Letnik VIII. V Gorici, dne 6. septembra 1900. Številka 37. Poučljiv list zn slovensko ljudstvo ui\ Primorskem. 1'se na vero, dom, cesarja! Izhuja vsaki četrtek oh f>, pop. itokopisi se ne vračajo. iNefrankovana pisma s« m' sprejemajo. Cena /.a celo Idil (i kron, za pol Ida ;t klone, /a manj premo?.'!!1 t krone /a celo lelo. Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT. Tisk. >i\aroilna tiskarna« v Gorici. Naročnino in oznanila sprejema upravništvo v Gorici, Se-meniška ulica šl. i). Posamezne številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski uiliei in na Korenjskem bregu (Itiva Comu) št. I t po 10 vin. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija št. 7. Slovenska duhovščina iih II. katoliškem shodu. Slovenska duhovščina — oil Soči* do Drave pa od Kolpe do Zilje — ima v zgodovini slovenske zavednosti zelo častno mesto in nobeno še tako ostudno obrekovanje narodno-naprednih gospodov jej ne vzame te krvavo zaslužene časti. Zgodovina bo nazaduje vendar le govorila resnico, da so slovenski duhovniki vselej in povsod krepko in požrlo-valno budili slovenski narod. In to častno mesto si hoče duhovščina tudi še nadalje ohraniti v slovenski družbi, ker mora ljubiti ljudstvo, iz katerega je zrasla, in delati za narod, med katerim sloji v imenu Kristusovem. Narod pa sme biti tega sodelovanja vesel, ker v slovenski duhovščini, ki šteje okolo IUU0 izobraženih in neodvisnih mož, je velika moč. Ta moč pa ne izvira le iz nje znanja in poštenja ali iz gmotnih ugodnosti, katere imajo duhovniki, ampak v prvi vrsti iz stanu, ki je posvečen, če prav so duhovniki sami slabotni ljudje. Zato pa je treba, da se duhovniki zavedajo svojega stanu, da branijo in zastopajo čast svojega staViu, ker v stanu je njih moč! Najbolje bomo pa zagotovili čast in ugled, ako bomo res en slan, vsi sporazumljeni, združeni, edini. V slogi je moč. Do zdaj pa smo bili preveč ločeni, eden drugemu nepoznani, celo nasprotni, vsaki v svojem kotu. To ne sme biti od zdaj naprej. Naj nas pa nihče krivo ne razume, kakor bi duhovniki iskali le svojih koristi in gospodstva svojega stanu črez druge sta love. Tega nikakor ne, ker prvič, kdoi1 hoče biti slovenskemu ubož-nemu in pozabljenemu ljudstvu vodnik, ne sme biti gospod, ampak trpin in naj se pripravi na vse mogoče žrtve ne pa na dobičke in gospodarstvo. Drugič pa izvirajo taka očitanja iz krivega materij a 1 i st i č n e ga mnenja. Materijalislu je namreč vsaki človek sebičnež in tako tudi vsaki stan. Zato si vedno misli, da vsaki stan išče le svojih koristi, svojih dobičkov itd. Po krščanskem mišljenju pa je vsaki stan ud celega telesa — naroda ali države. Če torej ud dela za se, za svoje zdravje, dela tako najbolje za celo telo, če pa le en ud hira, trpi celo telo. Ce torej želimo, da hodi duhovski stan zdrav, krepak, zložen in spoštovan, želimo to zato, da bo krepko in uspešno deloval za celi narod. In kmalu pride priložnost, ob kateri se pokaže lepa složnost vse slovenske duhovščine. To bu namreč na II. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Došla so nam vže iz vseh krajev slovenske domovine poročila, da se bo Iduhov-ščina mnogoštevilno vdeležila 11. kat. shoda v Ljubljani. Še več. V d e I e ž b a bo o r ga n i z o v a n a. Na shod ne pojdejo le posamezni duhovniki, ampak bodo ob enem zastopane cele skupine, celi dekanati in tako cele škofije. Na ta način bodo res vsi slovenski duhovniki zbrani na enem mestu, v enem duhu, v enem imenu. Moči do zdaj raztresene bodo na shodu združene v mogočno vojsko. Ta edinost bo gotovo lep zgled ljudstvu, katero ima v duhovščino zaupanje in katero ima pravico zahtevati od nje, da bodi složna in edina. Ta edinost vseslovenske duhovščine bo temelj skala vseslovenske edinosti in celokupnosti in sicer trden, neo- mahljiv temelj nasproti slovenski vihravi in v eno mer prepirljivi politiki. Zgodovina slovenske politike od 1. 18 5-8. je namreč dolga vrsta ostudnih prepirov in nedoslednega omahovanja na vse strani. Neka vihravost, neka nezrela, nemoška in včasih skoraj otročja taktika ni dovolila slovenski politiki onega miru, one doslednosti in načelnosti, brez katere sploh ni mogoča politika celega naroda. To je veliko zlo in morda naj-veče zlo. za katerim hiramo. Prepričani smo pa, da bo slovenska politika veliko bolj trezna, moška, dostojna in vzdržno dosledna, ako bo v vseh vihrah in prepirih duhovščina slovenska — od Soče do Drave, od Kolpe do Zilji* — edina in organizovana. Ta edinost bi bila torej silno v prid celemu narodu. Zatorej kličemo slovenski duhovščini proseč: Hodimo vsi eno, vsi v istem imenu, vsi za isti program združeni in organizovani za časno in večno blaginjo slovenskega naroda. Hiti 'si na shod v Ljubljano zborovat v .iu Kristusovem za čast in naprede1: domovine ! Kdo se je spremenil? Dr. Gregorčič ali Gabršček? Na shodu v Kobaridu sta se gg. Gabršček in dr. Tuma trudila dokazati, da se je dr. Gregorčič od leta 18(.)(i. naprej ves spremenil, nasprotno pa da sta ona dva obranila stari program, ki je program narodno-napredne stranke. Njima nasproti je nam prav lahko dokazali, da sta le dr. Tuma in Gabršček zapustila stari program, kakor tudi cela slovenska narodno-napredna stranka. Evo dokaz ! Dr. Tuma je na ustanovnem shodu svoje stranke v Gorici in zdaj zopet v Kobaridu postavil za poglavitno načelo stranke te le trditve: Vera nima v javnosti nobene besede, zunaj c e r k v e n a j s e n e govori o v e r i, vera iu politika se izključujeta! — To načelo pa nasprotuje trdil vam slovenskih liberalcev, s katerimi so se mnogo let borili p roti naši stranki, češ, da oni niso liberalci, da na Slovenskem ni liberalizma, da oni priznavajo veri vso veljavo tudi v javnosti, da oni se le v taktiki ne zlagajo z nami, da je ves razpor le oseben itd. Kdo se je torej spremenil, ljubi dr. Tuma? Načelo dr. Tume nasprotuje resolucijam z a u p u i h m o ž n a r o d n o-n a p r e tl ne sl r a n k e v L j u b j a n i I' 1893., v katerih se je na prvem mestu povdarjalo, da načela katoliške vere morajo bili podlaga vsega javnega življenja slov. naroda. — Ko so gg. zaupniki iz Trsta zahtevali, da bi se o veri ne govorilo v političnem programu, sta se temu uprla dr. Gregorčič in — čujte — gosp. Gabršček, rekoč, da se Slovenci v politiki ne smemo bratili z nobeno stranko, ludi z mlad o češ ko ne, ako ne iz-poznava katoliških načel. To resolucijo so zaupni možje narodno-napredne stranke sprejeli skoraj s o g I a s n o. Kdo se je torej spremenil, ljubi dr. Tuma? Načelo dr. Tume nasprotuje nadalje r e s o I u c i j a m v s e s I o ve n s k e g a shoda v Ljubljani I. 18‘.)7, katerega seje vdeležila tudi narodno-napredna stranka, posebno še Ivan Hribar, dr. Ferjančič, tudi dr. Tavčar in pa — Gabršček iu dr. Tuma. Shod je soglasno in brez oporekanja sprejel resolucijo, da bodi katoliška vera podlaga slovenske politike. Zdaj pa pravi dr. Tuma: vera nima v javnosti besede. Kdo se je torej spremenil, ljubi dr. Tuma? Načelo dr. Tume nasprotuje p r o-gramu, po katerem je bil on izvoljen za deželnega poslanca. Izvoljen je bil na podlagi programa političnega društva ..Sloge11. „Sloga“ pa ima izrecno v pravilih zapisano, da deluje v politiki na katoliški podlagi, to je, na podlagi načel iu naukov sv. katoliške vere. To točko v pravilih političnega društva je branil zlasti g. Gabršček, in se je s lem tudi nam nasproti ponašal. Zdaj pa pravite g. poslanec, da politika in vera se izključujeta, da politika ne sme biti na katoliški podlagi. Kdo se je torej spremenil, ljubi gosp. dr. Tuma? Staro in slavno načelo slovenske poli,ike je bilo: „Vse za vero, dom. cesarja*1. Vi pa pravite: V javnosti za vero nič! Kdo se je torej spremenil, ljubi g. dr. Tuma? „Soča‘l nam pač odgovori na vse to: ,.Če smo torej stalina katoliški podlagi. zakaj se niste z nami združili vže I. 18V).} Zalo, ker nismo verovali vašim besedam, ampak smo vas sodili po dejanjih. Ali smo dobro vedeli, kaj tiči za vas. Nasproti je pa dr. Gregorčič trdno veroval besedam liberalcev, če prav so ga vsi prijatelji svarili. In kakor dr. Gregorčič je še na stotine duhovnikov iz prevelikega rodoljubja verovalo liberalcem. Vsi ti se zdaj britko kesajo na Goriškem kakor drugodi po Slovenskem. — Ko smo vam hoteli tudi mi vže zaupati — 1. 18(J7. z ozirom na veljavo dr. Gregorčiča iu i/. ljubezni do miru za napredek nesrečnega naroda -- ste nas odbili in dr. Gregorčiča samega svarili pred klerikalizmom. To skrivnost ste zdaj sami izdali. Gospoda pravita, da sta ostala, kar sta bila. Mi jima verujemo, da sta bila vselej to, kar sta zdaj: radikalna liberalca, a lepo prosimo, da bi tudi ona dva nam verovala, da sla vselej drugače govorila, kakor v srcu čutila in mislila. Tako gospoda Andrej Gabršček in dr. Henrik Tuma, bodita si dobra in govorita resnico : Lisica pusti kožo, zvijače pa ne ! Dr. Tume shod v Tolminu dne 2. t. m. Da bi kaj sporočil v „Prim. List11, sem šel zraven. Pa mize za časnikarske poročevalce ni bilo; k sreči se je dobil stol. — Kaj je dr. Tuma govoril? Ob 3. uri in 2o minut je dr. Tuma vstal, del levo roko v hlačni žep in spustil dolg govor. — Najprej se je p o h v a i i I, da je delaven poslanec. Potem je pravil o deželnem zboru, o trgovskem obrtnem društvu, o razporu na Goriškem, o duhovnikih, o cestah in železnicah, o gozdoreji (dr. Tuma gozde redi) in živinoreji. Predlagal j«; znani resoluciji o železnicah. — Ni mi treba praviti, kako je govoril o teh rečeh. Saj jr bilo ži* dvakrat popisano v ,.Prim. Lislu", v poročilih o shodih v Vrtojbi in v Kobaridu. Dveh rečij pa ne smem prezreti, kar kažeta v solnčni luči — Tumov značaj. Kaj ukazuje dr. Tuma duhovnikom? Ko je mož govoril o duhovnikih, sem bil na shodu jaz edini duhovnik; (dva druga sta prišla pozneje). Zato se je doktor obrnil proti meni in s povzdig-neno besedo govoril, kaj on kot „dober kristijan11 zahteva od duhovnikov. Ostanejo naj v cerkvi, zraven pa lahko, ako imajo vrtiček, sadijo drevesca in potem delijo kmetom, pa bodo imeli veliko, veliko dobro delo. — Za te lepe, ganljive nauke, bi se bilo spodobilo zahvaliti gospoda doktorju hitro na shodu. Ker sem prižel zraven, da bi poročal v „Prim. List“, naj storim v listu svojo dolžnost. Sprejmite torej, g. doktor, za tako ganljive nauke n a j p r i s r č n e j š o z a-hvalo. Da pa vašo željo še bolj izpolnim, bi rad sadil drevesca tudi v e e r k v i. Zato prosim, kake vrste n a j si izberem. — Upam, da bodo enako storili vsi duhovniki. Potem nas ne bo nikoli noben liberalec videl, in ne bo se jim treba bati, da bi jim duhovski kolar vzbujal — vest. Kaj vi1 g. dr. Tuma o kmetijskih zadrugah? Prav malo, da ne rečem: nič. N e v č: 1. k a j s o zad r u ge. Zamenjuje jih s konsumnimi društvi. Ne v 6: 2. čisto nič o velikih uspehih, ki sojih dosegle kmetijske zadruge po drugih deželah po vsem svetu. Ne vč: 3. kako poslujejo. Kvasil je le o cukru in kofetu, o kmetih, ki nič ne znajo, o duhovnikih, ki jih zapeljujejo v nevarna podjetja in o faliranih trgovcih, ki kot poslovodje neumne kmete goljufajo. N e-znanaje: 4. doktorjugospodar-ska organizacija na Slovenskem, zlasti na Kranjskem. Mož ne loči „Kršč. socijalne Zveze11 od »Ljudske posojilnice11 in »Gospodarske Zveze11. 0 sedanji „Gospodarski Zvezi11 pa naj-brže sploh še ni slišal. „Rajfajznovimu posojilnicam še imena ni povedal. Mahal je po kapelanih, ki po kršč. nauku gredo s predpasnikom v prodajalnico prodajat, pozabil pa je povedati, da je na čelu gospodarske organizacije odvo-ka t dr. Šušteršič, pa pravi odvokat, ne tak, ki se za advokata še le uči, kot dr. Tuma. Pa pravijo, da je dr. Tuma zadružništvo celo študiral! Mogoče, a zaslužil je trojko. Poleg tega, da je metal zadruge in konsumna društva v en koš, je pa v eni sapi kmetom zadruge odsvetoval, obrtnikom pa priporočal. No, pozneje se je celo premislil: začel je hvaliti mlekarske zadruge. Menda se je mož spomnil, da ga poslušajo kmečki možje, ki sami vodijo lepo število mlekarskih zadrug. — Gospod doktor, vaša konfuznost je zelo velika. Ob 4. uri in 40 minut je dr. Tuma končal. G. učitelj Vrtovec je na to prosil, da bi ,.Trgovsko-obrtno društvo11 posredovalo prodajo sadja. Tuma je to odklonil, češ, da „T r g o v s k o - o b rt n o d r u š t v o'1 ni za to ustali o v I j e n o. K o j e pa mož videl, da odgovor ljudem ne ugaja, je hitro obljubil, da bo „Trgov-sk o-o brin o društvo11 še to leto začelo posredovati pri prodajanju, „da bode po celem svetu poiskalo kupcev11. G. Vrtovec je še govoril o sadjarskem društvu v Tolminu, želel ceste po levem bregu Soče in regulacije Soče. Predsednik Oskar Gabršek je dal resolucije na glasovanje. Sprejele. Potem pa je pohvalil dr. Tumo, da je prišel med volilce ne le ob volitvi (ampak eno leto poprej, ker si j«? mislil: kdor prej pride, prej melje). Pokazal ji' rad ali n e ra d, d a j e T u m o v so ni i š- I j e n i k. ko mu je navdušeno klical: Živio ! drugi pa /.a njim. Potem smo šli. Mnogo je bilo bolj pametnih, da so ž c poprej odšli. Še več je bilo takih, ki so gospodu doktorju kazali, kako s e z e h a. Verni pristaši pa so sanjali o zlatili časih, ki jih bo Tuma pricopral. Samo, da se jim ne zgodi kakor nevesti v narodni pesmi-Srdem lel je čakala. A čakala zastonj! Kmetje so spoznali, da zanje Tuma nima srca; saj še prijazne besede ni imel za-njo. Pravil jim je le. da so u e v e >1 11 i i n d a nič n e znajo. Da bo še Tuma imel kaj od shoda, mu damo tri lepe svete: 1. Naj nikar 11 e g o v o r i o r e-č e h. k a te r i h 11 e u 111 e, kakor 11. pr. o kmetijskih zadrugah. 2. N a j g o v o r i 111 a I o bolj d o-ločno i 11 111 o ž k o. Tisto z a v i j a u j e je morda dobro za advokate, za poslanca pa ui; celo ne za moža, ki bi rad postal narodni voditelj. 3. Naj se I o č i od A n d rej a Ga brščeka zdaj v miru, da se ne bo enkrat v prepiru. Dos ta vek : Tolmin se še ui podrl. Politični pregled. Naš notrajni položaj je zelo resen. Vsa Korberjeva prizadevanja, oživeli ohromeli državni zbor, so se izjalovila. Pogajanja s Čehi so se razbila, ker Cehi nočejo odjerjati, Korber pa se boji m-mške objestnosti. Na vseh koncih in krajih napovedujejo razpust državnega zbora. Pravijo, da pojde tudi Korberjevo ministerstvo ter napovedujejo kot prihodnje može princa Lichtensteina, Gaut-sclia, Bacquechema iu Schonborna. Korber pa vživa neki popolno zaupanje cesarjevo, zato je najbolj verjetno, da bo razpuSčen drž. zbor brez ministerske krize. Nove volitve pa se bodo, morda, vršile na podlagi splošne, jednalce iu direktne volilne pravice. Saj tudi bi bilo nesmiselno delati nove poskuse s državnim zborom, izvoljenim na podlagi sedanjega volilnega reda. Vendar se odločitev ui še izvršila. Iz Prage poročajo, da se bode dr. Korber še enkrat posvetoval s češkimi voditelji, predno se odloči. Morilec Bz’esci je obsojen v dosmrtno ječo. Prejel je zasluženo plačilo. USTKK. Štiri rimske patriarhalne cerkve (1’iSe J. K.) Izpred glavnega cerkvenega vhoda imamo pred seboj dve dolgi ravni ulici; ona na levi vodi na jugovzhodni konec mesta do cerkve sv. Križa Jeruzalemskega, kjer hranijo odličen kos pravega križa Gospodovega, del napisa, žebelj in trn iz Gospodove krene. Podoben t. j. ponarejen trn imajo tudi v trentarski cerkvi pod Triglavom. Cesta na levi tedaj pelje od j jaslic Gospodovih do križa, po tej poti srno tudi goriški romarji šli. Ker pa želimo bralci „Prirn. lista-1 v duhu obiskali tretjo patrijarhalno cerkev, pojdimo rajši po dolgi ulici na desno. Mimogrede tudi lahko stopimo v novo cerkev sv. Antona Pad. na vzvišenem prostoru ob frančiškanskem samostanu. Za to cerkev so tudi slovenski Iretjeredniki mnogo prispevali. Gotovo se je vsakdo lazveseli, ter rad počasti svetnika čudodelnika. Pa mudi se nam, zato brž hitimo dalje ter pridemo na trg sv. Janeza pred cerkev sv. Janeza v L a t e r a 11 u. Pot tako nanese, da pridemo po odpustke k tej cerkvi še le na tretjem mestu. Glede veljave in časti pa je ta cerkev na prvem mestu med vsemi cerkvami, tudi pred sv. Petrom, kar tudi naznanja napis na cerkvenem pročelju: „mati in glava vseh cerkva v Ki mu in po svetu*. Ta cerkev je To je prav. A kdo ga je obsodil? Sodni dvor isti* olicijelne Italije, ki je sama proslavljala in dopuščala proslavljanje vladarskih morilcev. Agesilaj Milano je v Napolju pri vajah z bajonetom napadel napolitanskega kralja. Obsodili so‘na smrt. A oticijelno zjedinjena Italija ga je proslavljala kot junaka domovine. Pov-stavljali so mu spomenike, ustanavljali društva v proslavo, celo v šoli so ga mladini risali kakor največjega rodoljuba. I11 tudi spomin smrti Oberdanka, ki je hotel umorili našega cesarja, proslavjajo posebna društva vsako leto v Rimu in drugod. Iu vse to pred očmi in pod zaščito italijanske vlade. Kar so nekdaj hvalili, lo so v Milanu obsodili, llumbert je pal kot žrtva zjedinjene Italije. Razpor med Rumunijo in Bolgarijo še ni poravnan, a hudih posledic ne bode. Rurnunski kralj je bil pri cesarju v Išlu gotovo zasl ran razpora. A oglasila se je že tudi Rusija. Ruska vlada izjavlja, da bode Rusija v tem razporu postopala le v sporazumu z Avstrijo-Ogersko, da se ohrani vsakemu svoje na Balkanu. Iz tega sledi da niti Bolgari od Rusije, nili Rumuni od Avstrije ne morejo ničesa pričakovati, kar bi bilo v korist jedne države. Vojska v južni Afriki. Roberts je pričel silovito nastopati proti tujcem v Transvalu, dasi so bili isti v veliki večini popolnoma nepristranski. Izdal je tudi proglas, s katerim je Transval formalno priklopil Angliji. Po angleških poročilih bode namreč vojna kmalu dokončana. A ta poročila so pač angleška. Buri so še vedno z vso hrabrostjo bore. Bursko topništvo se vede tako hrabro, da je hvali sam Roberts. Iz okolice Belfasta 30 se Buri — nepremagani — umaknili v krokodilske gore, kjer bodo z vstrajnostjo nadaljevali boj. Vojska na Kitajskem. Mej narodne čete so osvojile glavno mesto Pe-ki 11. A boj s tem še ni končan, ker se upor pojavlja tudi po drugih pokrajinah. Posebno na jugu Kitajske so sc* razmere poojstrile. V Kantonu so zasledili veliko zaroto. Kitajci so bili pri Tekšu popolno pobili. Padel je princ Tuan s 1500 > morejo le ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej groliji, slušatelji prava, medicine, oventuelno modroslovja, politehnike ali višje poljedelske šole — ra katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa leta vseučiliščnih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru goriškomu do 15. oktobra 1900 in naj jim priložijo dokazila o rodu. pristojnosti, o premoženjskih razmerah doličnih družin, o tem, «'a so »pisani na kakem izmed navedenih učilišč in o sedanjem napredovanji. Naznanilo. Razpisujejo se s tem 4 deželni štipendiji po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šolo Pri podelitvi se ho gledalo na to, da dobila la štipendij dva dijaka slovensko in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti. Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo de-leženca. ki mora izkazati, da jo vpisan v vseučiliščno malrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15. oktobra 1900 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, vboštva in vpisa v ono izmed visokih šol. Izjava, št. 101. „Soče“ prinaša trditev, da sem jaz na shodu dr. Tume v Kobaridu obsodil kranjsko klerikalno organizacijo. Da ne bo kdo krivo moje besede tolmačil, podajam sledeče pojasnilo: G. Gaberšček je na shodu v svojem predavanju vdrihal po kranjski duhovščini, katera se vdeležuje konsuinnih družb. Po dokončanem njegovem govoru sem se oglasil ter rekel kratko: Tukajšna duhovščina se s tem ne peča. Molel sem reči: Tukaj konsuinnih družb ni, čemu torej toliko govorjenja in rogoviljenja o stvari, ki je pri nas ni! Kranjske razmere mi niso znane, to raj postopanji* lamošnje duhovščine obsojati ne morem in ne smem, ampak stvar pripustim previdnosti svojih sobratov. kteri potrebe in težnje svojega ljudstva dobro poznajo. Kobarid, 4. septembra 1900. Jurij Peternel, dekan. Socijalne drobtinice. Gorje družini, kjer ni spoznanja božjega! Neverjetno in vendar resnično! Dragi l ilatolj strmel boš, kaj se jo godilo | 31. julija I. I. nekje na Hrvaškem. V precej veliki občini živel je oče pravoslavne ali grške vere. Ta oče jo bil malo prida. Molil ni nikdar in še vedel ni. kodo je bil naš Gospod Jezus Kristus, pa tudi v cerkev ni nikdar šel. Imel jo jedinoga sina. Razume se. da tudi sin od lacega očeta pravega poduka imeli ni mogel. Čeravno žo dvanajst let star. se še prekrižali ni znal. še manj molili Oče naš. Žalostno pač in strašno! Fantič pa tudi ni vedel, kaj je hritka martra in kaj to pomeni, koga predstavlja. Tako je. Malopridno drevo rodi malopriden sad. Izjemo so redke. In kjer vere ni, tudi dobrega biti ne more. Ta mož je bil zraven tega silno iidau igri in pijančevanju. Zapravil je s tem veliko, malo da ne celo premoženje. Igral in pil jo nedeljo za nedeljo in pogostoma tudi med tednom. Upil in razsajal je tor preklinjal, da je bilo groza. Da bi bil pa fantiča učil in v cerkev peljal, za to se malopridni, razuzdani oče ni zmenil. In koliko je tacili po svetu! Nič ni pomagalo: ne prošnji; žene. ne opomini sorodnikov in drugih ljudi. Pijanec se preobrne, kedar se v jamo zverne. — Kaj se zgodi! Žena sklene moža umoriti!! Umoriti, da hi bil enkrat konec lacega življenja. lu kodo pa naj umori moža!? za to pripravi in nauči lastnega sina, lastnega otroka. Sin naj usmrti oče'a !. . . . 0 groza ! ! Hudobna mali, malopridna, peklenska žena ! Nekega večera pride zopet vinjen domu, se vrže na posteljo in zaspi No — malolelnemu otroku, si misli hudobna mati, že tako nič no morejo in tudi postava kazni ga ne zadene, in — če ne bo šlo drugače — porečeni lahko, da se je mož sani usmrtil, ali kaj lacega !. .. ,.Slopi sem!" reče otroku. ,,Na puško !“ ,.Ustreli, kamor ti jaz pokažem, veš V “ In mali pokaže z roko na srce ubozega, nesrečnega moža. ..Meri dobro!“ Otrok pomeri in ustreli — oče, zadet v sreč, parkrat zaječi, se zviva v postelji, krvav v laslni krvi! . .. Mrtev je M.... . Žena na to moža tihoma pokoplje. Gez nekaj časa začne pripovedovati ljudem. da se je mož ustrelil v obupu. Toda nekaterim sosedom to ni šlo v glavo. Naznanili so pravici. Mrliča izkopljejo, preiskujejo in pokazalo se je, kar se je zgodilo. Zono so obesili, maloleten otrok dobil je pa šest mesecev zapora. Ko je bil otrok pri obravnavi o vsem izpraševali, in ko zapazi sodnik nenavadno n vednost in zanemarjenost otrokovo, mu reče: „Prokrižaj se !" Ne odgovori nič. „Kaj ne slišiš? prekrižaj se! Kaj ne znaš ?" Ne, gospod ! „Znaš moliti ?•* Ne. gospod ! „Tudi Oče naš ne?" Ne, gospod ! „Kaj je to ?“ (sodnik pokaže na božjo inarlvo na mizi.) Jaz ne vem. ,,Povej ti, kaj je to ?“ (praša druzega otroka, ki je bil tam.) To je Jezus. ,.Kdo pa je Jezus?1* Tega ne vem ? „Znaš moliti?" Ne, gospod! „Kaj nisi bil še nikdar v cerkvi?*1 Ne, gospod ! Ali ni to žalostno, ni to strašno!? Slavni učenjak Lvkurg ni hotel sprejeli očetomorstva v svoje postave, ker to, je rekel, je brezpotrebno, ker ni mogoče, da bi lastni otrok umoril svojega očeta ali mater. Ko bi pa Lvkurg dandanes živel in luč sveta zagledal v tem ali onem delu sveta, tako tudi v nekaterih pokrajinah hrvaške dežele, bi drugače sodil. Očetje — pijani in zapravljivci ! Tu imate iz<,led. kam dovede pijančevanje, igra. pred vsem pa brezversko življenje in pomanjkanje strahu božjega. Živite trezno in pijte kar je prav. Učite za časa družino, sicer gorje vam že na tem svetu. Nemarnost v poduku in vaš lasten slab izgled. se bosta nad vami strahovito maščevala. Ksp. Naša društva. „Slomsekova zveza" slovenskih učiteljev. Znano .je, da so slov. učitelji razdeljeni po svojem prepričanju. Neka- so liberalci ali narodno-napredni, drugi so socijalni demo kritje, ogromna večina učiteljev pa so dobrega krščanskega mišljenja. Žal i bog, da se j<- ta večina dala strahovati od liberalcev. To seje pokazalo na učiteljskih shodih in se kaže v listih. Treba je bilo torej organizovati večino. In res! Našlo se je nekaj mož med učitelji, ki so no dado strahovati no od tovarišev in ne od časopisov. Ti so osnovali krščansko organizacijo slovenskega učiteljstva pod imenom ..Slomšokova zveza". Osnovalni shod „Slomšekove zveze" bo ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani dne 10. sept. oh 3. pop. v dvorani katoliškega doma. — Oklic so podpisali Fran Jaklič, Ant. Kržič, Rudolf Vižintin (Goričan), Marija Stupca. Oglasilo se je vžo mnogo učiteljev in upanje imamo, da bo v kratkem ogromna večina učiteljstva— dosledno po prepričanju — pristopila k društvu. Tedaj bo konec liberalnega strahovanja. Sadna razstava v Gorici — okoli 20. do 27. septembra 1900. O prihodu Njegovega Veličanstva v Gorico priredi c. kr. kmetijsko društvo z visoko-dušno podeljenim prispevkom veleslav-nega deželnega odbora na pokritem tržišči pri stare m sv. Antonu v to od slavnega mestnega zastopa blagohotno dovoljenem, razstavo s v e-žega sadja, naravno in umetno p o-s u š. e u e g a sadja, sadnih kandidov in grozdja, potem pa zabojev (košev) za razpošiljanje sadja, grozdja, sušja itd. Za okinčanje se sprejmo tudi cvetlice in lepotne rastline. Tržno sadje in grozdje se no bode sprejemalo v množinah pod 5 kilogramov, vsake vrste. Razstavljavec, kteri je pridelal večjo množino razstavljenih sadnih vrst, naj naznani to na oglasni poli, ktero mu na ".alilevo dopošlje kmetijsko društvo. Pri podelitvi daril se bode v poštev jemala tudi množina pridelanega sadja in prisojovalna komisija (jurija), se prepriča tudi na licu mesta, ali ima razstavljavec toliko sadja, kolikor ga je napovedal v oglasu. Oglase jo poslpti podpisanemu društvu do 10. septembra t. I. Posebna jurija podeli : Državne svetinje c. kr. kmetijskega društva 1. II. in 111. razreda, denarna darila po 20 in 10 kron v zlatu z dotični- i n i diplomi in častnimi priznanji. Kazstava bo trajala 8 dni; otvori se, kadar jo počasti Njegovo Veličanstvo se Svojim obiskom in zaključi se s sadnim semnjem, na kterem se proda razstavljeno sadje na korist posameznim razstavljavcem. C. k r. k met. družb a. /a Alojzijevišče: Hranilnica lin posojilnica v Cerknem 20 K, preč. g. Jos. Golob 10 K, preč. g. Fr. T. v Gradiški 20 K. ,.Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov** v Trstu je imela prvi občni zbor dne 213. avg. Društvo šteje vže 50 članov in ima namen ohraniti trgovskim pomočnikom slovensko narodno zavest. Na shodu so dali društvu novo ime trgovsko izobraževalno društvo". Delavsko društvo v Mirnem bo imelo dne 23. I. m. (na kvaterno nedeljo) tombolo v prid društvene blagajne. Posojilnica v St. Petru pri Gorici, je imela letos do 31. avgusta naslednji promet: sprejcinkov: 97.0.>4 K 51 h. izdatkov: 96.101 K 09 h, skupni promet 193.255 K 00 h. Hranilnih vlog je bilo 42.241 K. posojil se je vrnilo 20.008 K, posojil dalo 01.379 K. »Sadjarsko društvo za komenski okraj bo imelo dne 10. t. m. v Komnu občni zbor; ker je društvo za Kras potrebno, bi bilo želeti obilne udeležbe. Za kratek čas. Cigana Jurija so posadili na klop, da mu jih dajo 25. Mirič Miha jih je vže odmazal 15 prav vročih, kar ga vpraša sodnik, koliko jih je cigan vže vdobil. Mirič pomišlja, pa ne more odgovoriti; zato so sodnik silno razsrdi, ali cigan Jurij ga pomiri rekoč: „No, no gospod sodnik, ni vredno, rta se jezite; najbolje bo, da Miha še enkrat prične". Premalo mislil, ali pa prevet'1 povedal. Nekdo jo odprl novo trgovino in lo t;iko-l(‘ naznanil: „(!asl mi jo slavnemu občinstvu naznaniti, da som odprl svojo novo zalogo olnital. in ob enem prosim, da bi se moja trgovina ue zamenjala z enakimi sleparskimi trgo viiiami-1. Išče službe penzijc.nist, i-ti lel star, kol slutil v privalili hiši ali v uradu. — Natančno pove upravništvo ,,1'rimorskega Lista". Učenca 14-15 let starega v podkovsko obrt sprejme takoj Franc Hupar, kovač v Škulji Loki na Kranjskem hiš. štev. IG. Anton Obidič, čevljar Semeniška utica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča se za raznovrstna naročila po meri zn ('<■»1«.“ in gospodi1. Naročila ss izvršujejo hitro. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v <«oi*ici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga /a ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CliilTon, okslorl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po najuižjili cenah. Cene nii stalne brez pogajanju. Objava. Podpisani naznanja, da bodo po bridki izgubi drazega Ivana lirma lirata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala orgij arsko obrt, katero jo skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom Krat«. Zupan, orgljarja v Kamnigorici. Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvorri in bilježim velespošto-vanjem udani za lirnio Brata Zupan Ignacij Zupan, orgljauki mojate.' Štiri učence sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano. - Zn postranski poduk skrbi drti/.ina sama brezplačno. .Naslov pove upravništvo ,.1'rim. Lista". NHNHN« st. mi Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. četrtletat. j. mesecev aprila, maja in junija 1899. začne v pondeljek 10. septembra 1900, ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavllnice in i njo združene hranilnice. V Gorici, 7. avgusta 1900. Artur Makutz, klepar v Ozki ulici (Via Stretta), se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.1 V Mirnu pod Gradom se odpre nova krčma v poslopju gosp. Mihaela Šinigoja, v kateri bodo romarji, potujoči na božjo pot k sv. stopnicam na Grad, postreženi z dobrim vipavskim vinom in z izvrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili po najnižji ceni. Pripravljeno je prenočišče za 100—150 oseb ; ohranijo se tudi vozovi in konji. Priporoča se za obilen obisk EMIL BUDIN, krčmar. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najinodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. u. občinstvo! v Tržni ulici polog kritogo trga (poslopje c. kr. okrož. sodišča) ima veliko zalogo nafinejega žvepla v kosih, katero prodaja po niijntfji ceni. Ima tudi vsakovrstnih najboljših pripomočkov za čiščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa. Priporoča se p. n. občinstvu Ant. Jeretič. ——— Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča briških, dal- tna bela briških, dal* rna vina matinskih in ipavakih, - isterskih v I • lanskih, r » nagrado v. pristna bela in 6rna iz wips furli liostavlja na dom in razpošilja po železnici na v,sc kraje avstro-egorske monarhije v sodili od 6(3 litrov naprej. Na zahtevo pošilja ludi uzorco. Cene zmerne. Postrežba poitena. ^rcton J^on, klobučar in goslilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrsliiib klobukov in loči v svoji krčmi prislini domača vina ler postreže Imli z jako u k usi i i n i i jedili. Postrežba in (‘(Mie jako solidne. Nil/ol/n ^ <2Č> nmaivct w w w w ## skrivnost ni več napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, oešnjevec, Ataš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst, Via Belvedere št. 2'i Centralna posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Gorici, v ulici Vetturini št. 9. (Šolski Dom). Sprejema denar: 1. od udov m~ deleže a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. VGT Lastniki glavnih deležev plačajo vpisnine I K, lastniki opravilnih deležev plačajo vpisnine 1 K. Deležne knjižnice veljajo ;J() helerjev. 2. od udov in neudov w hranilne vloge -m katere obrestuje po 4I,2% in plača sama rentni davek. Obresti se računijo le za cele mesece, zn vloge vložene po l.em dnevu meseca ali vzdignene pred zadnjim dnem meseca se ne računi obresti za oni mesec, ko so bile vložene oziroma vzdignene. Hranilne vloge se izplačavajo tistemu, ki prinese knjižico. Če pa lastnik hranilne knjižice želi, da naj se sme izplačati le njemu, bode ravnateljstvo taki pridržek (vinculum) zaznamovalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: do 200 K brez napovedi, do (500 K po enomesečni odpovedi, do 2000 K po trimesečni odpovedi, večji zneski po šestmesečni odpovedi. Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izgube. Vso odgovornost imajo izključno lastniki deležev. Centralna Posojilnica daje posojila. 1. na vknjižbo po 5V*; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6°/,. 3. na tekoči račun po pogodbi. Centralna Posojilnica je zveza in središče gospodarskih zadrug na Goriškem in je kol taka vredna podpore in priporočila od strani vseh goriških Slovencev. Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju. Uradne ure vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9 do 1 ure. Vzajemna proti požarnim škodam in poškodbi cerkv. zvonov v Ljubljani, j© pričela svoj© delovanje. Pisarna zavarovalnice se nahaja na Dunajski eesti v Medj atovi hiši (v pritličji.)