mlekarske zadruge. Menda se je mož spomnil, da ga poslušajo kmečki možje, ki sami vodijo lepo število mlekarskih zadrug. — Gospod doktor, vaša konfuznost je zelo velika.
Ob 4. uri in 40 minut je dr. Tuma končal.
G. učitelj Vrtovec je na to prosil, da bi ,.Trgovsko-obrtno društvo11 posredovalo prodajo sadja. Tuma je to odklonil, češ, da „T r g o v s k o -
o	b rt n o d r u š t v o'1 ni za to ustali o v I j e n o. K o j e pa mož videl, da odgovor ljudem ne ugaja, je hitro obljubil, da bo „Trgov-sk o-o brin o društvo11 še to leto začelo posredovati pri prodajanju, „da bode po celem svetu poiskalo kupcev11.
G. Vrtovec je še govoril o sadjarskem društvu v Tolminu, želel ceste po levem bregu Soče in regulacije Soče.
Predsednik Oskar Gabršek je dal resolucije na glasovanje. Sprejele. Potem pa je pohvalil dr. Tumo, da je prišel med volilce ne le ob volitvi (ampak eno leto poprej, ker si j«? mislil: kdor prej pride, prej melje). Pokazal ji' rad ali n e ra d, d a j e T u m o v so ni i š-
I	j e n i k. ko mu je navdušeno klical: Živio ! drugi pa /.a njim.
Potem smo šli. Mnogo je bilo bolj pametnih, da so ž c poprej odšli. Še več je bilo takih, ki so gospodu doktorju kazali, kako s e z e h a. Verni pristaši pa so sanjali o zlatili časih, ki jih bo Tuma pricopral. Samo, da se jim ne zgodi kakor nevesti v narodni pesmi-Srdem lel je čakala.
A čakala zastonj!
Kmetje so spoznali, da zanje Tuma nima srca; saj še prijazne besede ni imel za-njo. Pravil jim je le. da so u e v e >1 11 i i n d a nič n e znajo.
Da bo še Tuma imel kaj od shoda, mu damo tri lepe svete:
1. Naj nikar 11 e g o v o r i o r e-č e h. k a te r i h 11 e u 111 e, kakor 11. pr. o kmetijskih zadrugah.
2. N a j g o v o r i 111 a I o bolj d o-ločno i 11 111 o ž k o. Tisto z a v i j a u j e je morda dobro za advokate, za poslanca pa ui; celo ne za moža, ki bi rad postal narodni voditelj.
3. Naj se I o č i od A n d rej a Ga brščeka zdaj v miru, da se ne bo enkrat v prepiru.
Dos ta vek : Tolmin se še ui podrl.
Politični pregled.
Naš notrajni položaj je zelo resen. Vsa Korberjeva prizadevanja, oživeli ohromeli državni zbor, so se izjalovila. Pogajanja s Čehi so se razbila, ker Cehi nočejo odjerjati, Korber pa se boji m-mške objestnosti. Na vseh koncih in krajih napovedujejo razpust državnega zbora. Pravijo, da pojde tudi Korberjevo ministerstvo ter napovedujejo kot prihodnje može princa Lichtensteina, Gaut-sclia, Bacquechema iu Schonborna. Korber pa vživa neki popolno zaupanje cesarjevo, zato je najbolj verjetno, da bo razpuSčen drž. zbor brez ministerske krize. Nove volitve pa se bodo, morda, vršile na podlagi splošne, jednalce iu direktne volilne pravice. Saj tudi bi bilo nesmiselno delati nove poskuse s državnim zborom, izvoljenim na podlagi sedanjega volilnega reda. Vendar se odločitev ui še izvršila. Iz Prage poročajo, da se bode dr. Korber še enkrat posvetoval s češkimi voditelji, predno se odloči.
Morilec Bz’esci je obsojen v dosmrtno ječo. Prejel je zasluženo plačilo.
USTKK.
Štiri rimske patriarhalne cerkve
(1’iSe J. K.)
Izpred glavnega cerkvenega vhoda imamo pred seboj dve dolgi ravni ulici; ona na levi vodi na jugovzhodni konec mesta do cerkve sv. Križa Jeruzalemskega, kjer hranijo odličen kos pravega križa Gospodovega, del napisa, žebelj in trn iz Gospodove krene. Podoben t. j. ponarejen trn imajo tudi v trentarski cerkvi pod Triglavom. Cesta na levi tedaj pelje od j jaslic Gospodovih do križa, po tej poti srno tudi goriški romarji šli. Ker pa želimo bralci „Prirn. lista-1 v duhu obiskali tretjo patrijarhalno cerkev, pojdimo rajši po dolgi ulici na desno. Mimogrede tudi lahko stopimo v novo cerkev sv. Antona Pad. na vzvišenem prostoru ob frančiškanskem samostanu. Za to cerkev so tudi slovenski Iretjeredniki mnogo prispevali. Gotovo se je vsakdo lazveseli, ter rad počasti svetnika čudodelnika. Pa mudi se nam, zato brž hitimo dalje ter pridemo na trg sv. Janeza pred cerkev sv. Janeza v L a t e r a 11 u.
Pot tako nanese, da pridemo po odpustke k tej cerkvi še le na tretjem mestu. Glede veljave in časti pa je ta cerkev na prvem mestu med vsemi cerkvami, tudi pred sv. Petrom, kar tudi naznanja napis na cerkvenem pročelju: „mati in glava vseh cerkva v Ki mu in po svetu*. Ta cerkev je
To je prav. A kdo ga je obsodil? Sodni dvor isti* olicijelne Italije, ki je sama proslavljala in dopuščala proslavljanje vladarskih morilcev. Agesilaj Milano je v Napolju pri vajah z bajonetom napadel napolitanskega kralja. Obsodili so‘na smrt. A oticijelno zjedinjena Italija ga je proslavljala kot junaka domovine. Pov-stavljali so mu spomenike, ustanavljali društva v proslavo, celo v šoli so ga mladini risali kakor največjega rodoljuba. I11 tudi spomin smrti Oberdanka, ki je hotel umorili našega cesarja, proslavjajo posebna društva vsako leto v Rimu in drugod. Iu vse to pred očmi in pod zaščito italijanske vlade. Kar so nekdaj hvalili, lo so v Milanu obsodili, llumbert je pal kot žrtva zjedinjene Italije.
Razpor med Rumunijo in Bolgarijo še ni poravnan, a hudih posledic ne bode. Rurnunski kralj je bil pri cesarju v Išlu gotovo zasl ran razpora. A oglasila se je že tudi Rusija. Ruska vlada izjavlja, da bode Rusija v tem razporu postopala le v sporazumu z Avstrijo-Ogersko, da se ohrani vsakemu svoje na Balkanu. Iz tega sledi da niti Bolgari od Rusije, nili Rumuni od Avstrije ne morejo ničesa pričakovati, kar bi bilo v korist jedne države.
Vojska v južni Afriki. Roberts je pričel silovito nastopati proti tujcem v Transvalu, dasi so bili isti v veliki večini popolnoma nepristranski. Izdal je tudi proglas, s katerim je Transval formalno priklopil Angliji. Po angleških poročilih bode namreč vojna kmalu dokončana. A ta poročila so pač angleška. Buri so še vedno z vso hrabrostjo bore. Bursko topništvo se vede tako hrabro, da je hvali sam Roberts. Iz okolice Belfasta 30 se Buri — nepremagani — umaknili v krokodilske gore, kjer bodo z vstrajnostjo nadaljevali boj.
Vojska na Kitajskem. Mej narodne čete so osvojile glavno mesto Pe-ki 11. A boj s tem še ni končan, ker se upor pojavlja tudi po drugih pokrajinah. Posebno na jugu Kitajske so sc* razmere poojstrile. V Kantonu so zasledili veliko zaroto. Kitajci so bili pri Tekšu popolno pobili. Padel je princ Tuan s 1500 ><iož-mi. — A tudi soglasje med vladami, je v nevarnosti. Rusija je izdala okrožnico, v kateri pravi, da je z oprostitvijo poslancev v Pekinu dosežena naloga mednarodnih vojnih čet. Zato se Rusi umaknejo s Pekinu s poslaništvom in ostalimi ruskimi podaniki vred. Prično naj se pogajanja. Kakor bomba je zadela ta novica ostale vlade. Posebno Nemčija se temu proti vi, ker noče, da se osmeši po-veljništvo grofa \Valdersee. Nemški cesar je rekel pri neki vojaški paradi, da Nemčija ne zapusti Pekina, ko bi morala vse svoje vojske poslati na Kitajsko. Tako se je pričelo rušiti soglasje evropskih kon-certislov na Kitajskem. Zadnje poročilo pravi, da so bili Evropejci tepeni (V)
namreč prestolnica rimskega škofa papeža. Zato tudi gre papež po kronanju pri sv. Petru v procesiji v lateransko cerkev, ter se da tam slovesno instalirati t. j. vzame cerkev javno v posest.
Sezidana je cerkev in papeževa palača, kjer so prebivali nasledniki sv. Petra do 11. stoletja, ob griču Celi ju (mons Coelius). Izpred trga je proti jugovzhodu lep razgled čez rimsko polje na sabinske in albanske gore. Ime ima cerkev od družine lateranske, ki je imela nekdaj tu svojo palačo. Iz te družine je bila Fav-sta, žena cesarja Konstantina. Konstantin je palačo daroval pap v.u, sv. Silvestru, ki jo je spremenil v krščansko baziliko. Od tod ima cerkev ime lateranska ali Konstantinova bazilika. Imenovali so jo tudi cerkev presvetega Odrešenika, ker se je ljudstvu prikazala ob steni v koru podoba Odrešenikova. Taje prva cerkev, ki je bila slovesno posvečana in od takrat je papež določil obrede cerkvenega posvečenja za vsako cerkev. Zato se po vsi katoliški cerkvi dne 9. novembra obhaja spoaiin posvečenja te c erkve in molitve duhovnikov se ta dan na to slovesnost nanašajo. Pozneje je dobila ime sv. Janeza v Lateranu in to po krstni kapeli, kjer je bil krščen cesar Kostantin, katera je bila posvečena sv. Janezu Krst. in sv. Janezu Kv. Že sv. Silvester papež je prizidal cerkvi palačo imenovano, „patriar-chium“ t. j. patrijarhišče.
(Dalje pride).
Novice.
Katoliški sliod. Priprave za .11. slovenski katoliški shod se vršijo na impozanten način. Udeležba obeta biti ogromna, tako poročajo ljubljanski listi. Razen iz vseh krajev Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske so naznanili udeležbo tudi Hrvatje in Čehi. Hrvate po-zivije ,.Katoliški lisl“ z naslednjimi besedami : ,.Bratje Slovenci sprejeli bodo Hrvate veselim srcem, a pokazati hočemo jim z našim posetom tudi našo osobito ljubav in bratimstvo. Ni treba pozabiti na to : interesi bratov Slovencev so tudi naši interesi, a naši interesi so oni bratov Slovencev.11	Moravski katoliški
Cehi so naznanili, da se slovenskega katoliškega shoda udeleže oticijelno. Na shod pridejo: vodja katoliško-narodne stranke dr. M. Hruban, odvetnik; državni poslanec A. C. Stojan: predsednik katol. polit, društva dr. Sedlaček in nadučitelj Karlaček. Slovenskih županov se je naznanilo že nad 200. —
Kat. delavsko društvo v Gorici se vdeleži II katoliškega shoda po treh odbornikih.
Hrvntski kat.	shod v Zagrebu.
(Telegram). Začetek	hrvatskega katoliškega shoda je bil	15. sept. sijajen. V
krasni, veličastno razsvetljeni stolnici ob petih „Veni Creator"; obilna udeležba ljudstva. Pri otvoritveni seji navzočih 11 hrvatskih škofov v dvorani „Hrvatskega Sokola-1. Krasna slika. V parterju inteligenca, na galeriji polno odličnih dam. Prvi jo pozdravil dr. Juraj Vrbanič, predsednik „Sokola-‘, vos hrvatski epis-kopal m goste. Krasno so govorili predsednik sestanka grof Miroslav Kulmer in z največjim entuziazmom pozdravljeni biskup Strossmayer. Kadar so se omenjali Slovenci, so doneli po dvorani gromoviti živio-1. Vsprejeli sla se soglasno resoluciji, da je papežu potreben neodvisen teritorij, iu zahvala sv. očelu za odobrenje privilegija, da se starosloveu-ščina rabi pri božji službi v zemljah hrvatskih. Slovence je na kolodvoru pozdravil kanonik Rubelič. Na zboru je zastopnik Slovencev državni poslanec Povše zahvalil se za Slovencem prirejeno ovacijo.
Preč. Andr. Šterk, škof tržaški je bil te dni v Rimu, kjer ga je sv. oči1 sprejel. S škofom je bilo tudi veliko romarjev iz tržaško škofije.
Nadvojvoda Jožef, vrhovni poveljnik ogrskih brambovcev (llonved), si je zlomil nogo pri vojaških vajah blizu svojega gradu v Alcsutu.
Duhovniške spremembe v goriški nadškofiji: (i. g. Augelj Čargo, vikar na Gorenjem polju, gre za kurata v Nabrežino; na njegovo mesto pride sedanji kurat na Banjšicah, č. g. Jožef Vidmar; na Banjšice pa č. g. Blaž Bevk, vikar v Zapotoku; vikarijat Zapotok je podeljen č. g. Antonu Gerbec, kapelami v Volčah, na čigar mesto pride semeniški duhovnik g. Janez KunšiO.
Č. g. Henrik Peternel, kapelaii na Placuti v Gorici, je poslan za župnega upravitelja v Jageršče, na njegovo mestu pa pride dosedanji šempeterski kapelan č. g. Jožef Ličan, a v Št. Peter kapelan iz Mirna, č. g. Primož Zakrajšek. Vikar na Oblokah č. g. Andrej Uršič, je premeščen za vikarja v Orehek, Ob-loke pa bode začasno oskrboval g. vikar stržiški.
(»uardijanom v samostanu 00. Frančiškanov na Kostanjevici pri Gorici je postal o. Edvard, vikarjem pa o. Bazilij.
Sv. (iora — samostan. Listi poročajo da prevzemo čč. 00. Frančiškani vodstvo svetogorskega svetišča. Za gvar-dijana je bil izbran o. Kalist Medič.
Šole v (ioriei. — Na gimnaziji prične šolsko leto dne 18. sept. V I. giinn. razred se bodo sprejemali dijaki dne 1 I. in 12. sept. od D—12 ure predpoldne. Ti, kateri želijo biti sprejeti v 1. gimn. razred, morajo priti v spremstvu starišev, morajo prinesti krstni list in zadnje spričevalo. Stari morajo biti vsaj K) let. Sprejemna preskušnja boli.sept. Dijaki, kateri so bili vže prej na goriški gimnaziji, morajo se oglasili vsaj do 10. sept.
Sprejemanje v slovensko p r i p ra vi j a v 11 i c o bo od 15. sept. naprej. Dijaki iz ljudskih šol imajo prednost. —
11	—	Na	goriški	realki	prične
šolsko leto dne Ki. sept. Sprejemanje v italijansko pri pravi javil ico in
1.	razred bo dne 14. in 15. sept. Sprejemanje drugih dijakov od 14. do 18. sept. od 9—10. predp. in od 8—0. pop. Drugo, kakor za gimnazijo.
—	Na c. kr. učiteljišču i n na e. k r. vadnici prične šolsko leto dne 17. sept. Gojenci in gojenke, ki so bili že lani na teh zavodih se bodo sprejemali dne 13. in 14. sept. od 8—12. predp. Dne 15. sept. od 8. do 12. ure predp. bo sprejemanje v I. tečaj, oziroma v višje tečaje, v I. vadnični razred, in sploh sprejemanje onih učencev in učenk, ki pridejo iz družili šol na vadnico.
Radi pomanjkanja prostora na c kr. vadnici naj se vsaki novi učenec oglasi vže prvi dan.
Na novo ustanovljeni c. kr. pripravnici za možka učiteljišča v P o d-gori se bodo vpisovali učenci dne 12., 13., 14. in 15. septembra, in sicer od 9—12 ure in od 2—4 pop. — Za ustop v to pripravnico zahteva sel.) izpolnjeno 13 /., leto, 2.) spričevalo z dobrini uspehom dovršene ljudske šole, 3.) krstni in domovinski list. 4.) spričevalo o cepljenju koz in 5.) zdravniško spričevalo.
\ o jaki so se vrnili od vaj v Gorico včeraj.
V spomin umorjenega italijanskega kralja so priredili Italijani v soboto večer neko predavanje. Predavati jim je prišel odvetnik Schiavi iz Vidma. Predavanje se je vršilo v glediščni zgornji dvorani. Prišlo je k predavanju tudi več Italijanov iz Vidma. Pri vhodu je stražila mestna straža v paradi. Mi v resnici ne vemo, koliko časa bodo Italijani še zlorabili ta grozen umor kol pretvezo za svoje iredentovske demonstracije. Vse to, kar se je godilo o priliki kraljevega umora in se še vedno godi, napravlja na nas vtis, kakor da bi Italijani manj žalovali po kralju nego se veselili, da jim je dano pod pretvezo žalovanja prirejati protiavstrijske demonstracije.
Goriška ra/,stava bo odprta do
9.	t. m. Nekateri Slovenci so razstavili vrlo lepe izdelke, med vsemi skoraj najlepše 11. pr. fotograf A. Jerkič, Ant. Dru-fovka, A. Krušič, Poveraj in drugi, a prve nagrade in diplome so vdobili h* Italijani iu sicer po večini Italijani od onkraj luže ! Tako podpirajo naše razstave domačo obrt in umetnost.
Vipavska železnica. Deželni odbor goriški je naročil denarnemu kreditnemu zavodu v Trstu, da takoj naloži pri prometnem denarnem zavodu na Dunaju na razpolago železniškemu inini-sterstvu svoto 100.000 gld. in to kot prispevek dežele za nakup osnovnih akcij Vipavske železnice. O tem je obvestil deželni odbor tudi železniško miti islerstvo. Nadejamo se torej, da se odda delo gradenja železnice v najkrajšem času!
Most ere/, Sočo pri barki. Dne 12. t. 111. ob 9. uri bo na licu mesta komisija, da poizve želje ali pritožbe občin in zasebnikov.
V Alojzijevišee sprejeli so na novo sledeči dijaki. Faganel Jožef iz Šempasa, Filipič Alojzij iz Ravnice, F011 Jožef ;z Srpenice, Kompara France iz Lokavca, Kos Karol iz Komna, Kranjec Fr. iz Mlinskega, Lenar Franci! iz lludejužue, Mirnih Jožef iz Sv. Luciji', Mužina Hugo iz Gradišča, Sivec France iz Krna, Ušaj Just iz Plač, Zdravje Matija iz Bovca.
Prosilcev za vsprejem bilo je letos 55. Odbor je izbral izmed njih le 12 najbolj vrednih.
Nova brzojavna postaja je ustanovljena v Sistjanu pri Devinu.
Ogenj — 3. I. m. ob U). uri je začelo goreti na šempeterski cesti v Podturnu. Vnel se je hlev posestnika, ki ima hišo tik zavetišča sv. Jožefa, ki je v kratkem času pogorel do tul. Zgorela je večinoma že spravljena piča iu dve pra-seti.
Najdeno truplo v Soči. Včeraj popoludne so našli na desnem bregu Soče nasproti Št. Andreža možko truplo. Utopljenec, katerega ji- Soča prinesla do tu. ima kakih 50 let in je popolnoma nepoznan.
Nesreča. Jakob Kovačič, kmet iz Modreja Sv. Lucija je šel v nedeljo 2. t. m. popoldne v tominsko faro kupovat
kravo. Po noči na poli domov jr padel pod cesto in si vrat zlomil. .Našli so zjutraj št* živega, prosil jo vodi*, a ko so ga premaknili jo umrl. Zapustil je ženo z otroci, Kil jo priden delavec in dober gospodar.
Vozno-poštna zveza mod Gorico in Trbižem. oziroma (lovcem. Poleg vožno-pošlnih /.voz, žo obstoječih na progah Goriea-Trltiž in Goriea-Hovoe, so z dnom I. septembra uvode« Se jodna vsakdanja dvouprežna postna vo/.nja s pokritim normalnim vozom, ki ho imol štiri sedeže. Ta voz bo odhajal iz:
Gorica I oh H. uri popoludno. Gorica 3 oh 3-15 pop- Solkan oh 3 40 pop., Plava oh 55 pop., Kanal oh ti. pop., Mo-činj oh 0'50 zvečer, Volče oh 810 zvečer.
V	Tolmin priti«* oh 8 2:') zvečer. Iz Tolmina pa ho odhajal oh 330 zjutraj in dohajal v Gorico oh 8. dopolnilne.
Baron \Yiukler je dal popraviti kapelo sv. Antona pri svoji vili v Tolminu. Znotraj so jo že lani posnažili. letos pa še od zunaj. Kapela jo dobila nov stolpek, druga vrata, večja okna. Ko jo še poslikajo, bo res na kras tolminskemu trgu.
Iz (»or. Trebuše je letos zopet jeden umrl na tujem, tam doli v Hosni, vsled poškodovanja od posekanega drevesa — in la je v zadnjih troh lotili tretji slučaj: I1.). avgusta 1898 jo ubilo drevo Jakopa Ličar na Štajerskem , 29. julija 1899 je smrtno zadelo drevo Mlaža Hvala v Bosni: in 21. junija 1900 Jožefa Vončina. Da hi pač ne bilo treba hoditi po svetu iskat si — kruha in nesi očno smrti!
Iz Oseka smo dobili dopis, v katerem opisuje naš dopisnik blagonosno delovanje č. g. Franca Knavsa. Uredil je bratovščino prosv. Keš nega Telesa, v katero so so upisali vsi mladeniči. Ta bratovščina je vzbudila novo življenje v duhovniji. Take bratovščine so vsega priporočila vredne in bi bilo dobro, ko bi jih povsod upeljali. Pomisliti moramo, da je dobra ali slaba bodočnost odvisna od dobre ali slabe mladine. Delovanje č.
g.	Knavsa v cerkvi in zunaj cerkve je neumorno, da je vsa duhovnija ■/. njim prav zadovoljna in moli Boga, da hi ostal še dolgo, dolgo let v njih sredi.
11	koncu nam dopisnik naznanja, da so v Oseku le štirje, ki berejo umazano „Sočo“.
V	Dobravljah, v Veliki vasi, jo zgorela v nedeljo popoldne hiša in hlev pri Čotku. Rešili niso druzega ko posteljo in nekaj krompirja. Živina je bila na paši. Gospodar je zavarovan menda za za 1800 kron.
Gad je pičil nedavno nekega Andreja Mav r e iz Kala, ko je napravljal hosto Mož se je tako prestrašil, da za prvi hip ni znal storiti druzega, nego da je bežal proti bližnji hiši; a zastrupljenje krvi je provzročilo, da je na potu padel v omedlevico. Ljudje, ki so ga slučajno našli, so ga spravili domov in poskusili vsa sredstva, da ga otmo smrti. Naposled se jim je posrečilo ga rešiti, a mož je prestal hude bolečine. —
„E<linost“, politično društvo v Trstu, je imelo javen shod pri sv. Jakobu, dno 2. t. m. Vdeležba jo bila velika. Dr. Otokar Kybar je govoril o slovenskem šolstvu v Trstu. Shod jo sprejel dve resoluciji:
1. Pozove naj se vlado, da da Slovencem vsaj odgovor na njih rekurz zaradi slov. šole v Trstu, da se bodo mogli potem obrniti do upravnega sodišča.
2. Naroča se odboru društva, da naj izda proklamaeijo v vseh slovanskih jezikih, s katero se naprosi slovanske brate širom sveta denarne podpore za slovenske šole v Trstu.
Mi želimo, da hi društvo zlasti 2. resolucijo v popolnem obsegu izvršilo. Slovanov nas je dovolj, da si tudi sami lahko pomagamo, ako hočemo.
Soeijalisti tržaški so prišli na shod pri sv. Jakobu (dno 2. t. m.) pod vodstvom Etb. Kristana. Na očitanje, katero si je ta mož dovolil, da je tržaškim narodnjakom narodnost le zaslužek (gšelt), odgovarja „Edinost“ z uvodnim člankom jasno sicer ali prav milo in si želi ko-»ečno miru s soeijalisti. Tako ravna ,.fcldinost“ s soeijalisti, ki joj očitajo »gšeft", nas je pa radi enega krivo razumljenega odstavka obsodila za i z d a-
j i o e n n r o d a i n p o z v a I a n a n a s g r oni i n ž v e p 1 o v s o h n a r tul n i h s t ra n k. Dvojna mora jo to ali gospodje vžo vedo, s kom so si bolj v žlahti.
\ sv. Križu (pri Trstu) jo v noči dno I. t. m. požar vničil kmetu poslopje, liil je zavarovan. Gasili ni bilo mogoče, ker ni bilo vode. Magistral tržaški si še žejo no gasi z vodo!
Žnva. Proč. g. Jos. Tomšič vrli župnik in narodnjak v Dekanih pri Kopru, je bil po krivem založen in zaprl Državno pravdništvo je to priznalo. Naj bi ta hud udarec vrlega gospoda no potrl ampak potrdil v boju za slov. ljudstvo v Istri !
Tatovi na Trsatu. Listi poročajo o groznem zločinu nad milostno podobo Matere Možje na Trsatu. Neznani tatje so namreč dne I. t. m. mod 1 —2 uro. pokrali vso zlatenino in srebrnino s po-pobe Matere Možje. Vrednost je bila velikanska.
Glagolica (staroslovenski jezik pri sv. maši in božji službi) je po dolgem boju zmagala v Kirnu. Rimska stolica jo namreč razsodila, da se ima staroslovenski jezik ohraniti v vseh cerkvah Dalmacije in Istre, kjer je hil do zdaj vsaj doloma v rabi. Ta razsodba je silno razveselila naše slovanske brate na jugu. Več o tein ob drugi priliki.
Cerkveni /bor ali sinodo je sklical prem. knez-škol' dr. Mih. Napotnik v Mariboru dne 4—(i t. m. V takem zboru se dušni pastirji s škofom posvetujejo o cerkvenih rečeh. Mog blagoslovi delo!
Katoliški dijaki v Kirnu so se zbrali iz vseh krajev sveta za sv. leto. Veseli nas, da so bili tudi naši zastopani po g. juristu Dermastiu iz Ljubljane.
Itazpis štipendije v. — Razpisuje se eden dežHni štipendiji po GOO kron, ki jih je ustanovil deželni zbor se sklepom
10.	septembra 1888 v spomin štiridesetletnice vladarslva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I.
1. Doležiti si> morejo le ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej groliji, slušatelji prava, medicine, oventuelno modroslovja, politehnike ali višje poljedelske šole — ra katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa leta vseučiliščnih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov.
2. Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru goriškomu do 15. oktobra 1900 in naj jim priložijo dokazila o rodu. pristojnosti, o premoženjskih razmerah doličnih družin, o tem, «'a so »pisani na kakem izmed navedenih učilišč in o sedanjem napredovanji.
Naznanilo. Razpisujejo se s tem 4 deželni štipendiji po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šolo
Pri podelitvi se ho gledalo na to, da dobila la štipendij dva dijaka slovensko in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti.
Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo de-leženca. ki mora izkazati, da jo vpisan v vseučiliščno malrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče.
Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15. oktobra 1900 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, vboštva in vpisa v ono izmed visokih šol.
Izjava, št. 101. „Soče“ prinaša trditev, da sem jaz na shodu dr. Tume v Kobaridu obsodil kranjsko klerikalno organizacijo. Da ne bo kdo krivo moje besede tolmačil, podajam sledeče pojasnilo: G. Gaberšček je na shodu v svojem predavanju vdrihal po kranjski duhovščini, katera se vdeležuje konsuinnih družb. Po dokončanem njegovem govoru sem se oglasil ter rekel kratko: Tukajšna duhovščina se s tem ne peča. Molel sem reči: Tukaj konsuinnih družb ni, čemu torej toliko govorjenja in rogoviljenja o stvari, ki je pri nas ni!
Kranjske razmere mi niso znane, to raj postopanji* lamošnje duhovščine obsojati ne morem in ne smem, ampak stvar pripustim previdnosti svojih sobratov. kteri potrebe in težnje svojega ljudstva dobro poznajo.
Kobarid, 4. septembra 1900.
Jurij Peternel, dekan.
Socijalne drobtinice.
Gorje družini, kjer ni spoznanja božjega! Neverjetno in vendar resnično! Dragi l ilatolj strmel boš, kaj se jo godilo | 31. julija I. I. nekje na Hrvaškem.
V	precej veliki občini živel je oče pravoslavne ali grške vere. Ta oče jo bil malo prida. Molil ni nikdar in še vedel ni. kodo je bil naš Gospod Jezus Kristus, pa tudi v cerkev ni nikdar šel.
Imel jo jedinoga sina. Razume se. da tudi sin od lacega očeta pravega poduka imeli ni mogel. Čeravno žo dvanajst let star. se še prekrižali ni znal. še manj molili Oče naš. Žalostno pač in strašno! Fantič pa tudi ni vedel, kaj je hritka martra in kaj to pomeni, koga predstavlja. Tako je. Malopridno drevo rodi malopriden sad. Izjemo so redke. In kjer vere ni, tudi dobrega biti ne more. Ta mož je bil zraven tega silno iidau igri in pijančevanju. Zapravil je s tem veliko, malo da ne celo premoženje. Igral in pil jo nedeljo za nedeljo in pogostoma tudi med tednom. Upil in razsajal je tor preklinjal, da je bilo groza. Da bi bil pa fantiča učil in v cerkev peljal, za to se malopridni, razuzdani oče ni zmenil. In koliko je tacili po svetu!
Nič ni pomagalo: ne prošnji; žene. ne opomini sorodnikov in drugih ljudi. Pijanec se preobrne, kedar se v jamo zverne. — Kaj se zgodi!
Žena sklene moža umoriti!! Umoriti, da hi bil enkrat konec lacega življenja.
lu kodo pa naj umori moža!? za to pripravi in nauči lastnega sina, lastnega otroka. Sin naj usmrti oče'a !. . . .
0	groza ! ! Hudobna mali, malopridna, peklenska žena ! Nekega večera pride zopet vinjen domu, se vrže na posteljo in zaspi No — malolelnemu otroku, si misli hudobna mati, že tako nič no morejo in tudi postava kazni ga ne zadene, in — če ne bo šlo drugače — porečeni lahko, da se je mož sani usmrtil, ali kaj lacega !. ..
,.Slopi sem!" reče otroku. ,,Na puško !“ ,.Ustreli, kamor ti jaz pokažem, veš V “ In mali pokaže z roko na srce ubozega, nesrečnega moža.
..Meri dobro!“
Otrok pomeri in ustreli — oče, zadet v sreč, parkrat zaječi, se zviva v postelji, krvav v laslni krvi! . ..
Mrtev je M.... .
Žena na to moža tihoma pokoplje. Gez nekaj časa začne pripovedovati ljudem. da se je mož ustrelil v obupu. Toda nekaterim sosedom to ni šlo v glavo. Naznanili so pravici. Mrliča izkopljejo, preiskujejo in pokazalo se je, kar se je zgodilo. Zono so obesili, maloleten otrok dobil je pa šest mesecev zapora.
Ko je bil otrok pri obravnavi o vsem izpraševali, in ko zapazi sodnik nenavadno n vednost in zanemarjenost otrokovo, mu reče:
„Prokrižaj se !" Ne odgovori nič. „Kaj ne slišiš? prekrižaj se! Kaj ne znaš ?" Ne, gospod ! „Znaš moliti ?•* Ne. gospod ! „Tudi Oče naš ne?" Ne, gospod ! „Kaj je to ?“ (sodnik pokaže na božjo inarlvo na mizi.) Jaz ne vem. ,,Povej ti, kaj je to ?“ (praša druzega otroka, ki je bil tam.) To je Jezus. ,.Kdo pa je Jezus?1* Tega ne vem ? „Znaš moliti?" Ne, gospod! „Kaj nisi bil še nikdar v cerkvi?*1 Ne, gospod !
Ali ni to žalostno, ni to strašno!?
Slavni učenjak Lvkurg ni hotel sprejeli očetomorstva v svoje postave, ker to, je rekel, je brezpotrebno, ker ni mogoče, da bi lastni otrok umoril svojega očeta ali mater. Ko bi pa Lvkurg dandanes živel in luč sveta zagledal v tem ali onem delu sveta, tako tudi v nekaterih pokrajinah hrvaške dežele, bi drugače sodil.
Očetje — pijani in zapravljivci ! Tu imate iz<,led. kam dovede pijančevanje, igra. pred vsem pa brezversko življenje in pomanjkanje strahu božjega. Živite trezno in pijte kar je prav. Učite za časa družino, sicer gorje vam že na tem svetu. Nemarnost v poduku in vaš lasten slab izgled. se bosta nad vami strahovito maščevala.	Ksp.
Naša društva.
„Slomsekova zveza" slovenskih učiteljev. Znano .je, da so slov. učitelji razdeljeni po svojem prepričanju. Neka-
so liberalci ali narodno-napredni, drugi so socijalni demo kritje, ogromna večina učiteljev pa so dobrega krščanskega mišljenja. Žal i bog, da se j<- ta večina dala strahovati od liberalcev. To seje pokazalo na učiteljskih shodih in se kaže v listih.
Treba je bilo torej organizovati večino. In res! Našlo se je nekaj mož med učitelji, ki so no dado strahovati no od tovarišev in ne od časopisov. Ti so osnovali krščansko organizacijo slovenskega učiteljstva pod imenom ..Slomšokova zveza".
Osnovalni shod „Slomšekove zveze" bo ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani dne 10. sept. oh 3. pop. v dvorani katoliškega doma. — Oklic so podpisali Fran Jaklič, Ant. Kržič, Rudolf Vižintin (Goričan), Marija Stupca. Oglasilo se je vžo mnogo učiteljev in upanje imamo, da bo v kratkem ogromna večina učiteljstva— dosledno po prepričanju — pristopila k društvu. Tedaj bo konec liberalnega strahovanja.
Sadna razstava v Gorici — okoli 20. do 27. septembra 1900. O prihodu Njegovega Veličanstva v Gorico priredi c. kr. kmetijsko društvo z visoko-dušno podeljenim prispevkom veleslav-nega deželnega odbora na pokritem tržišči pri stare m sv. Antonu v to od slavnega mestnega zastopa blagohotno dovoljenem, razstavo s v e-žega sadja, naravno in umetno p o-s u š. e u e g a sadja, sadnih kandidov in grozdja, potem pa zabojev (košev) za razpošiljanje sadja, grozdja, sušja itd.
Za okinčanje se sprejmo tudi cvetlice in lepotne rastline.
Tržno sadje in grozdje se no bode sprejemalo v množinah pod 5 kilogramov, vsake vrste.
Razstavljavec, kteri je pridelal večjo množino razstavljenih sadnih vrst, naj naznani to na oglasni poli, ktero mu na ".alilevo dopošlje kmetijsko društvo.
Pri podelitvi daril se bode v poštev jemala tudi množina pridelanega sadja in prisojovalna komisija (jurija), se prepriča tudi na licu mesta, ali ima razstavljavec toliko sadja, kolikor ga je napovedal v oglasu.
Oglase jo poslpti podpisanemu društvu do 10. septembra t. I.
Posebna jurija podeli :
Državne svetinje c. kr. kmetijskega društva 1. II. in 111. razreda, denarna darila po 20 in 10 kron v zlatu z dotični-
i	n i diplomi in častnimi priznanji.
Kazstava bo trajala 8 dni; otvori se, kadar jo počasti Njegovo Veličanstvo se Svojim obiskom in zaključi se s sadnim semnjem, na kterem se proda razstavljeno sadje na korist posameznim razstavljavcem.
C. k r. k met. družb a.
/a Alojzijevišče: Hranilnica lin posojilnica v Cerknem 20 K, preč. g. Jos. Golob 10 K, preč. g. Fr. T. v Gradiški 20 K.
,.Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov** v Trstu je imela prvi občni zbor dne 213. avg. Društvo šteje vže 50 članov in ima namen ohraniti trgovskim pomočnikom slovensko narodno zavest. Na shodu so dali društvu novo ime trgovsko izobraževalno društvo".
Delavsko društvo v Mirnem bo imelo dne 23. I. m. (na kvaterno nedeljo) tombolo v prid društvene blagajne.
Posojilnica v St. Petru pri Gorici, je imela letos do 31. avgusta naslednji promet: sprejcinkov: 97.0.>4 K 51
h.	izdatkov: 96.101 K 09 h, skupni promet 193.255 K 00 h. Hranilnih vlog je bilo 42.241 K. posojil se je vrnilo 20.008 K, posojil dalo 01.379 K.
»Sadjarsko društvo za komenski okraj bo imelo dne 10. t. m. v Komnu
občni zbor; ker je društvo za Kras potrebno, bi bilo želeti obilne udeležbe.
Za kratek čas.
Cigana Jurija so posadili na klop, da mu jih dajo 25. Mirič Miha jih je vže odmazal 15 prav vročih, kar ga vpraša sodnik, koliko jih je cigan vže vdobil. Mirič pomišlja, pa ne more odgovoriti; zato so sodnik silno razsrdi, ali cigan Jurij ga pomiri rekoč: „No, no gospod sodnik, ni vredno, rta se jezite; najbolje bo, da Miha še enkrat prične".
Premalo mislil, ali pa prevet'1 povedal. Nekdo jo odprl novo trgovino in lo t;iko-l(‘ naznanil: „(!asl mi jo slavnemu občinstvu naznaniti, da som odprl svojo novo zalogo olnital. in ob enem prosim, da bi se moja trgovina ue zamenjala z enakimi sleparskimi trgo viiiami-1.
Išče službe
penzijc.nist, i-ti lel star, kol slutil v privalili hiši ali v uradu. — Natančno pove upravništvo ,,1'rimorskega Lista".
Učenca 14-15 let starega
v podkovsko obrt
sprejme takoj
Franc Hupar, kovač
v Škulji Loki na Kranjskem hiš. štev. IG.
Anton Obidič,
čevljar Semeniška utica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
zn ('<■»1«.“ in gospodi1.
Naročila ss izvršujejo hitro.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v <«oi*ici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga /a ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CliilTon, okslorl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd.
Vse po najuižjili cenah.
Cene nii stalne brez pogajanju.
Objava.
Podpisani naznanja, da bodo po bridki izgubi drazega Ivana lirma lirata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala
orgij arsko obrt,
katero jo skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom
Krat«. Zupan,
orgljarja v Kamnigorici.
Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvorri in bilježim velespošto-vanjem udani za lirnio Brata Zupan
Ignacij Zupan,
orgljauki mojate.'
Štiri učence
sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano. - Zn postranski poduk skrbi drti/.ina sama brezplačno. .Naslov pove upravništvo ,.1'rim. Lista".
NHNHN«
st. mi
Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtletat. j. mesecev aprila, maja in junija 1899.
začne v pondeljek 10. septembra 1900, ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavllnice in i njo združene hranilnice.
V Gorici, 7. avgusta 1900.
Artur Makutz,
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.1
V Mirnu
pod Gradom se odpre nova krčma v poslopju gosp. Mihaela Šinigoja, v kateri bodo romarji, potujoči na božjo pot k sv. stopnicam na Grad, postreženi z dobrim vipavskim vinom in z izvrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili po najnižji ceni. Pripravljeno je prenočišče za 100—150 oseb ; ohranijo se tudi vozovi in konji. Priporoča se za obilen obisk
EMIL BUDIN,
krčmar.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najinodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. u. občinstvo!
v Tržni ulici polog kritogo trga
(poslopje c. kr. okrož. sodišča)
ima veliko zalogo nafinejega
žvepla v kosih,
katero prodaja po niijntfji ceni.
Ima tudi vsakovrstnih najboljših pripomočkov za čiščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa.
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič. ———
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča
briških, dal-
tna bela	briških, dal*
rna vina	matinskih in
ipavakih,	-	isterskih v I •
lanskih,	r »	nagrado v.
pristna bela in 6rna iz wips furli
liostavlja na dom in razpošilja po železnici na v,sc kraje avstro-egorske monarhije v sodili od 6(3 litrov naprej. Na zahtevo pošilja ludi uzorco.
Cene zmerne. Postrežba poitena.
^rcton J^on,
klobučar in goslilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrsliiib klobukov in loči v svoji krčmi prislini domača vina ler postreže Imli z jako u k usi i i n i i jedili. Postrežba in (‘(Mie jako solidne.
Nil/ol/n	^ <2Č>
nmaivct w w w w
## skrivnost ni več
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, oešnjevec, Ataš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
Trst, Via Belvedere št. 2'i
Centralna posojilnica,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
v Gorici, v ulici Vetturini št. 9. (Šolski Dom). Sprejema denar:
1. od udov
m~ deleže
a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K.
VGT Lastniki glavnih deležev plačajo vpisnine I K, lastniki opravilnih deležev plačajo vpisnine 1 K. Deležne knjižnice veljajo ;J() helerjev.
2. od udov in neudov
w hranilne vloge -m
katere obrestuje po 4I,2% in plača sama rentni davek.
Obresti se računijo le za cele mesece, zn vloge vložene po l.em dnevu meseca ali vzdignene pred zadnjim dnem meseca se ne računi obresti za oni mesec, ko so bile vložene oziroma vzdignene.
Hranilne vloge se izplačavajo tistemu, ki prinese knjižico. Če pa lastnik hranilne knjižice želi, da naj se sme izplačati le njemu, bode ravnateljstvo taki pridržek (vinculum) zaznamovalo na knjižici.
Hranilne vloge se vračajo:
do 200 K brez napovedi, do (500 K po enomesečni odpovedi, do 2000 K po trimesečni odpovedi, večji zneski po šestmesečni odpovedi. Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izgube. Vso odgovornost imajo izključno lastniki deležev.
Centralna Posojilnica daje posojila.
1. na vknjižbo po 5V*; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6°/,. 3. na tekoči račun po pogodbi.
Centralna Posojilnica je zveza in središče gospodarskih zadrug na Goriškem in je kol taka vredna podpore in priporočila od strani vseh goriških Slovencev.
Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju. Uradne ure vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9 do 1 ure.
Vzajemna proti požarnim škodam in poškodbi cerkv. zvonov
v Ljubljani,
j© pričela svoj© delovanje.
Pisarna zavarovalnice
se nahaja
na Dunajski eesti
v Medj atovi hiši
(v pritličji.)