Pogtnfna plačana v gotovini Leto XVII., št. 47 wpravnidtvo; uju Pijana. tCnailjeva Ulica a. — leieioD St 3123, uiseratm addeleit: ujuDljana, Selen* Durgova ul &■ — fei 3492. 2492, odružnica Maribor: 'Josposka ulica SC. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Hocenova ulica St 2. — Telefon St 190. Računi pn poŠt ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Clsio 78.180. 3124, 3125, 81266. W1en St 105.241 )V Ljubljana, sreda 26. februarja 1936 Cena 2 Dir Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Oin 25*c. Za inozemstvo Din 40— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3126, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Proračun pre6 narodno skupščino Na včerajšnji seji narodne skupščine je bil v odsotnosti opozicije sprejet isklep, da se danes prične proračunska razprava. S tem je padla formalna odločitev v sporu, ki je že nekaj časa sem razburjal parlamentarno javnost. Spor, ki se je bil razvil okoli proračuna, je bil dvojnega značaja: formalnega in stvarnega. Kakor znano, je večina finančnega odbora proračun v načelu odklonila. S tem je nastal slučaj, I ' v parlamentarnem poslovniku ni predviden. Dočim so na vladni strani smatrali, Daily Express« pravi, da je najvažnejše London, 25. febr. AA. V sipodnji zbornici je včeraj po govoru zunanjega ministra Edena izjavil vodja liberalne opozicije sir Archibald Sinclair, da vsi odobravajo njegovo mnenje, vendar pa zahteva, naj vlada pokaže svojo stvarno podporo DN in izvede z ostalimi članicami DN petrolejske sankcije. Konservativec Anery je nasprotno dokazoval, da je politika sankcij popolnoma brezuspešna. Artur Hender-son. sin pokojnega predsednika razorožit-vene konference, je kritiziral stališče vlade glede petrolejskih sankcij. V svojem odgovoru opozicijskim govoi1-niikom je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu lord Caimbom poudaril med dragim, da mora biti Velika Britanija hvaležna italijanskemu tisku za objavo poročila angleškega odbora kolonialnih strokovnjakov, kar je vsa spodnja zbornica pozdravi!« z odobravanjem in smehom. V nadaljnji debati je skrajni socialistični levičar Mac Govern napadel sankcionistič-no politiko delavske stranke, komunistični poslanec Galacer pa je zahteval od vlade, naj odločno nadaljuje politiko miru in kolektivne varno stri. Nato je bila debata o zunanji politiki prekinjena in je parlament prešel v razpravo o dopolnilnih kreditih za oborožitev. Okoli polnoči je parlament odobril naknadne kredite za mornarico in letalstvo. Za mornarico so bili odobreni krediti v vifilni 4.850.000 funtov šteTKngov. Parlamentarni! tajnik pri admirali teti lord Stan-ley je obrazložil t>ri tej priliki, zakaj mora v1 a da zgraditi 9 novih rušilcev po 1350 ton. ter je izjavil, da bo vlada predložila parlamentu tudi načrt o zgraditvi rušilcev po 1850 ton. Sodba angleške javnosti London, 25. februarja. AA. Parlamentarni krogi mislijo, da je v včerajšnjem govoru zunanjega ministra Edena najvažnejše ono poglavje, v katerem govori o prespektivab glede novih naporov za mir med Italijo in Abesinijo. V ostalem razen zelo jasne izja^ie o potrebi ponovnega oboroževanja Anglije včerajšnja parlamentarna debata ni prinesla v mednarodni položaj nobenih novih podatkov o zunanji politiki angleške vlade Nekateri očitajo Edenu, da se je omejeval na načela, ki so jih postavili že njegovi predniki, pri tem pa ni povedal, kako jih misli praktično izvajati. Ta vtis negotovosti je mučno odjeknil v parlamentu. Ugotovitve o potrebi sistema kolektivne varnosti niso bile pojasnjene z nobenimi jasnejšimi mislimi, edino jasen je bil vtis o splošni vznemirjenosti v Evropi, ki jo je Eden sam hotel ublažiti. v včerajšnji izjavi zunanjega ministra, ker se je brita/nska vlada izrekla zoper politiko obkoljevanja kake druge države. >Times« pravi, da je skrajni čas za prehod od negativne politike za zaščito miru k pravi dinamični politiki miru. Kolektivno akcijo je treba izpopolniti s konstruktivnimi nalogami. Drh* t/o narodov nima nobenega pomena, če ga omejimo na pasivnega branitelja ali pa na oboroženega branitelja obstoječega reda Angleška politika se ne sme izpremeniti v politiko varnosti in politiko obkroževanja »Daily ExpressNews Chronicle« hvali nekatere odstavke Edenovega govora in je posebao zadovoljen z izjavo, da vlada ni odstopila od stališča bivšega zunanjega ministra Hoareja, da je treba poskrbeti za pravičnejšo razdelitev važnih sirovin. Naloga Anglije v evropski politiki Pariz, 25. februarja. AA. »Petit Parisien« pravi, da je Edenov govor razočaral vse, ki so pričakovali senzacije in mislili, da se bo Eden docela jasno izjavil za poostritev sanikcij, dočim se je omejil na čisto načelna izvajanja. Njegov govor je značilen tudi v tem, ker je omenil potrebo po preureditvi Društva narodov. »Oeuvre« opozarja, da zbuja Edenov ekspoze vtis, kakor da angleška vlada ne bi imela ničesar proti temu, če bi sklep o poostritvi sankcij odložili. Po mnenju lista bo odbor osemnajstih siprejel samo deklaracijo, ki bo po vsebini nekakšen »resen opomin« Italiji. »Echo de Pariš«, smatra, da Edenov govor nasprotuje izjavam, ki jih je lani v jeseni podal njegov prednik Hoare, ko jc hotel zvaliti na Francijo odgovornost za uspeh ali neuspeh kolektivne varnosti. Sedaj priznava Eden. da bo veliki poizkus okrepitve miru v Evropi precej odvisen od zadržanja Velike Britanije. Stara resnica je, da bo moglo Društvo narodov koristiti le, če bosta imela v njem prvo in s'ožno besedo Francija m Velika Britanija, tescio zvezani z obveznostmi medsebojne pomoči. V tem primeru se bodo okrog teh dveh držav zbrale vse države, ki so iskreno za mir. Sicer pa je zelo verjetno, da V^ta tem osehni izdatki še vedno naraščajo; veliki so tudi izdatki za premestitve. Poročilo pogreša v proračunu tudi izkaz obremenitve za razna v finančnem zakonu predložena pooblastila kraljevski Vladi. Sem spada posebno vprašanje kurz-ne ražlike pri plačilu naših inozemskih obvez. Oficielni prim 28.5% že davno ni več realen in posl. Mohorič računa tu z razliko okoli 100 milijonov dinarjev. Tudi je treba računati z anuitetami za novo polmilijardno zadolžitev državne blagajne potom, bonov. Te anuitete bodo znašale 75 milijonov na leto. Vsaj približno bi se morali v proračunu določiti tudi krediti za nove funding-aranž- Poročilo opozicije na koncu . .a ne vi tehnični način sestaive pr--zlasti izvršeno koncentracijo kredi .o v, ki odpira vrata nenadzorovanemu enostranskemu favoriziranju poedinih ustanov in krajev. Poročilo prihaja do zaključka, da je v tej težki situaciji našega narodnega gospodarstva in državnih financ nastopila kritična ura, ko morata vlada in parlament takoj pristopiti k temeljiti reformi celokupnega našega državnega gospodarstva in s tem tudi k takojšnji obsežni reviziji predloženega proračuna. Proračunska razprava se bo vršila po skrajšanem postopku. Navzlic temu pa Francija in Velika Britanija že v kratkem postavljeni pred to vprašanje v zvezi z demilitarizacijo Porenja. Nemce je Eden razočaral Berlin. 25. februarja o. Nemški tisk poudarja. da je bil Edenov govor v spodnji zbornici brezbarven in da so od Edena vsekakor več pričakovali. Edenova izjava proti politiki obkroževanja Nemčije je brezpomembna. ker se je na drugi strani ponovno zavzel za oborožitev Anglije in politiko kolektivne varnosti, kar pomeni isto kakor obkoljevanje Nenvčije. Celo »Deutsche All-gemeine Zeitung«, ki je prijateljsko razpoložena napram Angležem, očita Edenu, da je njegov program podoben rimskemu gladiatorju, ki grozi na eni strani s svojo močjo, na drugi strani pa ponuja listo paktov. s katero mani, da bo vsilil svojo voljo eventualnim nasprotnikom. Eden v svojem govoru ni izkoristil vseh možnosti sodelovanja Anglije za ohranitev miru. Ugoden uvod v nova ženevska pogajanja Ženeva, 25. februarja AA. V krogih Društva narodov vidijo v Edenovem govoru * spodnji zlx>rnici dober znak. da se britanska politika razvija v smer mednarodnega sodelovanja in kolektivne evropske varnosti. Velika Britanija kaže vedno več razumevanja za kolektivne interese v Evropi, kar vsekakor ugoden uvod v nadaljnje ženeva k« razgovore. pač pa bo v primera poostritve sankcij o^pvodia z zelo obsežno jrrotiakcijo Rim, 25. februarja, o. Trditve pariških listov, ki zatrjujejo, da je italijanski poslanik v Parizu Cerrutti obvestil francoskega zunanjega ministra, da bo Italija v primeru poostritve sankcij odpovedala franco-sko-italijansko pogodbo, ki ji nalaga obveznost sodelovanja za učvrstitev miru v Evropi, so bile danes službeno demantirane. Rimski listi so namreč objavili v zvezi s tem naslednje poročilo, v katerem se izraža mnenje odgovornih faktorjev o zadržanju Italije napram morebitni novi sankcijski akciji. Glede na vesti, da namerava Italija v primeru, če bodo sankcije poostrene, odpovedati italijansko-franco-ski sporazum z dne 7. januarja 1935, zatrjujejo italijanski službeni krogi, da si namerava italijanska vlada ohraniti popolnoma svobodne roke, vendar na odpoved italijansko-francoskega sporazuma ni misliti. Italija namerava odgovoriti na poostritev sankcij z mnogo širšo akcijo, vendar načrt italijanske reakcije še ni de. finitiven. Cerrutti pri Flandinu Pariz, 25. februarja. AA. Italijanski veleposlanik Csrrutti je včeraj dopoldne obi£&al zunanjega ministra Flandvna, da se informira o namerah Francije pred sestankom odbora osemnajstih v ženevi, ki bo razpravljal o poostritvi sankcij, kar v pirvi vrsti zanima vlado v Rimu, ki bi tak korak vsekakor smatrala za neprijateljEki. Razgovor je bil popolnoma splošne prirode in ni presegel okvira, v katerem so se gibali italijanski koraki pred vsakim sestankom v ženevi. Grandi pri Edenu Pariz, 23. februarja w. Diplomatski urednik >Matina« poroča, da je imel Eden v soboto daljši razgovor z italijanskim, po. slanikom Grandijean, v katerem je poudaril, da se morajo v Rimu zaradi dogodkov zadnjih tednov pripraviti na živahno reakcijo v Angliji. Grandi Edenu baje ni prikrival, da Italija poostritve sankcij z nobenim pogojem ne bi sprejela mirno, in je izjavil, da si italijanska vlada pridržuje popolno svobodo akcije, če bi sankcijske države Se bolj poostrile svojo akcijo. Italijanski državni podtajnik Suvich je baje v soboto v razgovoru s francoskim poslanikom v Rimu govoril približno v enakem smislu. Italija In Nemčija Pogajanja o sodelovanju v zvezi z ratifikacifo francosko* ruskega pakta Pariz, 25. februarja, o. Pariški politični krogi zasledujejo z vso pazljivostjo politične razgovore med Italijo, Nemčijo in Poljsko. Razgovoru, ki ga je imel nemški poslanik v Rimu Hassel takoj po svojem povratku iz BerHna z Mussolini jem, pripisujejo posebno velik pomen. Nemška poslanik, kii se je 10 dni mudjl v Berlinu, je bil v stalnem stiku s Hitlerjem in Neurat-hotn. Tu so mnenja, da sta Mu6®olind in Hassel govorila o vzajemnem zadržanju Nemčije in Italije glede na morebitno prepoved izvoza petroleja v Italijo in prečrtan taci jo italijanske politike v primeru ratifikacije framoosko-ruskega pakta. Znano je. da je bilo ob priliki razgovorov, kri jih je imel poljski poslanik v Rimu, govora tudi o francosko-ruskem paktu. Dejstvo je, da želi Italija izkoristiti sedanji položaj, ki je nastal spričo podpisa francosko-ru-skega pakta, ter pokazati dobro vOijo za sodelovanje z Nemčijo v borbi proti paktu, da bi tako prisilila Anglijo in Francijo k popuščanju o vprašanju petrolejskega embarga. Italija pa ne more odkrito nastopiti proti ratifikaciji francosko nekega pakta, ker se je lani sTedi polet ja izrazila, da je francosko-ruski pakt v soglasju z lokarnsko pogodbo. Prav zaradi tegn se hoče Rim približati Berlinu m Varšavi, j ^ 1914. ker smatra, da bi bil tak manever zanjo v sedanjem položaju zelo koristen. Flandin o paktu z Rusijo Pariz, 25. februarje, a. V poslanski zbornici je danes v nadaljevanju razrave o raitifikacijn ruskega pakta odgovarjal zu-neinjii minister Flandin na pripombe raznih poslancev "in se odločno zavzel za ratifikacijo pogodbe. Izjavil je med drugim: Besedilo pogodbe utegne biti podvrženo kritiki, toda vsakdo mora priznati, da je pakt v skladu s politiko, ki jo Francija vodfi od 1. 1925. Nekatera govore o voja-« škili klavzulah v tej pogodbi, toda lahko izjavim, da ni v tej pogodbi ničesar drugega razen tega, kar se dobi v vsaki pogodb« o prijateljstvu in zvezi med dvema državama. Meje Rusije so takšne, da ne more učinkovito pomagati Franciji, toda ta pogodba nima pred očmi napadov s strani držav pogodbenic in nima značaja zveze predvojne pogodbe. Prav to, dia Nemčija in R usnja nimata skupne meje, zmanjšuje možnost incidentov za spopad. Zelo krivični bi bili, če bi pozabili, da so Rusa pripomogli k zmagi na Masn»* Dr. Hodža zopet v Pragi Predsednik čsL vlade namerava že prihodnji mesec pose ti ti še avstrijskega kancelar ja Praga, 25. februarja, b. Ministrski predsednik dr. Hodža se je danes popoldne v spremstvu jugoslovenskega poslanika dr. Protiča vrnil v Prago. Na Masarvkovem kolodvoru so ga sprejeli izredni poslanik dr. Krofta. višji uradniki ministrskega predsedništva in zunanjega ministrstva, kakor tudi zastopniki jugoslovenskega poslaništva. Po prihodu je odšel še v postajni salon, kjer so ga pozdravili še drugi odličniki in mnogoštevilni novinarji, predvsem zastopniki jugoslovenskih li&tov. ozdrav knezu Pavlu z meje Beograd, 25. februarja. AA. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodže je poslal z meje Nj. kr. Vis. knezu-namestni-ku Pavlu tole brzojavko: Smatram za svojo posebno dolžnost, da izrečem svojo najtoplejšo zalivalo za ljubeznivi sprejem, ki mi ga je izkazalo Vaše Visočnnstvo, in obenem Picsim Važe | W3 mane, za katere zahteva vlada splošno 1 je pričakovati, da bo v njej izrečena Vi&očanstvo in vse namestništvo, da ver " * - 1---*■— — 1--< jai žave. Naša vzajemna prizadevanja za ohranitev miru in miroljubnega sodelovat nja naroda so izraz in plod globokega čuvstva in želje, da se ta cilj doseže za oba naša naroda. češki Usti o beograjskih posvetovanjih Praga, 25. februarja. AA. Vsi češkoslovaški listi obširno pišejo o razgovorih dr. Hodže z jugoslovanskimi državniki m poudarjajo, da so v Beogradu ponovno naglasili enotnost stališča Male antante, ki je mogočen činitelj miru. »Češko Slovo« pravi med drugim, da je bila Mala antanta doslej še zmerom složna in da so to vnovič pokazale prisrčne manifestacije v Beogradu. Mala antanta Jb konstruktivna sila v središču Evrope. »Lidovč Noviny« naglašajo, da se t podunavgkem dela Evrope na da nič storiti brez Male antante, ali proti njej. Komunike, ki je izšel v Beogradu, ugotavlja popolno enotnost atatiič.. gfctfe poobftantiio. marsikatera tehtna beseda. jame moji vdanosti fe £•&> t Seja narodne skupsčine Zopet hod vihar zaradi zapisnika zadnje seje — Opozicija je v znak protesta sejo zapustila — Danes se bo začela proračunska razprava Beograd, 25. februarja, p. Po že tretjem enotedenskem odmoru se je danes zopet gestala narodna skupščina. Seja se je pričela kmalu po 10. Ko je vstopil v dvorano predsednik Stevan Čirič, ga je desnica sprejela z aplavzom, levica pa s protestnimi klicu Kmalu za tem so vstopili v dvorano in zavzeli svoja mesta tudi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Sto-jadinovičem na čelu. Manjkal je le notranji minister dr. Korošec. Po otvoritvi seje je dežurni skupščinski tajnik nar. posl. Lazarevič prečital zapisnik zadnje seje. Zapisnik med drugim navaja, da se je po Prečitanju predloga finančnega ministra glede skrajšanega postopka v proračunski razpravi javil za besedo nar. posl. Kabalin, ker pa na poziv predsednika ni govoril, je predsednik, v mnenju, da se je besedi odrekel, stavil predlog finančnega ministra na glasovanje ter je bil ta predlog z večino glasov spre-jet. K zapisniku se je prvi javil nar. posl. Janko Baričevid ter izjavil, da je ta del zapisnika netočen. O kakem glasovanju ni moglo biti govora, ker zaradi hrupa poslanci niti drug drugega niso razumeli. Da je temu tako, lahko izpričajo vsi štirje skupščinski tajniki, ki so bili na zadnji seji navzoči Isto lahko potrde tudi vsi podpredsedniki narodne skupščine. H koncu je posl. Baričevič pozval skupščinskega tajnika, da zapisnik popravi in ugotovi, da ni bilo glasovanja o predlogu finančnega ministra. Nar. posl. Voja Lazic se je pridružil izvajanjem predgovornika. Nar. posl. inž. Nikola Kabalin je navajal, da je pri zadnji seji sedel v prvi klopi in je v največjem nemiru ki je vladal v dvorani, razumel le toliko, da čita predsednik čirič neki predlog. Ko je slišal nekaj o določitvi nekega roka za proračun, se je takoj javil za besedo, da bi govorila o vršit vi poslovnika. V skupščini je takrat vladal tak hrup, da nihče ni vedel, kaj se prav za prav dogaja. Res je dobil besedo, a govoriti ni mogel, ker bi zaradi splošnega prerekanja nihče ne slišal niti besede. Zato je stopil trdno k predsednikovi mizi, tako da je bil v njegovi neposredni bližini. Ni pa ne slišal ne videl, da bi se bilo kako glasovanje vršilo. Predsednik g. Čirič je pozval skupščinskega tajnika posl. Lazarevica, da se izjavi glede pripomb k zapisniku. Posl. Lazarevič je najprvo pojasnil, da sestavlja zapisnike po stenografskih beležkah administrativni skupščinski tajnik, to je skupščinski uradnik, on kot dežurni tajnik pa ga je dobil tik pred sejo in ga je prečital, kakor ga je dobil. V smislu določb poslovnika izjavlja, da sprejme pripombe govornikov glede popravka zapisnika. Na zadnji seji je bil sam dežurni tajnik in je Pazljivo sledil dogodkom. Slišal je, da je predsednik rekel: stavim ta predlog na glasovanje; toda v tistem trenutku je nastal v dvorani silen krik in vik, poslanci z desnice in levice so navalili na govorniški oder in proti predsedniški mizi. Predsednik Čirič je sejo prekinil, ne da bi se bilo izvedlo glasovanje. Skupščinski tajnik posl. Ante Kovač je v celoti potrdil navedbe posl. dr. Bariče-viča in skupščinskega tajnika Lazareviča Tudi on ni ne videl ne slišal, da bi se bilo izvršilo kako glasovanje. Isto sta storila ostala dva tajnika posl. Vojislav Nenadič in posl. Mustafa Mulalič. Zapisnik odobren Skupščinski predsednik Stevan čirič je Izvajal: Ko sem čital na zadnji seji predlog finančnega ministra, sem opazil v dvorani nered ter sem zato odložil predlog pred sebe na mizo in pozval narodne poslance, naj bodo mirni, da ne bi potem rekli, da ne vedo, za kaj gre Pozneje sem se, predno sem dal predlog na glasovanje, še enkrat obrnil proti levici (opoziciji) in jo pozval, naj bo mirna, ker bom dal pred. log na glasovanje. Nikakor nisem mogel dopustiti, da bi manjšina na fizični in tehnični način, ki ni dostojen tega doma, ovirala delo vlade in skupčinske večine. Po izjavah, ki so jih podali skupščinski tajniki, pa nas ta je načelno vprašanje, ali imajo gospodje tajniki odinosno dežurni tajnik pravico, sprejemati take neumestne pripombe k zapisniku in na ta način brisati iz zapisnika predsedniške odloke in aklepe. O tem načelnem vprašanju mora odloiati narodna skupščina. Zato stavim na glasovanje: kdor je proti zapisniku, kakor je bil prečitan, naj vstane, kdor pa je za to, da se zapisnik, kakor je predlo5-žen, odobri, naj obsedi. (Desnica obsedi, levica burno protestira) Ponavljam še enkrat: Kdor je za zapisnik, naj obsedi, kdor je proti, naj vstane. Ugotavljem da je zapisnik brez spremembe sprejet. Levica viharno protestira: To je proti poslovniku! Opozicijski poslanci zapuščajo klopi in se zbirajo pred ministrskimi klopmi in predsedniško mizo, neprestano protestirajoč. Nar. posl. Milivoje Perič stopi tik pred predsedniško mizo in zahteva besedo, ki mu jo tudi da. V tem trenutku se začujejo z levice klici: V dvorani so policijski agenti! Ven z njimi! V dvorani nastane silen hrup in trušč. Predsednik čirič poziva k redu in miru in izjavlja da je pozval policijske agente zaradi varnosti, da po svoji dolžnosti kot predsednik skupščine zajamči red in mir. Levica neprestano protestira. Posl. Perič je nato v največjem hrupu začel govoriti in je izjavil, da je predsednik krili skupščinski poslovnik. Poslovnik jasno določa, da se tajnik izjavi o tem, ali sprejme predlagane popravke zapisnika ali ne. če sprejme je zapisnik perfektm in ni o tem nikakega glasovanja, če bo šla skupščina mirno preko tega, potem bo postala njena vloga enaka ničli. O proračunu in finančnem zakonu mora skupščina razpravljati po normalni poti. Ustava izrečno določa, da mora trajati proračunska razprava tako dolgo, da se proračun temeljito prouči. Po določbah člena 102. poslovnika mora vlada predložiti narodnemu predstavništvu proračun najdalje do 20. novembra. V listih je bilo sicer res objavljeno, da je vlada 20. novembra predložila proračun, toda to so bile samo suma-rične številke, če pa je vlada takrat res predložila proračun, je kriv predsednik narodne sikupščine, da ga ni poprej dostavil finančnemu odboru, ki ga je dobil še le 29. januarja, to je dva meseca in 10 dni po ustavnem roku. člen 103. ustave določa, da se za primer, da se proračun iz kateregakoli razloga ne more sprejeti do 1. aprila, sklenejo enomesečne dvanajstine, da bi mogla narodna skupščina v redu in normalno dokončati proračunsko razpravo. Dvanajstine sicer niso idealen sistem financiranja, so pa gotovo manjše zlo, kakor pa slab proračun, sprejet na naglico. Ali ni zato mnogo bolje, da damo eno dvanajstino, pa med tem sestavimo dober, realen in uravnovešen proračun? Sklepanje o proračunu je najvišja pravica narodne skupščine in njena najsvetejša dolžnost Tudi posl. Voja Lazič je govoril o kršitvi poslovnika, enako za njim, posl. dr. Janko Baričevič. Ko je nato dobil besedo posl. Mita Dimitrijevič, je stopil v ospredje posl. Dragiša Stojadinovič in vprašal predsednika, čemu je pozval v skupščino policijske uradnike. V dvorani je nastal silen kraval in predsednik je okrog 12. ure sejo prekinil. Protest in odhod opozicije Po polurnem odmoru, med katerim se je v dvorani, na hodnikih in v klubskih prostorih nadaljevalo prepiranje med vladnimi in opozicijskimi poslanci, se je seja nadaljevala v skrajno napetem ozračju. Poslanec Mita Diimitrijevič, ki je dobil besedo, je ponovno stopil na govorniški oder. Ker pa predsednik ni mogel napraviti reda in miru, se je Dimitrijevič odrekel besedi. Po dolgotrajnem hrupu je naposled stopil na govorniški oder posl. Nikola Preka ter prečital izjavo opozicije v kateri vseh pet opozicijskih klubov sporoča, da v znak protesta proti postopanju predsednika čiriča in proti dogodkom na današnji seji opozicijski poslanci zapuščajo skupščintsko dvorano. Med glasnimi protesti so nato vsi poslanci opozicije demonstrativno zapustili dvorano. V dvorani so ostali le poslanci vladne večine. V grobni tišini je nato podal predsednik skupščine g. Stevan čirič naslednjo izjavo: Na to izjavo opozicijtsfcih fcluibov moram izjaviti, da organi, ki so bili tu, niso nič drugega, nego nameščenci narodne skupščine, ki sem jim kot predsedlnik skupščine odredil gotove dolžnosti. Ta dolžnost obstoja v tem, da zaščitijo varnost narodnih poslancev na vseh straneh. Po žalostnem dogodku na zadnji seji, ko je bil neki narodni poslanec fizično napaden, smatram, da je moja prva dolžnost Ukreniti vse potrebno za varnost narodnih poslancev. Zaradi žaljivih izrazov, ki jih je glede moje osebe uporabil v svoji izjavi posl. Nikola Preka, ga kaznujem s pismenim opominom. V svoji nadaljnji izjavi je predsednik Čirič branil svoje postopanje glede zapisnika, češ da mora v primeru spora odločati narodna skupščina, ki lahko avtoritativno interpretira določbe poslovnika. O glasovanju odloča izključno predsednik. Končno je dal še enkrat na glasovanje vso afero okrog zapisnika in je vladna večina soglasno odobrila postopanje predsednika. Skupščina je na to brez ugovorov sklepala o nadaljnjih zadevah, ki so bile na dnevnem redu. Po prečitanju raznih prošenj in pritožb je predsednik sejo ob 13.30 zaključil s sporočilom, da se trgovski zakonik, ki je bil na dnevnem redu, odstavi z ! dnevnega reda in da se prične jutri dopol- 1 dne proračunska razprava po skrajšanem postopku. Posvetovanje združene opozicije v Beogradu Beograd. 25. februarja o. V stanovanju dr. Bože Markoviča prvaka demokratske stranke se je vršila danes konferenca vodstva beograjskega dela združene opozicije. Konference so se razen dr. Markoviča udeležili Večeslav Vilder, Milan Grol, Boža Vla-jič in Joca Jovanovič. Nov incident ob čsl. •nemški meji traga, 25. februarja, b. IM Cinvaldu i ob češkoslova&ko-nemški meji se je pripe- i til nov obmejni incident, češkoslovaški J orožniki so ustavili dva avtomobila s 6 nemškimi letalskimi vojaki, ki so prekora_ čili mejo. Nemške vojake so odvedli v Toplice-šanov, obenem pa uvedli postopanje. Eksplozija v električni centrali London. 25. februarja AA- V Strafordu se je snoči v električni centrali pripetila huda eksplozija, zaradi katere je ostalo vse industrijsko mesto s 300.000 prebivalci vso noč brez razsvetljave in brez tramvajskega prometa. Gledališča in kinematografi so morali prekiniti predstave. Davi ob 8. centrala še ni bila popravljena- Beležke se o borbi za slovensko šolstvo »Slovenec« kot glavno slovensko glasilo JRZ obširno razpravlja o izjavi ministra prosvete glede monopolizacije in uni-fikacije šolskih kajig. Konstatira, da je iz izjav g. ministra jasno, da bo vlada načelo poenotenja in podržavljenja učbenikov v celoti izvajala. Iz te ugotovitve se da sklepati, da ni uspela akcija, ki je stremela za tem, da bi ostala po zakonu iz 1. 1929. predvidena monopolizacija in uni-fikacija neizvršena, kakor se je to prak-ticiralo pod režimom JNS. Težišče je sedaj preneseno v parlament. Na nedeljskem sestanku slovenskih nacionalnih senatorjev, poslancev zaupnikov je bilo sklenjeno, naj poslanci JNS ob priliki razprave o finančnem zakonu pri proračunski debati J.edložijo amandman. da se razveljavijo določbe zakona iz 1. 1929, v kolikor se nanašajo na monopolizacijo in unifikacijo šolskih knjig. Ker ima po zatrdilu »Slovenca« JRZ s svojim klubom v narodni skupščini trdno večino, bo mogel biti ta predlog sprejet le, ako slovenski del JRZ izdejstvuje v svoji stranki, da bo klub JRZ za ta predlog glasoval. Ker je JRZ po istem viru ustanovljena še posebej v to svrho, da ščiti slovenske interese, ne dvomimo, da bo v narodni skupščini glasovala, kakor je treba. S tem bo definitiv-no odstavljeno z dnevnega reda vprašanje, o katerem je bilo. odkar je zopet postavljeno na dnevni red, mnogo preveč besedi, a premalo dejanj. Papirna borba se bo na ta način mogla zaključiti, samo Bog ve, ali bo to onim. ki so jo vodili, prav ali ne. Zdi se, da bi se jako neradi poslovili od predmeta, o katerem se je dalo toliko pisati, a da pri tem ni bilo treba ničesar — storiti... Seveda bomo svoje čitatelje obvestili, kadar bo sklenil poslanski klub JRZ ukiniti šolski zakon iz 1. 1929. Sv. masa ob torpedih Opoldansko klerikalno glasilo je včeraj priobčilo zelo zanimivo notico. Ako bi jo bili čitali v kakem manj pobožnem listu, bi mislili, da gre za nedopustno pustno šalo, ki je čisto na meji bogokletstva. V brzojavki (!) datirani iz Rima, poroča »SI. Dom« o zanimivi službi božji pod morsko gladino in poudarja, da te vrste bv. maša nima primere v cerkveni zgodovini. Italijani so spustili v vojni luki Tarentu v morje novo podmornico. Nanjo se je med drugimi dostojanstveniki vkrcal tudi ta-rentski nadškof z več duhovniki, nakar je Podmornica odplula z vso brzino na široko morje. »Ko je prišla tako daleč od obale«, pravi »Slovenski Dom«, da ni bilo več videti kopnega, se je potopila in počakala ure, ko se v italijanskih garnizijah- vrši služba božja. Potem je začel služiti sveto mašo nadškof ob asistenci več duhovnikov in sicer v prostoru, kjer so shranjeni torpedi... V nagovoru, ki ga je nadškof imel med mašo. se je spominjal junaštva vojakov, ki so umirali na morju in v taki globini zato. da bi nesli civilizacijo v divje pokrajine. Sv. mašo so po kablu prenašali na torpedovko, ki je čakala v bližini Podmornice, odtod pa jo je kratkovalovna postaja prenašala v Tarent, kjer jo je on-dotni radio oddajal dalje. Po vsej Italiji so tej maši prisostvovale neštete množice, ki so dajale z navdušenimi vzkliki duška svojim čuvstvom ob tem tako izrednem in neobičajnem dogodka«. > Nerednsti v občinskih poslovanjih V času, ko redno čitamo v »Slovencu«, da je bil razpuščen ta in ta občinski svet zaradi nerednosti, ki jih je ugotovila revizijska komisija, imamo priliko čitati v beograjskih listih vesti o poneverbah in gorosta8nem gospodarstvu po raznih občinah v južnih krajih naše države, ne da bi zasledili tudi vesti o razpustu dotičnih občin. Med nerednostmi, ki se očitajo slovenskim občinskim očetom, so tudi take, da so kupili od kakega fotografa, člana občinskega odbora, fotografske slike do-tičnega kraja, ker jih je slučajno imel samo on v zalogi kot edini fotograf v kraju, drugi so se zoPet pregrešili, ker so prodali občini par sveč ali nekaj metrov drv. Te dni pa smo Čitali v vladnem »Vremenu« pod naslovom »Pravi kaos v poslovanju čuprijske občine« poročilo preiskovalne komisije o poslovanju te občine. Po tem poročilu je prejemal župan te razmeroma majhne občine mesečno plačo 2-200 Din, člani občinske uprave Pa po 800 Din. Komisija, ki jo je izvolil iz svoje srede občinski svet, da preišče stanje občinskega gospodarstva, je za sedaj mogla ugotoviti samo to. da je stanje občinskega gospodarstva tako zavoženo, da se živ krst ne spozna v njem. Porabljenih je bilo celo 128.000 Din depozitov, za kaj, se še ne ve. Prav tako nihče ne ve, koliko dolguje občina komu in koliko občini kdo. Računajo pa. da bodo znašali ti. nikjer zabeleženi dolgovi kakih 300.000 Din. Volitve ▼ splitsko obrtniško zbornico Split, 25. februarja, o. Končno so bilii objavljeni definitivni rezultati volitev v obrtniško zbornico. V Štirih volilnih okrajih je bilo vpisanih 3.096 volilnih upravičencev. Glasovalo je 1.644 odnosno 53 odstotkov, od teh za listo hrvatsflcih obrtnikov 1.108, za neodvisno listo pa 528. Lista hrvatskih obrtnikov dobi 19 svetova Vev, lista neodvisnih obrtnikov pa 7. Gospodarski svet Male antante i Praga, 25. februarja, b. Gospodarski svet Male autante je danes v dveh sekcijah začel svoje delo. Prva se je bavila s trgovinskimi odnošaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pri pogajanjih sta obe delegaciji predložili medsebojne zahteve, proučili gospodarski načrt, po katerem se je delalo doslej. pregledali rezultate dela ter razpravljali o možnostih še večje izmenjave blaga med obema državama. Popoldne so se na enaki osnovi nadaljevala trgo-viusko-politična pogajanja med Češkoslovaško in Ifumunijo. Razen tega so razpravljale tudi komisije za železniška vprašanja, letalski Promet ter podunavski tranzitni promet. Plenum konference se bo sestal jutri. PET KNJIG ZA SO DIN vam da edino Vodnikova družba Ogla« i« regl.tr. pod S. Št 17S3 od 17. HL 1933L Akcija proti monopolu šolskih knjig Deputacija slovenske grafične obrti v Beogradu Izjave beograjskih organizacij proti monopolizaciji Beograd, 25. februarja, v. Pod vodstvom predsednika Društva tiskarnarjev g. Hrovatina je prispela v Beograd deputacija slovenskih tiskarnarjev, knjigarnarjev in tiskarskega delavstva, da še enkrat protestira proti monopolizaciji in unifikaciji šolskih knjig. Deputacija je bila zvečer ob 7. sprejeta pri predsedniku vlade, ter se je prijavila tudi prosvetnemu in notranjemu ministru. Deputacija vztraja pri tem, naj bi kraljevska vlada natečaje za nove šolske knjige preklicala, ves nadaljnji postopek za poenotenje in monopolizacijo učbenikov ustavila ter predložila narodni skupščini razveljavljenje tozadevnih odredb zakona o šolskih knjigah iz 1. 1929. Deputacija se je obrnila tudi na skupščinske klube ter zaprosila njihovo pomoč. Popoldne se je vršil sestanek vseh slovenskih poslancev s člani deputacije ter se je razpravljalo o nadaljnjih korakih. V današnji >Politiki« sta objavljeni izjavi beograjskih organizacij tiskarskih podjetSj in knjigarnarjev, ki se tudi odločno izrekata proti monopolizaciji šolskih knjig. Udruženje tiskarskih podjetij opozarja posebno na hude gospodarske in socialne posledice, ki morajo nastati v jugoslovenski tiskarski obrti, ako se monopolizacija izvede. Predstavka se poziva na dejstvo, da se zakon iz L 1929 vse do lani ni izvajal, ker se je uvidevala, da ni dober. Sam Glavni prosvetni svet se je izrekel proti njegovemu uveljavljenju in se postavil na stališče, da ga je treba revidirati. Monopolizacija učbenikov bo po mišljenju tiskarskega udruženja knjige podražila in poslabšala in bo ob enem povzročila veliko breaposelnost v tiskarski panogi. ReS je sicer, da bo razpisana licitacija, toda ker gre pri nekaterih knjigah za milijonske naklade, se bodo mogle licitacij udeležiti le tiskarne, ki bodo lahko investirale velika sredstva za nabavo posebnih strojeV itd. Danes je pri izdelavi šolskih knjig zaposlenih 150 tiskarn 3000 delavci. Ako se Izvede monopolizacija, bodo ta posel opravljale dve do tri rotacijske mašine z največ 100 delavci Edino korist bodo imele komisije za pregled rokopisov, za katere so predvidene velike nagrade. Dočim bo n. pr. dobil avtor abecednika 40.000 Din, dobi komisija, ki bo pregledala rokopis 45.000 Din; pisec zgodovine za UL razred bo dobil 28.000 Din, za IV. razred 50.000 Din, komisija pa bo pobrala 144.900 Din; avtor računice za m. in IV. razred bo prejel 45.000 Din, komisija pa bo vzela 135 000 Din Spomenica tiskalniškega udruženja na koncu poudarja, da Ja predsednik vlade deputaciji udruženja ia-javil, da ne bo dovolil, da država trguje na škodo državljanov in udruženje se zato zanaša, da bo monopolizacija preklicana. V izjavi organizacije knjigarnarjev v Beogradu je rečeno, da bo zaradi unif&a. cije učbenikov v Jugoslaviji mesto dosedanjih okroglo 500 raznih učPenikov v bodoče izdanih samo 40. To bo pomenilo veliko škodo za knjigotrštvo. Država bo naravno dajala manj ra.bata za prodajo šolskih knjig. Zaradi tega bodo morale knjigarne zmanjšati svoje režijske stroške in bodo mogle plačati tudi le manjše davke. Knjigarne so se do sedaj na račun dobičkov od šolskih knjig mogle posvetiti tudi založniškemu poslu za lepo in znanstveno literaturo, ki je le redkokdaj dobičkanosna. Ta založniški posel bo moral sedaj avtomatsko prenehati. (Ta argument malo šepa. Pri nas n. pr. Tiskovna zadruga. Vodnikova družba, Hram, Modra ptica itd. vršijo zaslužen založniški posel brez pomoči dobičkov za šolske knjige, ki jih danes starši drago plačujejo z največjim naporom in žrtvami. Op. ur.) Udruženje knjigarnarjev se tudi boji, da bodo, ko se licitacija, zaradi težke gospor' .reke krize tiskarne stavile tako nizke por .dbe, da bi to moglo pomeniti zlom grafične obrti v državi Unifikacija učbenikov izziva tudi občutljivosti razne vrste pri neobveščenih elementih in Glavni prosvetni svet se je izrekel proti. Po zasebni iniciativi izhaja danes vse več in vse boljših učbenikov, državna iniciativa pa bo > dinamiko šolskih knjig« samo zavrla. Ako je že potreben ta eksperiment, potem naj se izdajajo državni učbeniki toda ne da bi se prepovedalo izdajanje zasebnih šolskih knjig. V posebnem članku razpravlja menda ▼ imenu avtorjev N. S Nedič o monopolu učbenikov ter raziskuje vzroke nezadovoljstva, ki se pojavlja proti dosedanjemu sistemu. Danes se učbeniki menjavajo od šole do šole, razreda do razreda, iz leta v leto, starši pa plačujejo Navzlic temu prihaja pisec do zaključka, da bo monopol šolskih knjig povzročil še večjo škodo. Zlasti je pa danes neizvršljiv, ko še nima. mo definitivnega preizkušenega učnega načrta in programa in ko je učbeniška književnost pri nas še v povojih. Z abesinskih bojišč V pričakovanju italijanskega napada na abesinske postojanke pri Ambi Alagiju 60 rudarjev zasutih Budimpešta, 25. februarja. AA. V premogovniku pil Mi školcu je zasulo 60 radarjev. Doslej so jih 15 rešili Reševalna dela se nadaljujejo, Rim.. 25- februarja, o. Tukajšnji vojaški krogi naglašajo, da je italijanska vojska v poslednjih zmagah na severu in jugu zavzela ves teritorij, ki je predviden v znanem pariškem načrtu Ho are a in Lavala. Italijanska vojska je potemtakem sama zavzela ozemlje, ki je bilo prisojeno po tem načrtu, kljub temu ima sedaj še pravico nadaljevati svojo akcijo, kolikor je potrebna za zaščito italijanskih interesov v vzhodni Afriki Obstreljevanje Desija Adis Abeba. 25. februarja AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Italijanska letala nadaljujejo skoro dan za dnem obstreljevanje Desija in okoliških krajev. Italijansko vojno poročilo Rim, 25. februarja AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št-135: Na vsej eritrejski fronti je tiho intenzivno delovanje patrulj. Letalstvo je obstreljevalo sovražne oddelke južno od Amba Ala-gija in v Tembienu. Na somalskem bojišču ni bilo posebnih dogodkov. Pred Amba Alagijem Asmara, 26. februarja, g. Po verodostoj. nih virih so abesinske postojanke na gorskem grebenu Amba Alagi zaradi številnih zračnih napadov že popolnoma zrele za napad. Kakor računajo, bodo Italijani zavzeli te stratesko važne točke za prodiranje v notranjost dežele v sredo ali četrtek. Nesoglasja med cesarjem in rasam Kaso DKbuti. 25- februarja AA. (Štefani) Med abesinskita casatjesi in veljnikom tembienske vojske, je prišlo do nesoglasij. Ras Kasa ni hotel sprejeti povelja glavnega štaba atesinske vojske in želi ohraniti popolno enakopravnost glede poveljevanja. Govore, da se je tudi ras Sejum pridružil rasu Kasi. Ogromno povečanje letalstva v Italiji Rim, 25. februarja, o. Ob priliki sestanka vrhovnega vojnega sveta v Beneški palači pod vodstvom Mussolinija in ob prisotnosti italijanskega prestolonaslednika Um-berta so se zbrali v Rimu tudi vsi vrhovni letalski poveljniki. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je bil na tem sestanku sprejet nov italijanski obrambni in napadalni letalski načrt, ki bo veljal za italijanski polotok v primeru napada od katerekoli strani. Razen tega bo na sestanku govorili, da se mora ojačiti akcija za zgraditev novih letalskih oporišč in podzemskih skladišč municije ter pospešiti dobava italijanskih letal. Nesreča češkoslovaškega potniškega letala Pariz, 25. februarja. AA. Na poletu med Strasbourgom in Parizom, kakšnih 190 km od Pariza, bc je ponesrečilo češkoslovaško potniško letalo. Pilo+ mehanik sta ss ubila. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved V splošnem Naši kraji in Bjudfe Nov! železniški direktor dr. Fatur Ka je odšel prejšnji železniški direktor g. Josip Cugmus za pomočnika generalnega direktorja državnih železnic, je prevzel ljubljansko direkcijo g. dr. Aleksander Fatur, dosedanji načelnik splošnega oddelka te direkcije. Novi železniški direktor se je rodil leta 1878 v Zakotu blizu Brežic v železnicarski flrnžini. Ljudsko šolo je dr. Fatur dovršil v Brežicah in Ljubljani, tam tudi STednjo iolo, na Dunaju pa pravne študije, ki jih Je leta 1903 zaključil —že med službo pri železnici — z doktoratom. Po diplomi na pravni fakulteti je leta 1902 vstopil v službo pri prejšnji Južni železnici in nastopil prvo službeno mesto v Zagorju ob Savi. Od tod so ga kmalu premestili v Gorico, pozneje v Ljubljano in slednjič v centralo na Dunaj, kjer je ostal do leta 1910. Tega leta je bil postavljen za transportnega kontrolorja v Trstu, toda v začetku vojne je bil spet odpoklican v osrednje urade na Dunaj, od koder pa so ga spomladi leta 1917 pozvali kot črnovojnika v vojaško službo. Znano je, da je Avstrija z odgovornih upravnih mest v železniški službi silila v vojake le one svoje ljudi, ki ji tamkaj iz državno političnih razlogov niso bili po godu. Vojaško suknjo je moral dr. Fatur nositi do avgusta 1918. ko ga je spet potrebovala in odpoklieala železnica. Po prevratu je bil dr. Fatur že novembra 1918 imenovan za vodjo novega obratnega inšpektorata, nekake poddirekcije Južne železnice v Ljubljani. Jeseni leta 1923, ko je bila Južna železnica podržavljena, je bil dr. Fatur imenovan za načelnika splošnega oddelka in je na tem važnem položaju deloval vse do svojega sedanjega imenovanja za direktorja. Novi g. direktor je izšel kakor že omenjeno, iz železničarske rodbine in je torej od rane mladosti, pa tudi pozneje v službi poskusil odgovorno železničarjevo delo v vseh različnih panogah, tako da kot redko kdo drugi pozna težave in skrbi vsakega izmed svojih podrejenih. Dr. Fatur je obenem zastopnik one močne železniške generacije, ki je od prejšnje družbe Južne železnice prešla v službo jugosiovenskih državnih železnic in je z njegovim imenovanjem dobila zadoščenje za vse zasluge, ki si jih je stekla ta generacija pri ureditvi železnic v naši ožji domovini. Bilanca kulturnega dela SPD Uspehi in načrti osrednjega d* itva mše planinske organizacije Ljubljana, 25. februarja Za občni zbor osrednjega društva SPD, ki se bo vršil prihodnje dni, je odbor objavil izčrpno delovno poročilo, ki zgovorno priča, da zavzema planinstvo klub krizi zmerom širši razmah in da vzporedno stalno naraščajo tudii posli organizacije. Ob koncu lanskega leta je društvo štelo 3483 članov, kar pomeni nasproti prednjemu letu sicer neznatno izgubo 35 članov. Z vsemi podružnicami pa ima društvo Po najnovejših statističnih podatkih okrog $000 organiziranih planincev, od katerih odpade na osrednje društvo torej nekako 43%. Med posameznimi odseki izkazuje posebno živahno delavnost literarno-znanstveni odsek, ki ga je bil ustanovil svoj čas pokojni dr. Turna m ga tudi vodil do svoje smrti 10. aprila 1935. Po Tumovi smrti je prevzel njega vodstvo urednik »Planinskega veetnika« dr. Josip Tominšek. »Planinski vestnik« sam dostojno predstavlja živi razvoj našega planinstva in ga uvršča kot vsega uvaževanja vredno organizacijo svetovnega planinstva. Odbor je skušal doseči, da prosvetno ministrstvo priporoči list tudi šolam, in je že poslalo zadevno prošnjo na odločujoče mesto. Število njegovih naročnikov je znašalo ob koncu leta 2415, a 1508 jih odpade na člane osrednjega društva, Ž.a tretje leto pripravlja odsek :z-dajo albuma domačih planinskih rastlin, v katerem bodo v naravnih barvah zbrane naše zaščitene, zdravilne in vse druge pomembne planinske rastline. Knjigo b0 napisa! prof. Petkovšek, ki je sam nabral okrog 500 rastlin, pri podrobnem dehi pa mu pomagajo še prof. Paulm, docent dr. Tomažič ter fotografi in člami odseka. Delo bo še letos dovršeno, tako za izide lete 1937. Osredinje društvo je lani in letos votiralo za izdajo Po 10.000 Din, banska uprava pa je tudi zagotovila svojo podporo. Ker je mestna občina ljubljanska pri snoven ju mestnega muzeja odstopila dru- štvu v Aue:<-pergovi palači dve sobi, je odbor že pričel organizirati alpinski muzej. Na vse podružnice je naslovil prošnje, naj prispevajo reliefe, slike in drugo gradivo s svojega področja (reMefe Kamniških planin, Karavank, Pohorja, zasavskega hribovja dtd.), obrnil pa se je tudi na množico instanc in zasebnikov, ki hranijo zgodovinsko važne predmete. Naravoslovci so zaprošeni, da urede zbirke naše flore in favne ter zoološki, meteorološki in mineraloški oddelek. Seveda pa bodo tTajala leta, preden bo muzej, ki naj pokaže naše planine in naše planinstvo z vseh vidikov, organiziran do kraja. Knjižnice po kočah in domovih so bile zadnji čas v zeti« slabem stanju, zato je društvo izvedlo med članstvom nabiralno akcijo knjig, ki je naletela na izredno ugoden odziv. Nabralo se je okrog 1500 zvezkov, a zlasti izdatno je društvo obdarila Slovenska Matica. Med publikacijami, ki jih ima osrednje društvo v načrtu je obsežna zbirka planinskih izrazov z vseh področij, ki jo je bil sestavil dT. Turna in jo zdaj pregleduje prof. dr. Breznik, v zapuščini tega neutrudljivega znanstvenika iimi knjigami. KakoT smo navedli, je število članstva za neznatno številce padlo, na drugi strani pa je odbor poskrbel za razširitev organizacije s tem, da je v krog planincev pritegni! našo srednješolsko i11 akademsko mladino. Po dogovoru z vodstvom Feri- jalnega saveza se je pod okriljem osrednjega društva zbralo doslej 832 srednješolcev in 947 akademikov, podobne organizacije mladih planincev ustanove tudi pri podružnicah SPD, v bodoče pe bo društvo skušalo pritegniti še mladino, ki pripada obrtnemu, trgovskemu, delavskemu in kmečkemu stanu. Prispevki, ki jih plačujejo mladinski člani preko svoje počitniške zveze, znašajo za srednješolca po 5 Din, za akademika pa po 7 Dan na leto ia se stekajo v poseben fond, lri se uporablja izključno samo v namene mladinske organizacije. Vodstvo srednješolske mladine je prevzel prof. Svetozar Jankovič, ki se je z vso vnemo posvetil tej nalogi. Že lansko poletje je društvo pod njegovim vodstvom priredilo v Malnarjevi koči pod Črno prstjo tritedensko počitniško kolonijo in prvi uspeh je dal pobudo, da se bodo za letošnje počitnice organizirale kar tri, na Mal-narjevi kodi, na Govnjaeu in 'ob Bohinjskem jezeru pod Pršivcem. Reke naraščajo Polje okrog Šabca je 2e pod vodo — Velika Morava še vedno narašča Sremska Mitrovica, 25 februarja V svojem srednjem in spodnjem toku Sava močno narašča in je njeno vodovje že v raznih krajih doseglo kritično višino. Posebno nevarno je pri Sremski Mitrovici, kjer je obrambni nasip ostal nedovršen. Ta nasip bo dolg 6 km, doslej pa so ga zgradili samo na dolžino 3 km m je tako zapadni del mesta resno ogrožen od poplav. Tehnični oddelek iz šabca je dobil pozive iz raznih krajev, naj pridejo čimprej strokovnjaki, da bodo organizirali obramb, no delo. Pod vodo je že velik del ravnine okrog šabca. Poplavljena je tudi cesta Drenovac—šabac, ki vodi ob Savi in veže s šabcem del Mačve Po tej cesti se da sedaj priti samo s čolnom in je taiko onemogočen vozni promet od šabca do Mačve. Pri vasi Mrčanovcu je Sava dosegla višino nasipa, ki je bil zgrajen pred dvema letoma Prebivalstvo pričakuje v strahu, da se bo vodovje preko nasipa razlilo na področju vasi Mrčanovac, Orašac, Mio. kus in Dragojevac Požarevac, 25. februarja. Velika Morava se pri Cupriji sicer polagoma znižuje, v svojem spodnjem toku pa še vedno narašča To naraščanje povzroča hude skrbi prebivalstvu in tudi tehničnemu oddelku v Požarevou. Vsi inženjerji in ostali strokovnjaki tehničnega oddelka so že od nedelje na terenu, četudi je nivo Velike Morave za kakih 90 om nažji od lanskih velikih poplav, je nevarnost vendarle zelo velika. Prebivalstvo nekaterih vasi je bilo alarmirano. Vsi nasipi so zastraženi in delavci so pripravili dosti ma-terijala, da bi pravočasno zamašili preboje v nasipih. Najbolj narašča Velika Morava južno od ljubičevskega mosta. Lani ob katastrofalnih poplavah je bil prvi in najmočnejši naval vodovja v Resavčini. Mostar, 25. februarja. Po večdnevnem deževju je reka Neretva pri Mostarju dosegla že 5 m nad normalo. V krajih okrog izvira Neretve se sneg naglo topi, močno pa so narasli tudi vsi pritoki. Velike poplavne nevarnosti so tudi zdaj okrog Capljine, Počitelja in Metkovi-ča. 122-21 KINO UNION 22-21 NA SPLOŠNO ŽELJO SE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri Kraljica ljubezni v prekrasnem filmu Aleksander Zifiani šlagerji in arije iz oper Traviate, Manon in Butterfly O novi ljubljanski bolnišnici Ljubljansko bolnišnico so zidali 1. 1894— 1895. Velikonočni potres 1895 je staro, nekdaj samostansko veliko poslopje dotedanje bolnišnice na Dunajski cesti tako poškodoval, da ni bilo več varno in so morali bolnike za silo namestiti v barakah na velikem vrtu. Zidanje nove bolnišnice so tako pospešili, da so mogli na jesen že premestiti tja bolnike. Pred 40 leti je bilo Ljubljana še malo mesto s 25.000 prebivalci. Bolnišnica je ležala takrat skoro na periferiji mesta. Tramvajskega in avtomobilskega prometa še ni bilo. Poslopja so bila moderna »n velik napredek proti starim razmeram v vsakem oziru. A od tedaj se je mesto zelo povečalo in razširilo; bolnišnica leži v zelo nemirnem in torej neprimernem kraju. Velik šunder prometne ceste, vedno zvonjenje v cerkvi v neposredni bližini krati bolnikom prepotrebni mir. V tem času pa je tudi medicina in arhitektura močno napredovala. Kar je bilo takrat moderno. je postalo zastarelo, ker ne ustreza več današnjim nazorom in zahtevam. Zato ima bolnišnica danes mnogo nedo6tat-kov in neprilik, ki se — v kolikor zadevajo zgradbo — ne dado odpraviti z adaptacijami. Bolnica je postala tudi mnogo premajhna. Vedno neugodnejše gmotne razmere so poleg naraslega prebivalstva vzrok, da so mnogi prisiljeni iskati si zdravljenja v bolnici, dočim so se preje zdTavili v domači oskrbi. Razmere zaradi prenapolnje-nja bolnišnice so postale tako gorostasne in neznosne, da je slednjič zavladala splošna zahteva po temeljiti pomoči. Vproša- BE JUTRI KINO UNION! Največja filmska mojstrovina sezone! Tretji film izdelan pod režijo WILLYJA Hi jfj jj§[ J^ FORSTA! — Umetnina, ki je triumfirala po vsem svetu! — Pola Negri, Paul Rezerviranje vstopnic za jutrišnjo Hartmann, Albrecht Schoenhals in Ingeborg Theek novinka, ki jo je odkril premiero sprejemamo že danes! WILLY FORST! PREMIERA JUTRI V KINU UNION Pet vekov Sarajeva Letos Slavi Sarajevo 500 letnico svoje ustanovitve — Kratek pregled razvoja Iz sarajevskega predmestje Sarajevo, 25. februarja Pred prihodom Turkov v Bosno in Hercegovino je bila na področju današnjega Sarajeva dubrovniška naselbina Vrhbosna, Dubrovčani so v srednjem veku imeli živahne trgovske zveze z Bosno, Srbijo in drugima deželami na Balkanu in so zaradi tega v raznih krajih snovala svoje kolonije, ki so bile etape v trgovskem prometu. Med dubrovniškimi kolonijami je zavzemala Vrhbosna važno mesto, ker je ležala na križišču važnih cest od vzhoda proti zapadu. Mala naselbina Vrhbosna je v zgodovini prvič imenovana že leta 1371. Vrhbosna je padla v roke Turkov prej kakor ostali kraji Bosne in Hercegovine, ker so ji Turki iz strategi čnih vzrokov posvečali veMko pozornost. Prvič so Turki zavzeli Vrhbosno že leta 1417, morali pa so jo spet v kratkem zapustiti. Definitivno 'so to važno točko osvojili 1436 in ostali tam do konca svoje oblasti v Bosni in Hercegovini. V Vrhbosni so Turki ustanovili svoje vojaško taborišče, od koder so često vdirali v druge dele bosanskega kraljestva. Do tedaj malo in neznatno dubrovnlško kolonijo so Turka začeli takoj razširjati in dali so ji turško ime Sarajevo (saraj-ovi -dvorec na polju). Letos je torej 5001etnica ustanovitve mesta Sarajeva. Znatne napredke je Sarajevo doseglo v dobi Gazi Isabega Ishakoviča, ld je imel v Sarajevu svoj sedež. Isabeg je v nekaj letfli ustanovil in uredil Številne kulturne, gospodarske in socialne ustanove in ga zaradi tega sarajevska zgodovina upravičeno smatra za ustanovitelja mesta. DrugI veliki turški državnik, Gazi Husrevbeg, ki je bfl poglavar Bosne v polovici 16. stoletja, Je nadaljeval delo svojega prednika ter v kratki dobi svojega vladanja zgradil ▼ Sarajevu mnoge važne stavbe, med katerimi so posebno važne Begova džamija, kopališče, kuhinja za revno prebivalstvo in mnoge kulturne ustanove. Ko je turška vojska prodirala proti zapadu preko meja Bosne in Hercegovine, je premesti! Ferhad-beg Sokolovič upravno središče Bosne iz Sarajeva v Banjaluko. To je bik) konec 16. stoletja. Sarajevo pa je pozneje spet dobilo svoj pravi pomen. Sedež upravne oblasti je bdi prenešen iz Banjaluke v Travnik, v polovici 19. stoletja pa Je Omer paša Latas, avstrijski vojni begunec, ki je dosegel največjo čast v turški vojski, spet prenesel vezirski sedež iz Travnika v Sarajevo. Od tedaj se je mesto bujno razvijalo. PO avstrijski okupaciji je bila Saralevu posvečena velika pozornost in ie mesto postalo v pravem pomenu besede gospodarsko. politično in kulturno središče vse Bosne in Hercegovine. V dobi oetih vekov ie Sarajevo doživelo mnoeo vel»kih nesreč. Najhujša je bila, ko •it. TVcon vojski po svojem smelem oo-hodu skozi Bosno prispel v Sarajevo. Nje- nje je: aH nova zgradba, a(H razširjenje bolnice — kje in kako? Proti novi zgradbi se navaja v prvd vrsti težkoča financielne strani: ogromni stroški za novo. moderno bolnišnico. Res je težava, zlasti v času zasedanja krize, vendaT nas to ne sme premotiti, Saj je blagor in zdravje državljanov prva skrb države in ako zmoremo velike izdatke za razne druge, večkrat celo za manj potrebne ali morda tudi nepotrebne stvari, se mora najti tudi možnost, da se za zgradbo nove bolnice v etapah v dobi več let zmagajo stroški. Stara bolnišnica se potem uporabi za druge namene, za katere si prihranimo stavbene stroške, ali pa pro da in tako vsaj deloma krije izdatek. IKINO SLOGA Telef. 2730I- Opereta sladkih melodij in pristnega dunajskega humorja Prigodbe Iz Wienerwalda Magda Schneider, Albaeh Retty, Leo Slezak Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Nova bolnišnica spada izven mesta v miren, zdrav kraj, ki mora seveda imeti 7. mestom ugodne zveze — o določba kraja, o gradnji sami morejo odločevati le strokovnjaki-zdravmki in stavbeniki arhitekta po točnem študiju in preudarku. To seveda rabi časa in odpomoč je nujna. Kaj naj se stori? AH ne bi bilo bolje, skušati z adaptacijami m nekaj novimi paviljoni doseči isto, a hitreje in ceneje? Glede adaptacij se lahko reče, da bi bile le draga krpanja, ki nikakor ne bi dosegla svojega namena ter je škoda za s tem zavrženi denar. Drugo pa je z zidavo nekaj paviljonov. Svoj čas je bilo kupljeno zemljišče Kmetijske družbe na Poljan- gov prihod je sprva netil nade podjarmlje-nih kristjanov, ko pa se je princ umaknil s svojo vojsko, je njegov pohod izzval turško maščevanje. Mesto je postalo žrtev strašnega požara, ki je uničil veliko število domačij kristjanov in Židov. V 18. stoletju je požar enajstkrat uničeval sarajevsko mesto. Zadnji veliki požar je pustošil mesto po avstrijski okupaciji leta 1879. Tedaj so škodo cenili na 23 milijonov goldinarjev. Mesto pa se je po vsaki nesreči obnavljalo in ima danes že nad 80.000 prebivalcev. Muslimanov je okrog 35.000, katolikov okrog 20.000, pravoslavnih nad 17.000, Židov pa okrog 9.000. Verske razlike se Izražajo tudi v pestrosti običajev ln narodnih noš, kar mnogo prispeva k privlačnosti Sarajeva. Ob 5001etnid ustanovitve Sarajeva bomo objavili še razne zanimivosti iz gospodarskega in kulturnega življenja, lz preteklosti in sedanjosti zanimivega mesta na križišču vzhoda in zapada. ZiOOVIMUt MMHjjKga sfci cesti, da bi se otkK sezidali nekateri paviljoni bolnice, dffugi pa ostali na sedanjem mestu- Bila bi s tem razdvojena, a težkoče zaradi tega niso nepremagljive. To bi bila le delna rešitev, kajti neugodna lega in pomanjkljivosti stare bolnišnice bi ostale. — Isto velja za nasvet nakupa Leoni šča v namen kirurškega paviljona. Menm, do bi bilo najpriličnejše, kupiti zemljišče ob mrtvašnici tik bolnišnice, ki je nezazidano, ter ondi takoj postaviti dvoje poslopij, zidani tako, da bi le z neznatnima adaptacijama bili povsem uporabni za stanovanjski hiši. Ta poslopja bi začasno do dograditve nove bolnišnice služila v razbremenitev prerrapolnjenja in nudila prvo pomoč, potem pa se prodata. Z vso odločnostjo moramo pa zavračati misel, da naj ee stara šentpeterska kasarna, bodisi deloma, bodisi celotna uporabi za bolnišnico, ker bi to bilo povsem neprimerno in velikanska korak nazaj v starodavne mizerne razmere, o katerih mislili, da so vendar za vedno premagane. Vprašanje bolnice je tako važno, da ne sme izgubiti splošnega zanimanja. Potrebna je javna, daskusnja, več oči več vidi in več glav da neč misli. Vprašanje je ogromne važnosti za cele generacije. Dt. F. G. I Pride! KINO SLOGA ZELENI DOMINO i Zanimivo predavanje o Bolgariji Ljubljana. 25. februarja Bolgarski dnevi, ki jih prireja Jugoslo-vensko-bolgarska liga. dobivajo svojo vsebino v prireditvah, ki naj popularizirajo in poglobijo jugoslovensko-bolgarsko vzajemnost. V dvorani Trgovskega doma je imel snoči zanimivo predavanje o svojih vtiskčh o potovanju po Bolgariji predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Predavanje je privabilo mnogo odličnega občinstva. Večer je otvoril predsednik JB lige ravnatelj g-Rasto Pustoslemšek, ki se je zahvalil za obilen poset in izrazil svoje zadovoljstvo, da tako lepo prodira misel o jugoslovensko-bol-garski vzajemnosti med narod. Kratko je orisal delo lige v preteklosti ter omenil tudi pot male skupine Slovencev v Bolgarijo leta 1906. na kongres novinarjev in pisateljev v Sofiji. G. Ivan Jelačin je v dve uri trajajočem predavanju prikazal prilike v Bolgariji, kakor jih je videl in doživljal maja 1934., ko je posetil razna mesta v bratski državi s 50 člani broječo delegacijo naših gospodarstvenikov pod vodstvom predsednika beo- Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Ogl. reg. S. br. 15455/35 grajske trgovske zbornice g. Voia Petkovi-ča. V delegaciji je bilo tedaj še več ko 10 drugih Slovencev. Ze na prvi postaji v bratski državi so bili naši gospodarstveniki deležni prisrčnega sprejema, ki se je ponavljal povsod, kamor so prišli. Ti spontani sprejemi so dokazovali, da je ideja o vzajemnosti med Bolgari morda celo bolj ukoreninjena kakor pri nas. Tolmačil je prelepe vtiske, ki so jih izletniki dobili v Sofiji pri obisku najodličnejših gospodarskih ustanov in pri veliki cerkveni slovesnosti. Delegacija je obiskala rudnik Pernik v bližini Sofije, potem pa velika industrijska podjetja v Plovdivu, Varni, Burgasu itd. Opisoval je organizacijske talente Bolgarov, pripovedoval je o vzorno urejenem hotelirstvu ter o smislu za turizem. Lepo izpričevalo je dal bolgarski pridnosti in vestnosti. Svoje predavanje je prepletel s spomini na značajne in delavne može, ki odločilno vplivajo na gospodarski položaj Bolgarije. Naglašal je, da naše idealistično stremljenje po zbližanju z Bolgari ne pogreša realne podlage, saj bi z izmenjavanjem dobrin pomagali drug drugemu. Ce pride kdaj do uresničenja prizadevanj obeh narodov bomo imeli južni Slovani odprto pot od Jadrana do Črnega morja in še dalje v širni svet G. predavatelj je žel za svoja izvajanja, med katerimi se je posluževal tudi statističnih podatkov glede uvoza in izvoza obeh držav, živahno priznanje. Prijeten večer je zaključil g. ravnatelj Pustoslemšek. ki je pozval navzočne in vso našo javnost k se vztrajnejšemu delu na polju zbližanja med našim in bolgarskim narodom. I Pride ! KINO SLOGA ZELENI DOMINO j Strašno dejanje ljubosumnega moža Maribor, 25. februarja Pri Sv. Križu pri Prevaljah na Koroškem je posestnik Peter Misirlič z nožem umoril svojo ženo Josip to o in njenega ljubimca Franca Kredla. Na Kredla je bil že dolgo časa ljubosumen, ker je bil prepričan, da Je imela njegova žena še pred poroko z njim razmerje. ženo in njenega prijatelja je zalotil, ko se je nepričakovano ▼mil domov. V divji jezi je na oba navalil kuhinjskim nožem. 2ena je bila takoj mrtva, Kredi pa je imel še toliko moči, da Je tekel na dvorišče in klical sosede na pomoč. Ko eo sosedje prihiteli, je bil Kredi že mrtev, Misirliča pa so v zadnjem hipu rešili, ker se je hotel po strašnem dejanju obesiti. Ko so sa obudili k življenju, je pripovedoval, da je že dolg-o sumničil, da se njegova žena sestaja s Krediam. Da bi se prepričal, je odšel od doma in se skril v bližini bfie. Od tam je videl, kako se je Kredi napota k njegovi ženi. Ves razburjen in srdit je Sel v kuhinjo, vzel kuhinjski nož in potem oba zabodel, z dvojnim urno. ram so bfii zaiključeni dolgotrajni prepiri v Mlsirifčevi hiši. 1 Pride! KSNO SLOGA ZELBITI DOMINO I Domače vesti • Bolgarsko odlikovanje. Ravnokar jc prejel litijski učitelj g. Milan Pertot, dirigent Učiteljskega pevskega zbora, od bolgarske legacije i« Beograda obvestilo, da mu je podelil car Boris III. kom-andrirski križ narodnega reda za gradžanske zasluge« III. stopnje. G. Milan Pertot je lani ▼ maju z Učiteljskim pevskim zborom potoval po južni Bolgarija ter dirigiral koncepte v Sofiji. PlovdSvu, Stari Zagori, Ka-zanliku, Slivenu, Burgasu in Jamboiu K visokemu odlikovanju čestitamo tako dirigentu Pertotu kakor tudi Učiteljskemu pevskemu zboru. • Predavanja ZKD; pri Sokolu v Grosupljem jutri ob 20. o potovanju s »Kraljico Marijo« (od Kaštelov do Korzike), predaval bo g. Viktor Pirnat. pri Sokolu v Višnji gori bo isto predavanje 28. t m. ob 20- pri Sokolu na Jesenicah 29. t. m. ob 20. bo predaval g. dr. Mis Franta o temi: »Resne besede zdravnika mladim ljudem«. Pn Sokolu na Jezici dne 29. t. m. ob 20. Lo predaval g. dr. Ljudevit KušCer o temi: »Življenje pod morjem«. • Dar Narodne banke revnim dijakom zagrebškega vseučilišča. Od Narodne banke je prejel rektorat zagrebškega vseučilišča 10.000 Din s prošnjo, naj razdeli 8-OCO Din revnim dijakom vseučilišča, ostanek 2.000 Din pa revnim dijakom visoke ekonomiko komercialne šole. * JUU za radovljiški srez bo zborovalo 2. marca v Lescah. Na dnevnem redu predavanje o gospodinjstvu. Predavateljica iz Ljubljane. Začetek ob 9. * Trije novi sejmi v Vidmu-Dobrepoljah. Splošno je znano, da so dobrepoljski sejmi v Vidmu najbolj obiskani od vseh sejmov, kar jih je v kočevskem okraju in daleč naokrog. Radi tega so tako mesarji, kakor sejmarji in domači prebivalci večkrat izrazili željo, da naj se število sejmov zviša. Da se ustreže tej želji, je občinski odbor prosil bansko upravo, da se naj vrše poleg dosedanjih štirih sejmov še trije novi sejmi vsako leto. Prošnji je ugodeno. Vsi trije novi sejmi se bodo vršili v dneh 10. februarja., 3. marca in 26. oktobra. Dogon živali je prvo leto za vse tri živinske sejme popolnoma prost vsake vstopnine. Vsi obiskovalci dosedanjih sejmov, zlasti mesarji in živinski trgovci so vabljeni na te tri nove sejme. * Smrt požrtvovalnega nacionalista. V mo-starski bolnišnici je umrl v starosti 50 let Dinko Zec, sin Nikole Zeca, ki je še edini ostal iz vrste junaških hercegovskih upornikov in četnikov. Dinko Zec je bil pred vojno član nacionalno - revolucionarne organizacije, med vojno pa je mnogo pretrpel po ječah in taboriščih in na italijanski fronti. Bil je soustanovitelj Mostarske-ga Sokola' po vojni je požrtvovalno deloval v raznih nacionalnih organizacijah. Umrl je kot velik revež, a tudi njegov zaslužni oče preživlja v bedi svoja stara leta. ♦ Glavna poštna avtogaraža v Beograda, je bila preurejena aprila 1932 in je zdaj največja poštna garaža na vsem Balkanu. Priključena ji je tud>" delavnica, v kateri popravljajo avtomobile za poštno službo. Te dni so naročili 10 novih malih avtomobilov znamke Opel ki jih že razpošiljajo v Ljubljano, Skoplje in Split. » železničarji gradijo v Demir Kapiji bolnišnico. ki bo nosila ime blagopokojncga kralja Aleksandra. Železničarji, ki jih je blagopokojni kralj med vojno nazval junake pete armade, hočejo ovekovečiti njegov spomin z lepo akcijo. V Demir Kapiji bodo gradili bolnišnico za železničarje in za revno prebivalstvo- Demir Kapi jo so izbra-bi za sedež bolnišnice zaradi tega, ker je bilo to mesto posebno drago blagopokojne-mu vladarju. Vsi železničarji bodo meseca aprila in maja prispevali od svojih zasluž- , kov po 10 do 20 Din za gradbo bolnišnice. ; • Ogromnega soma so ujeli ribiči iz Srem-ske Mitrovice. ki so lovili blizu Sremske Rače. Som se je zapletel v mrežo in se je šest mož precej časa trudilo, preden so ga izvlekli. Bil je dolg preko 2 in pol metra, težak pa 106 kg. * Potres v Splita. V ponedeljek ob 11.26 so občutili v Splitu nekaj potresnih sunkov ter slišali izpod zemlje bobnenje. Ker Split nima seizmografskega aparata, se ne ve. kje naj bi bil epicenter potresa. VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOL1Č - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80,—. * Svetilnik na Kornatskih otokih. Katastrofa albanske jadrnice »Tirane« je spet spravila na dnevni red važno vprašanje postavitve svetilnika na Konnatakih otokih. Bilo je predlagano, naj bi se svetilnik postavil na otoku Smokvici. Albanska ladja se je razbila na grebenih tega otoka. Ribiči so prepričani, da bi bila ta in še mnoge druge nesreče preprečene, če bi bil otok razsvetljen. Mornariški krogi sestavljajo spomenico, ki bo te dni predložena na merodajnih mestih. * Strašna avionska nesreča v Istri. Gosta megla, ki je pred dnevi prekrila ves Jadran, je* povzročila strašno avionsko nesrečo, o kateri so podrobnosti šele zdaj znane. Civilno letalo na stalni progi Zader-Trst je v gosti megli izgubilo smer in zadelo v zvonik cerkve sv. Antona v Rovinju. Pri strašni nesreči so izgubili življenje štirje člani posadke in edini potnik, ki je usodnega jutra potoval z letalom. Ta potnik je bil v Zadru nastanjeni industrijalec Ernest Bonetti, ki je bil doma s Starega grada na Hvaru in je imel svoje sorodnike tudi v Splitu in Šibeniku. Ponesrečeni Ernest Bonetti je bil star 47 let in tudi v naših krajih. M jih je večkrat obiskoval po kupčij-skih poslih, zelo priljubljen. • Smrtna žrtev letošnje bekrijske slave. V ponedeljek so se v mnogih srbskih krajih vršile bekrijske slave ali tekme pijancev. Ni še znano, kako 90 — recimo — v beograjskih predmestjih in v raznih drugih krajih, kjer polagajo veliko važnost na običaje »čistega« ponedeljka, obdržali svoje pozicije razni, splošno znani bekrijski kralji. O nekaterih bekrijskih slavah, ki so se pričele že v nedeljo, so že porodila v beograjskih listih m zabeležena je tudi pcva smrtna žrtev pijančevanja. To ni bil niti kak priznan bekrija ali celo tekmovalec za čast poglavarja vseh pijancev, nego skromni kmetic Janko Vozar iz Skoplja v županj-skem srezu. V Brčko je prišel na sejem in se v neki kavarni znašel na bekrijski slavi. Popil je 3 litre žganja in 6 litrov vina-Ko je kolovratil proti domu, Je obležal v jarku in zjutraj so ga našli mrtvega.^ * Tihotapstvo tobaka v Južni Srbiji. Finančni stražniki in orožniki so lani v Južni Srbiji tihotapcem odvzeli okrog 80.000 kg finega tobaka. Tihotapstvo tobaka je v Južni Srbiji bolj razvito kakor v drugih pokrajinah zaradi slabih komunikacij. Največ tobaka prenesejo tihotapci preko albanskih gora. Dobro so organizirani in večinoma tudi oboroženi. Zbere S3 navadno po 6 do 10 oboroženih tihotapcev in šibke patrulje finančnih straž, ki štejejo le po nekaj mož, se s tihotapskimi krdeli ne morejo spuščati v borbo. Seveda zasledujejo tudi orožniki tihotapce in, da bi bili pred njimi kolikor toliko varni, se tihotapci _ preoblačijo tudi v uniforme finančnih stražnikov. Požrtvovalni in iznajdljivi finančni organi pa večkrat odkrijejo kako skladišče vtihotaplje-nega tobaka in to tvori tudi večino tihotapcem odvzetega plena. ZNIŽANE CENE.' Možgani se utrujajo, OVOMA1 je nenadomestljiva koncentracija redilnih elementov, zanesljiva, okusna hrana za obnovo energije, ki je oslabljena zaradi prekomernega duševnega dela. Zavojček: mali: Din 12.—, srednji: Din 27.—; veliki: Din 48.—. * Veliko zborovanje rejcev malih živali v Tacnu se je vršilo pred dnevi ob številni udeležbi iz Dravelj. Poljan, Št Vida, Gun-celj. Vižimarij, Broda, Tacna, Šmartna, Pir-nič, Medvod in Gameljn. Zbor, ki je bil v Koširjevi gostilni, je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Novak. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi zvezni strokovni tajnik g. Inkret Alfonz in obrazložil korist reje malih živali za malega človeka. Pri volitvah so bili izvoljeni: Novak Ivan (Tacen) za predsednika, Šuštar Franc (Šmartno) za podpredsednika, Zobec Ivan (Sp. Gameljne) za tajnika, Brank Peter (Tacen) za blagajnika, Kralj Ivan (Št. Vid) za gospodarja, Zleb-nik Egidij (Zapuže) za odbornika, Reboljeva Frančiška (Šmartno) za odbornico, Sir-nikova Apolonija (Sp. Gameljne) za namestnico, Smolej Franc (Vižmarje) za namestnika. Za računska Preglednika sta bila izvoljena Kampuš Rafael (Vižmarje) in Štrukelj Henrik (Gunclje). za namestnika pa Bizjan Jože (Tacen). Novoustanovljeno društvo namerava v najkrajšem času prirediti lepo razstavo malih živali za svoj okoliš. Redni članski sestanki bodo vsakih 14 dni ob nedeljah ob 9. dopoldne pri predsedniku g. Novaku. * Žepar na vlaku. Od Sv. Jederti nad Laškim nam pišejo: Posestnik Anton La-porndk od Sv. Jederta nad Laškim je šel 14. t. m. na sejem v Sevnico. Nazaj gTe-da se je zgJasnil v gostilni pri postaji, vzel iz denarnice 100 Din, s katerimi je plačali zapiitek v gostilni in sri kupil vozni listek na postaji. Med vožnjo v vlaku pa je pri postaji na Bregu nenadno pogrešil denarnico, v kateri je imel 9900 Din. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi že perja, odnosno najditelja. Komur je v zadevi kaj znano, naj javi orožmištvu, za kar prejme izdatno nagrado. * Tovarna JOS REICB sprejema mehko io škrobljeno perilo t najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Zgodovina slovensko-nemških od-nošajev na Ljudski univerzi. Pred številno zbranim poslušalstvom je v ponedeljek zvečer pod okriljem Ljudske univerze predaval v dvorani Delavske zbornice univ. prof. dr. Kelemina o zanimivem vprašanju slovensko-nemških kulturnih odnosov v davnini. Predavatelj je najprej orisal geografski položaj Slovencev v srednjem veku in tedanje politične razmere. Naši državni sosedi so bili na zahodu Bavarci, ki so igrali eno najvažnejših vlog v zgodovini obeh najbolj zapadnih slovanskih narodov, Čehov in Slovencev. V času naselitve so bili naši narodni mejaši romanizirani Retijci. Pogostokrat se naglaša, da smo Slovenci vso svojo višjo kulturo dolžni Nemcem, v resnici Pa je romanski vpliv starejši in traja vse do najnovejših dob. Ko so Slovenci prišli pod nemško oblast, se je začela zgodovina stalnega upiranja tuji državni in cerkveni moči. Pozneje pa je odpor prenehal in Slovenci so se predali nemškemu vplivu tako, da se nazadnje ločijo od Nemcev samo še po jeziku čeprav so tudi v vsem srednjem veku živeli kot samostojna pravna in kulturna edinica. V tretji dobi se začne porajati naša narodna zavest, nasproti nemški fevdalni gospodi stoji slovenski kmet. Okrog leta 1500. je razvoj dosegel naslednjo ali- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 4^ VA in 9Vt uri veselje ZA STARO IN MLADO polno brezskrbnega smeha, šale, petja in godbe. NAJBOLJŠA ZABAVA ZA VSAKEGA Si!Iy In M!cky revija Micky, goska, prešiček in drugo. 1.) Micky pri dr. Frankensteinu; 2.) Pametna koklja; 3.) Micky na weckendu; 4.) Leteče miši (koloriran film); 5.) Micky v zemlji velikanov; 6.) Trije prešiči in rdeča kapica (kolorirana šala); 7.) V božični noči; 8.) Filmska šala »KDO DANES PLAČA«. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja od 11. do pol 13. ure. I ko: Na zemlji, ki so jo nekoč naselili Slovenci in Ladini, se je formiral nemško-avstrijski narod, veja bavarskega plemena, ki ga ločijo od ostalega nemškega življa še danes mnoge stare vezi s slovanskim in romanskim elementom, na drugi 6trani pa se formira slovensko ljudstvo, tip alpskega Slovana, ki ga označuje izrazito kmet-sko obeležje. Poslušalci so predavatelja za zanimiva, poučna izvajanja nagradili z živahnim aplavzom. u— Recepcija na češkoslovaškem konzulatu. V ponedeljek zvečer je priredil tukajšnji češkoslovaški konzul g. St Minjovskv z gospo soprogo v svojem stanovanju na Erjavčevi cesti recepcijo na čast opememu direktorju g. Mirku Poliču in gener. tajniku Nar gledališča in Glasbene Matice g. Karlu Mahkoti. Kakor že javljeno sta bila oba navedena kulturna delavca odlikovana s češkoslovaškim redom in konzul g. Minjovsky jima je v okviru slovesne recepcije izročil odlikovanje. Pri svečanem aktu so bili navzočni številni povabljeni gostje. G. konzul je v svojem govoru poudarjal zasluge, ki sta si jih pridobila odlikovanca za jugo-slov.-češkoslovaško zbližanje na glasbenem polju. Odlikovanca sta se z izbranimi besedami zahvalila za častno priznanje njunega dela. V imenu Jč lige je gg. direktorju Poliču in Mahkoti čestital nje predsednik dr. Egon Stare, ki je primerno označil tudi njuno zaslužno delovanje v Trstu. Po od-likovalnem aktu so bili gostje ljubeznivo postrežem in v gostoljubnem domu g. konzula se je razvila neprisiljena zabava, ki je trajala pozno v noč. u— Narodne pesmi z Gorenjske in Dolenjske so zastopane v UL delu jubilejnega koncerta Ljubljanskega Zvona, ki bo v ponedeljek 2 marca v Filharmonični dvorani. Z Gorenjske so: »Mrliška« v har-moniizaciji Oskarja Deva, »Slanca« v priredbi Matije Tamca in Maroltova >Ku-kovca«. Izmed dolenjskih pa imamo Adamičevega »Kranjčičevega Jurija«, Denrovo »Zdravico« in Maroltovo »Kan-Galflejsko ohcet«. Skupno se poje na jubilejnem Zvo-novam koncertu 18 slovenskih narodnih pesmi iz najrazličnejših predelov naše zemlje. Zvona&e vodi zborovodja Dore Matul. Prodaja vstopnic od jutri dalje v Matični knjigarni. u— Na intimnem koncerta, ki je posvečen bolgarski glasbi, sodelujejo poleg oddelka Matičnega pevskega zbora sopranistka Štefka Korenčanova, violinist Pfei-fer, pianist Sivic in skladatelj Etaoil Adamič, ki nas bo v kratkih uvodnih besedah seznanil z bolgarskim glasbenim življenjem in udejstvovanjem. Intimni koncert bo v Hubadovi pevski dvorani v petek 28. t m. ob 20. uri. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v Matični knjigarni. DANES Slanfkova pojedina v restavraciji „ZVEZDA"! u— Prvi violinski koncert Karia Rupla v tekočem letu bo v petek 6. marca v Filharmonični dvorani. Spremlja ga pianistka Zora Zarnikova. Spored je naslednji: Mozart: Koncert v G-duru, Bach: Adagio in Fuga iz G-mol sonate za solo-violino, Kogoj: Andante, škerjanc: Intermezzo ro-mantique ter Beethovnova >Kreutzerjeva sonata«. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje na razpolago v knjigami Glasbene Matice. u— Predavanje e Ga-Pa. V petek 28. t m. ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje o pravkar minuli zimski olimpijadi. Predavanje priredi Foto Tou-rist Lojze Šmuc v Ljubljani. Predaval to ob spremljevanju nad 300 diapozitivov Raj-ko Kos. Na predavanju se bo videlo vse naše tekmovalce v raznih tekmovanjih. O naših fantih nismo doslej videli v časopisih še nobenih slik, čeravno so se za naše prilike dobro uvrstili. Gg. Šmuc in Ros sta z namenom, da predočita rojakom jugosloven-ske tekmovalce v sliki oz. v diapozitivih odšla v Ga-Pa, kjer jima je uspelo dobiti mnogo lepih sMk. ki jih bomo videli prvič v petek zvečer. Zanimanje za predavanje je veliko, zato priporočamo, da si nabavi občinstvo vstopnice v prodaji, ki le v trgovini Foto Tourista, Lojzeta Šmuca na Aleksandrovi cesti 8. n— Ženska sekcija krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani ima svoj redni letni sestanek drevi ob 20. v salonu restavracije Zvezde. Vse članice Jadranske straže se vabijo k polno številni udeležbi u— Društvo »Dom in šolac na III. državni realni gimnaziji sklicuje roditeljski sestanek, ki se bo vršil v petek 28. t m. ob 18.15 v gimnaziji v Vegovi ulici, št. 4. Starši, oziroma njih namestniki se vljudno vabijo. da se sestanka v čim večjem številu udeleže. a— Za veliko pomladansko modno revije 6prejmemo nekaj dobrih ženskih mane-fcenov. Prijave, salon Hity, Kongresni trg 13. Dolžnost vsake žene je, da pazi na nrejeno "'tolico, Id jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico. ako jo dnevno oživa v manjši količini Prava FRANC JOSgFOVA voda deluje milo, nnjetno, brzo tn sigurno. Ogl. r*c> 8. br. 16486/35 u— Pod okriljem društva »Tabor« bo predaval g. dr. Rudolf Kropivnik, profesor, o borbi za naš Jadran, v četrtek 27. t. m. ob pol 9. zvečer na reailki (Vegova ul.). Vstop prost. Odbor. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljub-Ianji priredi III. znastveni sestanek 28. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani z nasled-nim sporedom: 1) Dr. Oton Baje: »Medialni kostolom na vratu stegnenice in nadleht-nice«. 2) Dr. Bogdan Brecelj: Demonstracije kirurgičnih primerov. 3) Dr. Kalaj: Dento-gena fokalna infekcija. Vabljeni vsi gg. zdravniki! u— Požar v Šmartnem ob Savi. V ponedeljek ob 21.40 so mestni gasilski postaji telefonirali z nebotičnika, da gori nekje na periferiji mesta v smeri proti Šmartnemu. Gasilci so se telefonsko pozanimali še na nekaterih drugih mestih, da bi točneje dognali kraj požara, in iz tvor-nice Saturnus v Mostah so jim sporočili, da gori nekje pri aerodromu. Mestni in prostovoljni gasilci so vzeli vsak svojo motorko in odhiteli v to smer, a v temni, povrhu še deževni noči so končno s težavo našli ogenj v šmartnem. kjer bo sredi vasi goreli hlev pod in šupa posestnika Ivana Miheliča. Na pogorišču so bili že zbrani domači gasilci, ki so bili pa brez moči, ker ni v vasi vode, do Save pa je dober kilometer. Tako so tudi ljubljanski gasilci prihiteli zaman. Poslopja, v katerih je bilo nakopičenega mnogo sena. 60 pogorela do Ul. Sreča, da ni bilo vetra, sicer bi pogorelo pol vasi. Posestnik Mihelič ima okrog 100.000 Din škode, a zavarovan je le deloma. Kakor domnevajo, je bil ogenj podtaknjen, ker je hkrati začelo goreti na več krajih. e— Dijaški kuhinji v Celja je pokionil g. Ivan Prekoršek, narodni poslanec v Celju, 1000 Dan in je postal s tem pokrovitelj tega društva. Odbor se g. narodnemu poslancu iskreno zahvaljuje za velikodušni dar z željo, da bi našel še mnogo posne-malcev. e— Izterjanje davčnega dolga iz leta 1932. Davčna uprava v Celju razglaša, da rok, ki poteče konec februarja za izredni odpis še nedospelega dolga na davkih konec leta 1932. nikakor ne bo podaljšan. Vse druge vesti so izmišljene. Takoj v marcu se bo začela energična eksekuciia. Zato se pozivajo zadnjič vsi davkoplačevalci, ki imajo dolg na davkih iz leta 1932-, da plačajo po pregledih po prejetih položnicah sorazmeren del dolga do 29. t. m., da se jim bo ostali del odpisal. Le na ta način imajo koristi do 77 odstotkov. e_ V celjski bolnišnifi je umrl v ponedeljek 62 letni občinski revež Anton Laubič iz Dramelj. Na Spodnji Hudinji je umrl v ponedeljek 72 letni čevljarski mojster Anton Pastiršek, v Čretu pa včeraj 7-letna delavčeva hčerka Angela Stepinškova. V Gradcu je umrl v ponedeljek 14 letni Kuri Groger, sin prokurista v Westnovi tovarni v Celju. Truplo bodo prepeljali v Celje. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Dne 28. in 29. februarja nastopi pred glavnim filmom pri predstavah ob 7*4 in 9*4 uri slavni virtuoz na ustno harmoniko prcSesor Max. C. Ligfttman na kar že danes opozarjamo. e_ Državna tkalnica, Sarajevo vas vabi na ogled perzijskih in bosanskih preprog. Razstava in oddaja naročil to ves dan 26., 27. in 28. t m., hotel »Evropa« Celje. Prodaja na dolgoročna odplačevanja. e— Lastniki psov se opozarjajo, da poteče v soboto rok za nabavo pasjih znamk. Po preteku tega roka bo mestna občina zaračunala dvojno takso. e— V Pečovniku je gorelo. V ponedeljek okrog 10. dopoldne je nas-tad na skednju posestnika in gozdnega delavca. Leopolda Krofija v Peoovniku ogenj, ka se je hitro razširil na prizjdamo hišo in kozolec. Posestnika ob izbruhu požara ni bilo doma. Njegovo ženo, ki je že deij časa bolna, so reševalci spravili pravočasno iz hiše. Sosedje «o rešiid iz gorečih po- Prepriconje gospe Ivanke. Dobra aH zanikrna gospodinja se najlažje spozna pa njenem perilu. Vsaka gospo* dinja ima dandanes lahko lepo belo, po trdno perilo. Seve ga mora prati le s ter* pentinovim milom Zlatorog, ki ima: I. ve* liko izdatnost, Z nedoseino čistilno moč, 3. daje obilno gosto belo peno in 4. d©» luje obzirno in hitro. OVOTERPENTINOVO MILO Prof. Ma* C. Lightman. slavni virtuoz na harmoniko nastopi dne 28._ in 29. t. m. pri predstavah ob 7.15 in 9.15 v kinu Matici pred filmom s svojim izrednim glasbenim programom. Pri tej priliki bo razdelil tudi nekaj malih ustnih harmonik za spomiin na ta veseli in izredni glasbeno šaljivi večer. Publiko opozarjamo, da si pravočasno 'rezervira vstopnice, kajti že danes vlada veliko zanimanje za ta izTedm večer. Predvajale se bodo razne arije :z oper, operet in vesele popevke. u— Nesreča na železniški progi ln druge nezgode. Ko je 50-letni progovni delavec Jakob Kokalj, doma iz Kamnice pri Dolu v ljubljanski okolici, včeraj zjutraj odhajal na delo, ga je okrog 6.30 v meglenem jutru na progi pri Lazah presenetil vlak. Lokomotiva je delavca vrgla Po tleh, a bila je še sreča v nesreči, da je dobil le nekaj poškodb po glavi, za katere se zdravi na kirurškem oddelku. — Razen njega je morala bolnišnica včeraj sprejeti še tri žrtve dela: 32-letnega mizarskega pomočnika Jožeta Babnika iz Litije, ki je zaposlen v Rojinovi tvoraici v Ljubljani ter 6i je pri rezanju kleja nevarno z dletom ranil dlan, delavca KID Franceta Poljan ška s Jesenic, ki mu je stroj v tovarni poSkodoval desno loko, in pa 14-letnega posestnikovega sina Antona Samotorčana iz Male Ligojnice pri Vrhniki, ki ga je na domačem dvorišču zgrabil gepelj za noge in mu prizadejal nekaj hudih bolečin. u— Pri Sokolu m., 29. t m. godba bo, ples in prava zabaiva. Ob pol 9. zvečer se bo začela, za kovača, «Pomlad L 1830« cvetela. • • Drevi ob pol 9. plesni tečaj Jenkove šole v veliki dvorani Kazine. Jutri četrtkov nadaljevalni tečaj. Posebne ure dnevno. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo predaval g. Franjo Pivka iz Maribora o izbiri fotografskih motivov. Predavatelj bo na podlogi 90 izredno lepfih skioptičnih slik iz naših krajev in iz Nemčije, ks predstavljajo višek fotografske umetnosti pokazal, kako je treba izbirati fotografske motive in m kaj ee je treba pri tem ozirati e— članski sestanek JNS za Celje m okolico drevi odpade zaradi pepelnice in raznih sej. e— Mestni ®vet bo imel v petek ob 18. redno sejo. Na dnevn~m redu je mestni proračun za leto 1936/37. e— Člani Vodnikove družbe, ki 5e niso dvignili letošnjih knjig pri poverjeništvu v upravi »Nove dobe«, naj to storijo čimpre-je. Knjige dobijo tudi člani, ki se na novo prijavijo. tr- Uradni dan zbornice TOI za Celje in okolico bo v torek 3. marca od 8. do 12. v posvetovalnici Združen ia trgovcev za mesto Celje r RazJagovi ulici. slopij, kar so mogli, zlasti živino. Celjsdri gasilci, ki so kmalu prispeli na kraj požara, so rešili nekaj pijače in živeža. Gasilci so se ob 15. vrnili v Celje. Škoda znaša okrog 20.000, zavarovalnina pa znaša 16.000 Din. Izgleda, da je požar zanetila zločinska roka. e— Kino Union. Danes ob 16.90 in 20 90 velefilm »Pesem nad pesmimi« in zvočni tednik. Z. K. D. PRIHODNJI PROGRAM šala — smeh — in zopet šala LJUBEZEN, DIKTATOR MODE Iz Ptuja j— Narodna čitalnica v Ptuja vabi na predavanje, ki bo v soboto 29. t. m. ob 20. v Mladiki Predaval bo g. Cajnkar Stanko o izobrazbi in Pogledu na svet. j— Kreditna zadruga državnih uslužbencev je imela 20. t. m. v Narodnem domu redni občni zbor pod predsedstvom sodnika g. dr. Lovra Lipiča. Iz poročil izhaja, da se zadruga zelo dobro razvija. Ob ustanovitvi L 1933. je štela 32 članov, zdaj pa jih ima 86. Tudi gospodarska stran te zadruge je zelo ugodna. Do konca L 1935. je bilo vpisanih 269 deležev v znesku 20.660 Din. Posojil je dala 76 svojim članom skupno sa 214.555 Din, od katerega zneska so člani vrnili že 91.508 Din. Zadruga je ob koncu L 1935. dolgovala zvezi še 7L477 Din. Lastnih sredstev Pa je imela zadruga ob koncu leta 53.585.27 Din. Zadruga sprejema tudi vloge od nečlanov. Vsota vlog znaša 17.668.59 Din, vloge stalne štednje pa znašajo 14.856.30 Din. Zadruga je poslovanje v L 1935. zaključila b čistim dobičkom 2.571.41. Uspeh pa bi bil gotovo še večji, če bi se vsi državni in samoupravni uslužbenci zavedali svojih dolžnosti ter podpirali le svojo zadrugo. j— Naravne smrti je umrl Sodna komisija je pri obdukciji trupla viničarja Zaj-ška Jožefa iz Gorce v Halozah ugotovila, da je starček umrl naravne smrti in ne zaradi tega, ker ga je neki sorodnik pretepel. Iz Ljutomera _lj Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru bo imela v nedeljo 1. marca (v primeru slabega vremena pa 8.) sadjarski tečaj v sadovnjaku g. Zacherla (prej Skuhala-šumeniak) o sajenju, obrezovanju. gnojenju in škropljenju s prever no fikzDpOn^ Pridite! Konference o socialnem zavarovanju Na področju celjske ekspoziture OUZD Je 3950 delodajalcev z 12*958 zavarovancev Celje, 24. februarja Po nalogu OUZD v Ljubljani je sklicala celjska ekspozitura za nedeljo 16. t. m. dopoldne uradno konferenco OUZD v poslopje Delavske zbornice v Celju. Na konferenco so bili povabljeni predstavniki delavskih strokovnih organizacij in delavski obratni zaupniki. Konference se je udeležil tudi tajnik OUZD g. Likar. Posvetovanje je otvoril upravitelj ekspoziture OUZD y Celju g. Šmigove Ko je začel poročati o račuDskem zaključku OUZD za 1. 1934, se je oglasil k besedi zastopnik medstrokov-nega odbora g. Godnik in izjavil, da marksistične delavske strokovne organizacije ne morejo sodelovati na takih konferencah, ker nimajo svojega zastopstva v ravnateljstvu OUZD. Zato zahtevajo, da se ugodi zadevnim predlogom Delavske zbornice. Večina udeležencev je po tej izjavi zapustila konferenco. Sledil je samo privaten razgovor med ostalimi udeleženci. V nedeljo 23. t. m. dopoldne je bila v dvorani Obrtnega doma v Celju konferenca OUZD za predstavnike gospodarskih organizacij ter industrijskih in obrtnih podjetij. Konferenco je otvoril upravitelj celjske ekspoziture OUZD g. Šmigove ter pozdravil ravnatelja OUZD g. dr. Bohinjca in ostale udeležence, nato pa je poročal o računskem zaključku bolniškega zavarovanja za 1. 1934. <■ Ravnatelj g. dr. Bohinjec je podal obširno poročilo o finančni politiki OUZD. o zdravniški službi, ekonomiji recepture in plačevanju prispevkov. Poudaril je, da hoče OUZD s svojimi konferencami, ki jih bo prirejal v večmesečnih presledkih, poglobiti stike z zavarovanci in delodajalci. Glede poslovanja OUZD mora biti v javnosti stvarna kritika. Obžaloval je. da ekspozitura ni povabila na konferenco tudi Darodnih poslancev, ker bi ti lahko po dobljenih informacijah intenzivneje branili interese socialnega zavarovanja. Fimncna osnova socialnega zavarovanja je zgrajena pri nas na plačah delavstva. Ta finančni princip je zaradi težkih gospodarskih prilik zdaj zlasti v Sloveniji zelo zrahljan. Povprečna dnevna mezda 80.000 članov OUZD znaša danes komaj 21 Din. Socialno zavarovanje pri nas nima državnih subvencij in tudi ni oproščeno davkov, taks in pristojbin. Naše socialno zavarovanje je najslabše finančno fundirano zavarovanje. Samo rizikova skupnost je oni koiektiv. ki omogoča, da se socialno zavarovanje v Sloveniji še drži nad vodo. Socialne dajatve naših okrožnih uradov so tako liberalne, kakor nikjer drugod. Mi imamo uvedeno obligatorno družinsko zavarovanje. v drugih državah pa je uvedeno samo fakultativno. Razen mestnih je pri nas malo občin, ki bi razumele socialno zavarovanje za našo vas. Pri letnem poročilu OUZD v Ljubljani za 1. 1934. je g. ravn. dr. Bohinjec omenil, da je znašala hranarina v zadnjih 10 letih skoro 30% izdatkov, dočim je nezdravo, če znaša sploh preko 23%. Za zdravila so izdali lani 3,000.000 Din. bolnikov je bilo Predlanskim 2.5% vsega članstva, lani pa nad 3%. Od 80.000 članov jih je lani obolelo 45.000. Dnevno se je zdravilo v sana-torijih po 60 članov. OUZD je izdal nad 3 milijone za zdravljenje v teh sanatori-jih, za zdravljenje v bolnišnicah pa nad 4 milijone Din. Centralizacija socialnega zavarovanja v vsej državi je škodljiva, centralizacija za vso banovino pa je dobra. Režija slovenskega socialnega zavarovanja je po višini vsote pod normalo. Zavarovanje OUZD je cenejše nego zavarovanje bratovske skladnice ali pa Pokojninskega zavoda. Zaostanek na neplačanih prispevkih za OUZD znaša 16 milijonov Din, t. j. tretjino vseh prispevkov. Pri celjski ekspozituri OUZD je znašal zaostanek na neplačanih prispevkih lani 31. decembra 2.300.000 Din. Na podrčju celjske ekspoziture je 3950 delodajalcev z 12.958 zavarovanci. Od 12.661 v dravski banovini izdanih opominov je odpadlo na območje celjske ekspoziture 6000, od 3600 političnih rubeži 1200, od 4000 sodnih rubeži 1800. od 17.988 dopisov pa 9000. Celoletni predpis je znašal lani 8,203,403.95 Din. Kmetovalcev s poljedelskimi stroji je 1090 z 42.000 Din letnega predpisa. Celjski bolnišnici je bilo izplačanih za člane 458.500 Din. Odstotek bolnikov je znašal 2.58%. dočim znaša normala 1.75 do 2.20%. V sa-natorijih za tuberkulozne se je zdravilo 55 oseb. V mestu Celju je zavarovanega 4.07% prebivalstva, v bivši okoliški občini pa 48.5% prebivalstva. OUZD vrača zavarovancem 80% vsega predpisa, delno v gotovini, delno v naravi. V debati je g. Lečnik pohvalil delo OUZD zoravnik dr. Hočevar pa je izrazil mnenje, da bi bilo treba uvesti v našem socialnem zavarovanju prosto izbiro zdravnikov. Ravnatelj dr. Bohinjec je opozoril, da bi postala prosta izbira zdravnikov lahko katastrofalna za naše socialno zavarovanje. Glede postaje za socialno skrb za rekon-valesceDtne delavce, ki so izčrpali podporno dobo pri bolezenskem zavarovanju, a še niso sposobni za delo ter so podpiranja nujno potrebni, je bilo sklenjeno, da se sestavi pripravljalni odbor za ustanovitev kuratorija za to postajo. V odboru naj bi bile zastopane občine, dobrodelna društva, delodajalci, zavarovanci itd. Ob zaključku je po kratkih besedah gg. Jagra in Pečuha ravn. Bohinjec podčrtal potrebo, da se uvede pri nas zavarovanje med poljskim delavstvom in služinčadjo. potem pa med trgovstvom in obrtništvom.. Konferenca je bila zelo zanimiva in poučna ter vseskozi stvarna. Iz Maribora a— Kralj — krstni boter. Posestniku Hrasto iku pri Sv. Križu nad Mariborom se je rodil 15. otrok, in sicer deveti sinko. Hrastnik se je obrnil na Nj. Vel. kralja Petra s prošnjo, da bi prevzel botrstvo. Prošnja je bila uslišana in je bil v nedeljo pri Sv. Križu svečani krst, pri katerem je visokega botra zastopal poveljnik 45. pešpol-ka polkovnik M Božovič, ki je izročil ob tej priliki otrokovemu očetu številna lepa :in dragocena darila, ki so prispela iz ■dvorne pisarne. Krstni slovesnosti je pri-fsostvovalo veliko število domačinov. a— Predavanje rezervnih oficirjev. V četrtek 27. t m. ob 20 uri bo obvezno pre. Apolo« (Ljudska univerza). Oni rezervni oficirji, ki bi se predavanja ta dan ne mogli udeležiti, se morajo pravočasno pismeno opravičiti pri komandantu vojnega okroga. a— V okviru naravoslovnega cikla na tukajšnji Ljudski univerzi je bil v ponedeljek zvečer zaključek izredno zanimivih preda vanj docenta dr. Kuščerja iz Ljubljane o raznih ribjih redkostih in prikaznih v morskih globinah do 023 m. kakršne je dognal znani ameriški raziskovalec Beebe iz svoje okrogle jeklene batisfere. Številni poslušalci so predavatelja nagradili s prisrčnim aplavzom. a— Gledališke vesti. V kratkem uprizori naše gledališče kot naslednjo glasbeno premdero Straussovo popularno opereto i.Cigan baron«. Režija je Rasbergerjeva, sodelujejo pa Udovičeva, Zajemič-Koviče-va k. g., Barbičeva, Gorinškova, Sancin, P. Kovič, Gorinšek, Grom, VerdonSk, Ras-berger Harastovič, Nakrst in Blaž a— Rotovške novice. Na dnevnem redu III. seje mestnega sveta 28. t. m. bodo razpravljali med drugim o uporabi prostorov Delavskega azila, izvolitvi odbora za radijsko relejsko postajo, o uporabi gradu, regulaciji Strossmayerjeve ulice, o ureditvi starega mostišča v Dravski ulici, o nakupu vojaških skladišč za carinarnico, o zamenjavi vojašnic, o nakupu zemljišča pri novem pomožnem vodovodu pri Betnavi, o preložitvi kabla, vodo- in plinovoda v jarku pod razširjenimi hodniki na Meljski cesti, nadalje je na dnevnem redu potrditev zavarovalne pogodbe z Vzajemno zavarovalnico, razširjenje banovinske ceste pri pokopališču na Pobrežju. osnovanje obnovitvenega sklada iz izkupička prodanih parcel MP ter nabava transformatorjev in oljnih stikal. a— Tombola. Društvo nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da priredi tombolo 19. aprila. Prosijo se društva, da ne prirejajo ta dan kakšnih prireditev. a— Glasbeno društvo poštnih tel uslužbencev ima v nedeljo 1. marca ob 14. v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor. člani in prijatelji glasbe vljudno vabljeni. Odbor. a— Novi odbor »Drave«. Na nedeljskem občnem zboru tukajšnjega glasbenega in pevskega društva »Drave« je bil izvoljen naslednji odbor: Jože Vokač, predsednik, inž. Jos. Gruden podpredsednik, Albin Živko tajnik, Ivo Paa.r blagajnik. Ivo Or-banič gospodar, njegov namestnik J. Ri-javec. Razen omenjenih pridejo v odbor še delegati poedinih sekcij. a,— Mariborski ljubitelji ptičarjev so imeli v sredo zvečer pri Orlu svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik mariborske podružnice ljubiteljev ptičarjev ravnatelj g. Klobučar, ki je podal predsedniško in tajniško poročilo. O blagajniškem stanju je poročal g. Gilly. Pri volitvah se je izvolil pretežno dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem Klobučarjem na čelu. a— Davčne zadeve Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je v smislu zakona o neposrednih davkih potekel dne 15. februarja 1936 skrajni rok za plačilo: prvega četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davfka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega), rentnine, davka na neoženjene osebe, družabnega davka in vojnice; ter usluSbenskega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bednostni fond za mesec januar 1936 a— Posestne spremembe. Parcela in hiša v Tattenbachovi ulici 18 v vrednosti 1,150.000 Din je prešla v last zasebnice Use pL Greinerjeve na Dunaju. HiSe v židovski ulici 9/11 in Tattenbaohovi ulici 6, vredne 150.000 Din, pa so prešle v last Vekoslave Heričkove, soproge pečarja in posestnika Pavla Herička. a— Črne gostilne... Na Aleksandrovi cesti 51 so finančni organi odkrih novo »črna gostilno« in je zadevna preiskava v teku- Sumljivi požari Spodnje Jablane, 25. februarja. V Spodnjih Jablanah je bila v zadnjem času vrsta požarov. Na te požare se postala pozorna tudi oblastva, ki so izdala najstrožje odredbe. Vestni orožniki iz Cirkovc so bili zmerom budno na straži, da izsledijo pravega Požigalea. V nedeljo zvečer, ko so bili na patrulji, so opazili v skednju posestnika Pernata Blaža v Spodnjih Jablanah sumljivo luč. Kq bo prispeli bliže, so videli prižgano svečo, pokrito z neko Posodo, okoli sveče pa je bilo raztreseno seno, polito s bencinom. V zvezi 8 tem 80 orožniki aretirali neko osebo in jo privedli v ptujske sodne zapore. Obenem pa vršijo orožniki še nadalj-no preiskavo, ker je v zadevo zapletena še ena oseba. Upati je, da bodo oblastva naposled le razkrinkala pofigalce kmečkih domov. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din fi gospodarstvo * Pospeševanje turizma Ministrski svet je izdal uredbo o pospeševanju turizma Na predlog trgovinskega ministra dr. Milana Vrbaniča je ministrski svet na osnovi finančnega zakona predpisal uredbo o pospeševanju turizma. Ob tej priliki j-e trgovinski minister dal daljšo izjavo, v kateri pravi, da zavzema turizem pri nas vedno važnejše mesto med posameznima panogami gospodarstva, tako da v nekaterih krajih predstavlja že glavni vir dohodkov naroda. Za razvoj turizma je poleg prirodnih lepot velike važnosti, da privatna inicijativa izkoristi vse dane možnosti. Doslej je privatna podjetnost pokazala ie mnogo uspehov in zasluži vse priznanje. Dolžnost države je. da skrbi ze to. da bodo inozemci čimbolj posečali naše turistične kraje. V tem pogledu se odpirajo naši državi velike naloge. Važen je z'asti problem naših cest in potov. Med te naloge spada tudi sklepanje ugodnih turističnih konvencij in podpiranje hotelirstvo. Ze davno se je čutila potreba, da se izdajo zakonski predpisi, ki bi delo pri pospeševanju turizma spravili v nekak sistem in koordinirali delovanje vseh faktorjev, ki so za to pozvani. Zlasti eo v tem vprašanju še nerazčiščeni odnošaji med občinami. banovinami, raznimi turističnimi zvezami in lokalnimi faktorji. Uredba o pospeševanju turizma je sicer bolj okvirna uredba, vsebuje pa vse predpise, ki so potrebni, da se disciplinira delo na polju pospeševanja turizma in da se inkoristijo vse možnosti v tej panogi gospodarstva, ki nam jih nudi priroda. Turistični kraji Uredba določa, da se kraji, ki privlačijo tujce zaTadi klime, terminalnih izvorov, zaradi flore in favne, prirodnih lepot, zgodovinskih in umetniških spomenikov, zaradi običajev in drugih turističnih znamenitosti. proglasijo za turistične kraje, če ustrezajo pogojem glede nastanitve in oskrbi posetnikov. Odloke o tem izda trgovinski minister na predlog in po zaslišanju pristojne banske uprave. Kraj, ki se proglasi za turistični kraj dobi s tem pravico na vse ugodnosti, ki so predpisane s to uredbo ali z drugimi zakoni glede pospeševanja turizma. Seveda pa se nalagajo • proglasitvijo takemu kraju vse obveznosti, ki jih predpisuje ta uredba. Posetnikii turističnih krajev vživajo vozne ugodnosti po predpisih, ki jih izda premetni minister. Skrb za pospeševanje turizma v turističnih krajih spada v pristojnost občine, ki ji uredba nalaga dolžnost, da v mejah finančne možnosti izvrši vsa javna dela, ki »o potrebna za pospeševanje turizma, nadalje dolžnost, da pomaga privatni inicija-tivi pri gradnji objektov in podjetij, name. njenih pospeševanju turizma, in da končno skrbi za očuvanje vseh prirodnih, umetniških in zgodovinskih objektov, ki imajo vrednost za turizem. V ta namen morajo občine v proračunu vsako leto predvideti sredstva za izvrševanje teh nalog. Za kritje teh izdatkov lahko predpišejo takso na tulske sobe, katere donos Se mora uporabiti izključno za pospeševanje turizma na področju občine. Dohodki te takse se morajo ločeno voditi in uporabljati po načrtu letnega programa odnosno po predlogih za financiranje del na polju turizma, ki jih sestavi občinski turistični odbor. Turistični odbori v mestih V mestnih občinah, ki so proglaSene za turistične kraje po tej uredbi, se prenese odločanje o vprašanjih v zvezi s turizmom na stalni turistični odbor, ki se osnuje v smislu statutov Po § 95. zakona o mestnih občinah. Poleg članov mestnega sveta, med katerimi mora biti po možnosti vsaj en predstavnik tehnične stroke (inženjeT ali airhitekt). morajo biti v stalnem turističnem odboru zastopani: v knarih, kjer ima sedež turistični svet. po dva predstavnika turističnega sveta; nadalje morajo biti zastopane prizadete gospodarske zbornice, društva za pospeševanje turizma, gostinska podjetja in važnejša sorodna društva. Ti člani imajo posvetovalni gla«. Naloga stalnega turističnega odbora je, da pTedložj mestnemu svetu načrt letnega delovnega programa in predlog za finan-oiranje del v zvezi « prizadevanjem za pospeševanje turizma. Ce mestni svet predloga ne osvoji, ga mora občina po 20 dneh 8 svojimi pripombami predložiti banu na odlločitev. Nadaljnja naloga stalnega turističnega odbora je, da predlaga uvedbo maksimalnih in minimalnih cenikov za prehrano v gostinskih obratih, za sobe, za poetrežčke, avtobuse, avtotaksije in slično, nadalje da odobrava, kakšne privatne »obe se smejo oddati potnikom in pod kakimi pogoji, da skrbi za red. čistost in za higljeno v lokalih in kopališčih, da organizira prireditve, ki pritegnejo tuje posetnike, in sicer iz občinskih sredstev po odobrenem proračunu, da predlaga nastavitev «amo kvalificiranih pomočnikov v gostinskih obratih in da vodi tujsko-pro-metno statistiko, evidenco »ob in daje informacije. V turističnih krajih na področju selskih občin se ustanovijo P° potrebi krajevni občinski turistični odbori. Tofciejše določbe o sestavi in o delovanju teh odborov ter o pobiranju in uporabi taks na tujce bo predpisal s posebnim pravilnikom ban. Naloge banovine Posle za pospeševanje turizma na področju banovine vodi ban, ki Po potrebah banovinskega področja predpisuje vse potrebne pravillnike na osnovi obstoječih zakonskih predpisov in izdaja smotTene odredbe v okviru pristojnosti, nadalje izdela letne programe za delovanje na polju turizma po predlogu občin, turističnih zvez, društev za pospeševanje turizma in javno pravnih ustanov po predhodnem zaslišanju banovinskega turističnega sveta. Svoje programe mora dostaviti na upogled trgovinskemu ministrstvu in ostalim zainteresiranim ministrstvom. Ban more v banov: nsk cm proračunu zasigurati sredstva za izvršitev turističnega programa kolikor ta sredstva niso predvidena v državnem proračunu aH niso pokrita na drug način. On daje tudi iniciativo in ukrepe za ureditev turističnih krajev, za izdelavo in izvršitev regulacijskih načrtov po gradbenem za gradnjo cest in potov, za pogozdovanje, za ureditev, parkov, za oroogočenje izletov m za športne in druge prireditve, ki imajo privlačnost ža turizem. Nadalje skrbi za izdelavo vzornih načrtov za hotel« in gostilne, pri čemer se mora upoštevati narodni slog in potreba arhitektonskega sklada z .okolico. Naloga bana je tudi, da podpira ustanovitev potrebnih ustanov in podjetij za oskrbo turističnih krajev, (nastanitev, razsvetljava, oskrba z živili) in da vodi nadzorstvo nad takimi ustanovami v interesu turizma. Naloga bana je, da podpira v to svrho proizvodnjo mleka, sadja, sočivja, Po možnosti na zadružni osnovi, in da skrbi za pospeševanje in zgradnjo hotelov in prenočišč, za napredek turističnih in slričnih organizacij, da v mejah svojega področja skrbi za promet, zlasti *n avtobusne zveze, kjer so take potrebne, in da vodi statistiko o tujskem prometu evidenco o hotelskih in gostinskih obratih ter zbira podatke o turističnih krajih in ustanovah. Banovinski turistični svet. V vsaki banovini se ustanovi banovin-akd turistični svet, kot posvetovalni organ bana. Turistični svet imenuje ban. potem ko je prej zanj predpisal pravilnik in delokrog, in sicer po zas.išanjiu gospodarskih zbornic, važnejših turisti črnih ustanov m organizacij ter občin, v katerih je turizem razvut v večji meri. Člane banovinskega turističnega sveta postavlja ban in morajo biti v tem svetu zastopane naslednje ustar nove: gospodarske zbornice, turistične zveze. gostinska združenja in druge gospodarske organizacije, cbč.ne, ki igrajo večjo vlogo v turizmu. Za člane sveta postavi tudi potrebno število strokovnjakov iz banske uprave. Banovinski turistični svet se sestane enkrat na leto, vsekakor pa mesec dni pred sklicanjem vrhovnega turističnega sveta. Članstvo je častno in mora eventualne potne stroške nositi ustanova, ki jo Slan zastopa. Banovinski turistični syet sodeluje pri izdelavi letnega banovinskega programa za pospeševanje turizma, kakor tudi pri odobravanju občinskih programov, nadalje daje mišljenja in predloge v zvezi z bano-vinskimi, občinskimi taksami in davščinami. ki so v zvezi s turizmom, predloge za uporabo državne in banovinske dotacije za pospeševanje turizma. Naloga tega banovinskega »veta je tudi, da daje mišljenje o pravilnikih in odredbah, ki jih izda ban v smislu te uredbe, da daje svoje mišljenje o banovinskih javnih delih ki jim je treba dati prednost glede na turizem, da predLi-ga kraje, ki jih treba proglasiti za turistične kraje, če občine same tega ne predlagajo. da daje mišljenje o turistični propagandi m predloge za ustanovitev društev za pospeševanje turizma, olepševalnih društev, društev za pogozdovanje, čuvanje spomenikov itd. Vrhovni turistični *vet Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanovi vrhovni turistični svet ki se sestane na ministrov poziv enkrat na leto. Ta svet tvorijo načelnik trgovinskega oddelka in šef odseka za turizem v trgovinskem ministrstvu, po en predstavnik notranjega, finančnega, prometnega, poštnega, kmetijskega, gradbenega ministrstva ter ministrstva za socialno politiko, za šume in rudnike in za telesno vzgojo. Nadalje so člani vrhovnega turističnega sveta direktor Putnika, po en predstavnik turističnih zvez, predsednik zveze mest, po en predstavnik gospodarskih zbornic, dva predstavnika zveze gostinskih obratov kraljevine Jugoslavije in en predstavnik zveze planinskih društev. Mandat traja tri leta in je članstvo častno. Naloga tega vrhovnega turističnega sveta je, da na vprašanja pristojnega ministrstva ali na lastoo inicijativo daje mišljenje o zakonih, predpisih in uredbah, da stavi predloge v vseh vprašanjih, ki ao v zvezi z določitvijo načelnih smernic za pospeševanje turizma, in da daje miš'jenje ter pripombe v zvezi z delovanjem banskih uprav in občin. V krajih, ki bodo proglašeni za turistične kraje se bodo dajala državna in samoupravna zemljišča po možnosti brezplačno na razpolago za gradnjo javnih ali privatnih objektov, ki so za turizem neobhodno potrebni. Za gradnjo takih javnih objektov ae lahko zemljiiča tudi razlastijo v korist občine za nujne turistične objekte. Razlastitev se lahko dovoli tudi za odstranitev objektov, ki kvarijo esitetako lice kraja. Do odobritve regulacijskih načrtov se lahko izda tudi prepoved gradnje novih objektov. Trgovinski minister lahko za turistične kraje predpiše posebne odredbe o načinu vodstva trgovinskih in obrtnih obratov. Trgovinski minister lahko ustanovi tudi poseben fond za pospeševanje turizma v turističnih krajih za izvedbo letnega programa na poyu turizma. V ta fond se stekajo dohodki deleža trgovinskega ministrstva na dobičku od dohodkov tujih listov in časopisov, dohodki od zavarovanja avtomobilskih podjetij in dfrugi dohodki, ki so namenjeni turizmu. V turističnih krajih smejo biti v gostinskih obratih, ki jih navaja obrtni zakon v § 76, (prvi odstavek, točka 1, 2 ki 6.) zaposleni samo kvalificirani pomočniki (natakarji). Pri odstotnem sistemu ne sme napitnina presegati 10% in ae tozadevni prestopki kaznujejo po § 397 obrtnega zakona. Minister bo izdal še posebne pravilnik" -'- --—-odila za izvajanje te uredbe. Gospodarske vesti _ Izvoz lesa iz Bosne. Državno podjetje »Šipad« si zelo prizadeva, da bi te-padek izvoza v Italijo nadomestilo z večjim izvozom v druge države. Nekaj uajpe- hw beleži to podjetje pri prodaji rezanega lesa v Levantu. Tudi v Francijo je bilo poslanih nekaj potšiljk. Težkoče pa de3a zlasti izvoz v Anglijo. Sipadu je uspelo napraviti nekaj zaključkov, vendar s razmeroma slabim uspehom, ker je na angleškem trgu zek> težko konkurirati v meh. kem lesu iz Knske, Švedske in Rusije. Zaradi pridobitve španskega tržršoa sta odpotovala v Španijo generalni direktor »Šipaiia« dr. Ulmanski in generalni direktor »Ugara« dr. Gado Gkus. _ Italija vstopila v Srednjeevropski lesni odbor. Kakor poročajo z Dunaja, je po daljših pogajanjih Italija pristopala v srednjeevropsko lesno organizacijo CEB (Co-mrite International du Bo is) s sedežem na Dunaju. Tako je sedaj v tej mednarodni organizaciji včlanjenih sedem evropskih držav, od teh 5 držav izvoznic (med njimi tudi Jugoslavija) an dve državti uvoznici (Francija in Italija). Delegacija italijanskega lesnega gospodarstva bo že sodelovala v marcu pri zasedanju tega mednarodnega lesnega odbora. = Povišanje glavnic« Praštedione. Prva hrvatska štedioniea je, kakor znano, sklenila na zadnjem občnem zboru, da bo povišala glavnico od 76 na 125 milijonov Din, in sicer z izdajo prioritetnih delnic z zajamčeno dividendo 4 odst Pravico do vpisa teh delnic imajo samo vlagatelji, ki lahko za svoje stare vloge vpišejo nove prioritetne delnice. Vpisovanje novih delnic se je že pričelo. Kakor zatrjujejo, Je med vlagatelji mnogo zanimanja aa te delnice, bi jim je zajamčeno 4 odst obrestovanje, dočim dobe na stare vloge le 2 odst obresti. — Prisilni kartel za čevljarsko industrijo v Franciji. Kakor poročajo lz Pariza je te dni pod predsedstvem trgovinskega ministra prišlo do sporazuma med francosko čevljarsko industrijo in trgovino s čevlji glede ustanovitve enotnih prodajnih pogojev. Ta sporazum je takoj podpisalo 90% vseh prizadetih industrijskih podjetii m organizacij trgovine s čevlji. Kakor poudarja oSicielni komunike, si je francoska družba Bata pridržala odločitev glede pristanka. V vsakem primeru pa bo trgovinski minister predložil ponlaimentu predlog zakona, po katerem bi bil tak »norazum za vs« prizadete obvezen. Borze 25. februarja Na ljubljanski borzi se je deviza London danes za malenkost popravila. V privatnem kliringu so bili avstrijski šrlingri zaključeni kakor včeraj po 9.65, angleški funti pa nespremenjeno po 231 jO. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih Po 9.70 in v angleških funtih po 251-50; za grške bone \e h&o povpraševanje po 31-25, španske pezete pa so se nudile po 6.55. Nemški kifrinškii čeki so 6e v Ljubljani trgovali po 14.40, v Beogradu po 14.45 in v Zagrebu po 14.40, odnosno za 15 marc po 14.375 in za konec maTca po 14.39. Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda ra. kašo po 359 — 360.50 brez prometa (v Beogradu zaključki po 360), pač pa je bil zabeležen promet za februar 360 in za marc po 359.50. V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. (Amsterdam 2961.01 — 2975.61, Berlin 1749.30 — 1763.08, Bruselj 734.18 — 739 24, Curih 1424.22 — 1431-29, London 2i4.98 — 217.03, New York 4276.12 — 4312.43, Pariz 287.80 — 269.24, Praga 180.61 — 181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.20875, London 15.125. New York 302.75. BruseJj 51.5750, Milan 24.30, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.85, Berlin 123, Dunaj 57, Stockhoim 78, Oslo 76, Kobenhavn 6755, Praga 12.69. Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb/ Državne vrednote: Vojna Skoda 359 _ 36030, za februar 359.40 — 360, za marc 359.50 — 360, za april 360 bi., za maj 361 bi., 4% agrarne 45 den.. 6% begluške 65—66, 6% doilm. agrarne 60.75 — 6130, 7% invest. 76 den., 7% stabiliz. 78.50 den„ 7% Blair 72.75 — 73, 8% Blair 8150 den.; de1nice: Narodna banka 6700 den., PAB 239 — 241, Trboveljska 125 — 135, Šeče-ram, jek 140 — '50 Beograd Vojna škoda 35950 — 360.50 (360), 6% begkiške 65.25 (65.25), 7% invest. 79 — 79 50 (78.50 — 80), 7% stabiliz. 79 — 80 (79.75), 7% Bfefir 72.50 — 73.25, 7% Drž. hip. banka 81 — 82, 8% Blair 82.25 — 83 (82.25), Narodna banka 6750 — 6850 PAB 240 — 241 (240 — 241). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 25. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 9950. za julij 80.375, za sept 88.625; koruza; za maj 60.125. za julij 60.625. za sept. 60.625. + Winnipeg, 25. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 84.375, za julij 85.375, za sept 84.125. -f Novosadska blagovna bona (25. t m) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, okolica Sombor. južnobanatska 160—162; gornjehaška, sremska in baška ladja Begej 162—164; gornje banatska 163—166. Oves; baški. sremski in slavonski 142.50—145. ječmen: baški in sremski. 64 kg 137.50—142. Koruza; baška in sremska 111—113; za marc 112—114. Moka: baška in banatska »0 g« in >0 gg« 245—265; >2< 225-245; >5« 206 do 225; »6« 190—205; »7« 160—170; »8« 105—110 Otrobi: baški 101—103; sremski 96—98. Fižol: baški uzančni 190—200. + Budimpeštanska terminska borza. (25 t m.) Tendenca slaba. Pšenica; za marc 16.90—16. 92, za maj 17.34—17.35; koruza: za maj 14-43—14.45. BOMBA 2. 4- Liverpool. 24. februarja. Tendenca stalna. Zaključni te&tji: za marc 5.78 (prejšnji dan 5.85), za julij 5.62 (5.68). 4- N«w Y«rk, 24. februarja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečajdi: za marc 11.16 (11.29), za julij 10.39 (10.51). SOKOL Veliko zanimanje sa sokolsko delo na Irskem. ki se je pokazalo v zadnjih letih, se je sedaj še bolj razmahnilo. Dočim je poprej deloval v irski vojski 9okolski odgojenec in poročnik češkoslovaške armade ter prirejal nekoliko tečajev in javnih sokolskih nastopov z irskimi vojaki in častniki, je sedaj irska vlada preko češkoslovaškega zunanjega ministrstva Drosila COS, naj ji pošlje večje število učnih pripomočkov za vaditelj-ske šole, ker jih namerava dati prevesti v irščino ter naj bi tako služili za vaditeljske tečaje za vaditeljske pomočnike ln poprav- afts Mlin smrti pri Verdunu Mesarsko klanje pred dvajsetimi leti na francoskem bojišču — === Usoden diletantizem nemškega generala Falkenhayna Nemški listi so posvetili prošli teden 21. februarja mnogo prostora dvajseti obletnici bitke pri Verdunu. Dogodek sam na sebi je bil prav gotovo vreden, da so se ga spominjali, kajti bitka pri Verdunu ni bila le ena najbolj krvavih v zgodovini svetovne vojne, marveč tudi dogodek, ki je postal Nemcem usoden. To so spoznali tudi sami, dasi so v začetku zagovarjali in poveličevali to stvar. Načrt za to mesarsko klanje, ki je uničilo mnogo divizij nemške armade, je napravil bivši pruski vojni minister general Falkenhayn, ki je po Moltkeju prevzel vrhovno poveljstvo nemških čet in vodilno vlogo v generalnem štabu. Treba se je zamisMti nazaj v položaj, kakršen je bil v jeseni 1. 1914. Na zapadu so se vojske ustavile v zakopih.. V nemškem taboru sta si stala nasproti dva tekmeca: general Ludendorff, kljub svojim posebnostim edini nemški general, ki se mu ne more odrekati formata in Falkenhayn, nosi-lee prusaškega duha. Ludendorff je moral 20.000 belih križev na nekdanjem bojišču pri Verdunu napeti vse sile, da je pridobil Falkenhayna za ofenzivo na vzhodu. Ta ofenziva je res uspela. Potisnila je Ruse daleč nazaj. Potem pa si je Falkenhayn izmislil udarec na zapadu. Načrt, ki se je rodil v njegovih možganih, je ležal po svoji »ideji«, da to tako imenujemo, popolnoma izven območja teorije pruskega generalnega štaba. To teorijo sta tedaj obvladovala Moltke in Schlieffen. Falkenhayn si je vtepel v glavo, da mora prijeti Francoze na najbolj ranljivem mestu, pri verdunskih utrdbah. Mož sicer ni bil takšen fantast, da bi si bil domišljal, da bo na ta način porazil Francijo. Bil si je že vnaprej na jasnem, da Verduna ne bo osvojil. Hotel je nekaj drugega: doseči, da bi Francija izkrvavela. Kajti, je računal, Francija bo Verdun in utrdbe okoli njega branila z levjo hrabrostjo. Zastavila bo vse svoje sile, da ne izgubi mesta. Zato je treba Verdun z vso silo- vitostjo napasti, kar bo Francijo prisililo, da vrže tukaj vse svoje rezerve v boj. Posledica verdunske bitke bo oslabitev sovražnika... Toda nemški general je storil usodno napako. Podcenjeval je nasprotnika številčno in moralno. Tako je postal Verdun tragedija nemške, ne pa francoske armade. Nemški pešec je sicer tvegal vse, da bi dosegel zmago, toda v pogledu vojskovodstva so Francozi nadkriljevali Nemce. In so dobili verdunsko bitko ter s tem odločili izid svetovne vojne v prid sebi in zaveznikom. Rezultat verdunske bitke so bile strahovite izgube vojakov na francoski in nemški strani. Na stotisoče mož je padlo. Zakaj? Za prazen nič! Odgovornost za te žrtve pada na generala Falkenhayna, ki je s svojim strateškim diletantizmom izpričal samo to, da zna uničevati, pridobiti pa nič. «<»«>»»♦»>»♦»«»»»»»»«»««♦♦»♦» »»♦*»>»♦»♦<>«»« Srečka v verigi sleparstev „Vmdobona" 1n njene nečedne Issspcije Verdun po razdejanju 1. 1916 Po večletni ,zelo težavni preiskavi je dunajska policija pojasnila verigo sleparstev okrog neke srečke in spravila glavne akterje te afere za zamrežena okna. Leta 1927. je kupil neki kočijaž več srečk od nekega agenta dunajske posojilnice >Vin-dobona«. in sicer na obroke. Ko je te srečke izplačal, se je pojavil pri njem neki drugi agent imenovane tvrdke in ga pripravil do tega, da je izročil stare srečke kot na-plačilo za šop novih srečk češ da s starimi srečkami itak ne bo ničesar več dosegel. Kočijaž je stare srečke dal, pridržal pa si je igralno pravico na eno med njimi, ki bi prišla v poštev za žrebanje v februarju 1933. In zgodilo se je, da je bas ta srečka zadela tedaj glavni dobitek v znesku lOO-OCO ši- Sto šestdeset vrst sira - v Rusiji Ananasi s Formoie, klobase posebne vrste, anserirHe sadne konzerve, namenjene vsem ljudem . • • V nekem listu poroča znani publicist Leo Lania o gastronomskih zadevah v moderni Rusiji. Rusi postajajo precej izbirčni v svojem življenju, in to v pogledu umetnosti, obleke in drugega, posebno pa, kar se tiče jedi. V Moskvi imaš priliko, da se prepričaš, kako se zanimajo za ananase s Formoze, za ameriške sadne konserve. za klobase posebnih vrst. Na jedilnih listih bereš do 25 vrst rib, časniki in lepaki delajo propagando za nič manj nego 160 vrst sira. A tak*:ie stvari nikakor niso namenjene samo nekim izbrancem, temveč vsem. Oblasti se prizadevajo na vse načine, da bi dvignile kulturno višino 160-milijonske-ga ljudstva, ki je še včeraj tičalo skoraj še v srednjeveških razmerah. Ta težnja po zvišanju kulturnega nivoja pa se kaže v vsem, tudi v jedi. Natakarjevo maščevanje Z Ludwigove predavalne turneje po Ameriki Na predavalni turneji, ki ga je peljala skozi Kanado in Zedinjene države, bi moral sloviti nemški pisatelj Emil Ludwig govoriti te dni tudi v St Louisu. Ker je vedel, da v ameriških dvoranah vse preveč kurijo, je stopil k višjemu natakarju v hotelu, kjer je bila dvorana in ga prosil, naj odredi, da ne bodo prehudo kuriK. Natakar je bil sam Nemec in mu je z vso vljudnostjo zagotavljal, da pojdg vse v redu. On sam bo nadziral kurjavo. Ko ga je potem Emil Ludwig vprašal, ali je v temi mestu tudi kaj nemških nacijev, je natakar odgovoril prav tako vljudno: »Seveda so. Jaz sam sem med njimi.« Ludwig je molčal, pa si je mislil, kako neki bo vrli natakar sprejel njegovo predavanje, ki je bilo naperjeno seveda proti narodnemu socializmu. Zvečer je bilo spočetka vse dobro. Dvo- rana je bila primerno topla in predavanje, ki je v prvem delu vsebovalo splošen pregled evropskih razmer, je šlo gladko. Ko pa je v drugem delu predavatelj začel udrihati po narodno socialističnem režimu, je pisatelj opazil, da postaja vse bolj vroče. Končno je neka dama, v drugi vrsti od vročine celo omedlela. Morali so predavanje prekiniti, da so jo spravili k zavesti in odvedli. Ludsvig sam si je moral pomagati s kolinsko vodo, da je lahko nadaljeval. Tako se je maščeval užaljeni natakar nad predavateljem. Ladja z dvema kapitanoma Angleške mornariške oblasti so sprevidele, da je parnik »Queen Mary« tako ogromen, da en sam kapitan za njegovo vodstvo ne zadostuje. Odločile so torej, da bo imela ladja dva kapitana. Položaj na severnem bojišču v Afriki ® M B I E N v M^^Hi Dibboul ^ •H^V Tf/TevčT _ > ba Arčtfmg^Mf^01 % n>. f DebraAHa® Črtkasta proga označuje pozicije italijanske vojske po zavzetju Ambe Aradama lingov ali skoraj milijon dinarjev. Ko je pa kočijaž hotel uveljaviti svojo pravico do tega dobitka, se je >Vindobona« postavila na stališče, da nima te pravice. Prišlo je do cele vrste procesov, kazenskih ovadb in podobnega, dokler ni kočijaž končno dobil majhen del dobitka. Prej pa je bila posojilnica prodala to srečko nekemu podeželskemu zdravniku. Cim je lastnik posojilnice Julij Pressburger zvedel, da je srečka dobila tako veliko vsoto, je poslal zdravniku na vrat tri svoje agente, da so mu izvabili srečko, potem ko je dobil izplačane svoje obroke zanjo. Zdravnik. ki sicer ni ničesar vedel o tem, da je srečka zadela glavni dobitek, je bil tako naiven. da jo je izročil, ne da bi si zapomnil niti njeno številko. Glavni del dobička je potem spravil Pressburger v svoj žep. Stvar bi ne prišla morda nikoli na dan, da ni imela policija lastnika posojilnice že nekaj časa na sumu. da vrši sleparske posle. Čudno se ji je videlo, da kupci srečk pri >Vindoboni«. čenrav jih je bilo zelo mnogo, niso nikoli zadeli kakšnega večjega dobitka- Zadeva s kočijažem jo je še bolj potrdila v prepričanju, da stvari tu ne gredo v redu in je začela tiho preiskavo, dokler ni po treh letih zvedela za dogodek z zdravnikom. To ji je dalo v roke moč, da je lahko Pressburgeria in vso njegovo družbo spravila v preiskovalni zapor. Preiskava pa gre sedaj za tem. da se doženejo Se drugi podobni primeri, ki so se pri »Vindoboni« gotovo zgodili in ki bodo sleparsko družbo še za delj časa spravili v kraj. da ne bo mogla nikomur škodovati. Odlikovana sufražetka Miss vankhurstova, slovita angleška borivka za žensko enakopravnost, je bila od angleškega kralja Edvarda viil odlikovana z redom Britskega cesarstva IVERI Optimisti so kakor stari fotografi: usodi pravijo, naj napravi prijazen obraz. Ljudje poznajo deset zapovedi, ustvarili pa so si tudi enajsto, s katero prekuomje-jo vse ostale. Tradicija je čeato uradni šimel v umetnosti. KADAR PEPETE, UPORABLJAJTE LE PRAT N! PPAŠEK, KI JE BOLJŠI IN CENEJŠI! DOMAČ, SLOVENSKI IZDELEK JE! Kazen za atentatorje za napadalca, ki je zadal svofi irtvi samo majhno nekdaj V zveri s razpravo proti mareejskim atentatorjem in njihovo obsodbo pile neki francoski list o mukah, ki so jih morali v prej-šnjih stoletjih pretrpeti tisti, ki so dvignili roko proti kronanim glavam. Ko je neki Damiens z žepnim nožem snmo lahko ranil Ladovika XV.. so ga kakor opisuje neki sodobnik, na sledeči grozotni na Mu spravili ob življenje: Najprvo so mu z nožem, ki ga je dvignil nad kralja, porezali roko, roko so mu nato sežgali, prsi, roke. bedra in meča so mu ščipali x razbeljenimi kleščami, rane so mu nato zaHK z vrelim oljem in raztopljenim svincem Ko se ga je vre*o otje prvič dotaknilo, se je tako zvil, da se mu je železni okov, s katerim je bil pritrjen na mučilno mizo, zaril globoko ▼ meso. Potem so ga zvezali, da ga razčetrtijo. k štirim konjem. Krvniko-vi pomagači so konje pognali z bičem, sedem- ali osemkrat so konji zaman po-tegnili.Nato so privezali še dva konja. Tudi sedaj m šlo. Tedaj 9o sodniki odredili, da mu z noži prerežejo pišeali in teko 90 ga konji lahko razkosali. Pri prvem pogonu so mu odtrgali obe nogi in eno roko. Mo4 je pri tem še živel-. Most čez ves zafiv Gradnja orjaškega mostu, ki bo premostil Oaklandski zaliv pri San Fraadsca v Kaliforniji. Posamezne kose za konstrukcijo polagajo veliki žerjavi na pripravna mesta Milijonarka pričakuje otroka Še nerojeno bitje ima na razpolago štiri razkužene sobe, babico, dva zdravnika, štab strežnic in tudi detektiva Grofica Haugwitz-Reventlow, še pred letom dni princesa Mdivanijeva in še prej miss Barbara Huttonova, najbogatejša ženska na svetu, dedična Woolworthovih milijonov, pričakuje otroka Pričakuje ga v neki hiši ob londonskem Hydeparku in priprave, ki se vršijo za ta dogodek, niso kar si bodi, to si lahko mislimo Kakor poroča »Daily Expreas«, so še nerojenemu otroku na razpolago štiri nad vse moderne, absolutno razkužene sobe, dva posebna zdravnika, cel štab strežnic in še poseben detektiv, ki bo milijonar-skega otroka zagledal priličmo istočasno kakor babica in ga potem ne bo več izpustil izpred oči, kajti čuvati ga bo moral pred ugrabitelji. Nihče se ne bo smel in mogel sobana, ki so namenjene temu otroku niti približati, če ne bo mogel temu detektivu dokazati, da nima siabih namenov. A N S T A Ludovik XI\'. se je strašno bal smrti. Nihče ni smel v njegovi prisotnosti niti namigniti nanjo. Če se je kdo spozabil, je pa-ael v gotovo nemilost. Nekega dne je poslušal v dvorni kapeli pridigo svojega kaplana, katerega je zelo ceni L Ta je bil tako neoprezen, da je med drugim izrekel stavek: >Vsi ljudje moramo umreti.« V istem trenutku je opazil, kako je kralj nagubal čelo. pa je hotel svojo pogreško popraviti in je dostavil: »Da, sire. skoraj vsi ljudje morajo umreti.« Vsak dan ena e e • K iJl « « * * Kulturni Uspeh češke operete v Ljubljani Premiera Weinbergerjeve „A propos, kaj dela Andtila?44 Tokrat je naše gledališko vodstvo zadeto v črno. Za pustno zabavo, a ne samo n pustno zabavo, je razveselilo zlasti nafto lahkotno glasbo ljubečo občinstvo s 6s6ko revialno opereto v treh dejanjih (13 slikah) »A ptropos, kaj deLa Anduia«, ki sta jo napisala B. Polach in J. Žal man, »glasbil pa Jarororr Weinberger. Weinber-gerja poznamo iz baletne pantomdne »Eve-lina«, a še bolj iz njegove opere »ŠvancLa Ehidak« ki je šla z velikim uspehom preko našega odra in je proslavila češko fiu-zSkantstvo do malega po vsem svetu. Že t »Svandi« očiituje Weinberger nagnjenje k lahki, poredni, groteskni in delno sen-tirmenjtalr>o-Hrični libretni snovi in giasbi. Sproščen vseh resnejših glasbenih namenov, kot človek današnjega časa, je tik pred zatonom svetovnega vladarstva »jaz-»a« še utegnfl napisati pod njegovim vplivom nastalo opereto, ki si je na mah osvojila zlasti njegovo rojstno mesto, pa tudi vse operetne teatre Češkoslovaške in si osvaja še izven svoje domovine oder za odrom. Weinbergerjeva operetna glasba se po-sftužuje sicer vseh ritmičnih, harmoničnih in barvnih pridobitev »jazza«, toda melodično jedro zajema iz dlomače folklore, aaito je postaila izredno hitro popularna. Ni pa muzika ono, kar naim »Andulo« približuje, notri niso to plesi aili dekoracije in toalete, marveč zdrava, ogromni večini zlasti mestnega poslušalstva simpatična socialna vsebina dejanja. Dalje obče-čkrveški tipi bodisi iz hinavskega meščanskega doma ali s predmestne ulice, ki jih v enaki razredni skaifci pozna vsako večje mesto, pa zmaiga malega, v ubožnih raz ■»eram zraslega, a poštenega nepokvarjenega človeka nod lažnjivo, pokvarjeno bogataško družbo, vse to pa brez hujših osti in zamer. Pri tem pa se vrste, kakor se v revialnih operetah spodobi, slike v hitri, pestri in vseskozi zanimivi izmeni. Le-te so zdaj predmestne, zdaj zopet gosposko meščanske, pokrajinske, pa hudo smešne, ne da bi bile preveč banalne, m 2>apet sentimentaine, lirične in resne; prava paša za oko in razvedrilo duhu, Dajejo pobudo k razmišljanju in so blizu srcu. Skratka: zadovoljujejo v izdatni meti gledališkega obiskovalca in ga uspesno odvajajo od prazne, jokave in mehkužne dunajske operete. »Andulo« bi nedvomno lahko lokalizi-iaili m prevajalec M. P. je gotovo to sku-jmjavo le težloo odgnal. Vendar to ni ni- kakor potrebno, saj ao razmere, kakor jih sliika »lAnduila«, po vseh večjih evropskih mestih enake; enaka je ta pisana družba, enako njeno mišljenje. »Andulo« je vodil g. J. Raha, kj je napisal in v opereto vložil tudi štiri svoje plese. Zlasti je užgal »Cariooa«, še bolj pa groteskni »Rusko-turški ples«. Zdi se mi, da je k pomotoma izostalo na lepakih ime soloplesavke ge. Bnavnilčarjeve. Z režijo je imenitno uspel g. D. Zupan, ka je sama postavili na oder posrečenega požiralca nožev, volžskega batraka, orientalskega samodržca itd. in ki nas je v družbi g. RakaTjeve silil, <4a smo se mu do solz smejali. Res, da je ga. Poličeva v vlogi male Andude že vzrasla, toda, dajte nam v zameno za njo drugo, ki bi bila tako živo temperamentna, gibljiva in svetsko gladka, kakor je ona! Resnici na ljubo moramo priznati, da bi brez nje naša opereta, ki iima nedvomno polno pravico do obstoja, bila morda še v povojih. Z zadovoljstvom smo zopet na operetnem odru pozdravili g. Drenovca, ki je bil kot Ferry Andu/lin polnovredni partner. Obema tudi ni nujno potrebno petje. Za to sta si z lahkoto osvojila poslu šale e. Vse priznanje zaslušijo za izredno lepe toalete gg. Poličeve. Smerkoljeve in Cankarjeve ateljeji odn. modne delavnice, ki so jih izdelale. Neprisiljeno so nas zabavali tudi vsi ostali, tako cmerikav Lojzek (J-Rus), zelo posrečena pisateljica dekliških romanov (V. Smerkoilova), nekaj premalo na zunaj kaTakterizirani komercialni svetnik (V. Bratina), simpatična Lola (Cankarjeva), živosrebrni Tonček Strnad (B. Peček), posebno posrečeni predsednik varčevalne komisije (F. Jelnikair) itd. Dosti hvaležnega dela je imel balet, ki je dal opereti še posebno razgibanost in živahnost. Neko zevajoče praznino so v prvem aktu zamašili člani Slovenskega vokalnega kvinteta, ki so nam zaipeli nekaj če-hoslovaških pesmi. Domislek pritegniti te naše priljubljene pevce k sodelovanju, je bil kair naravnost srečen. Le težko so se branili ponavljanju in dodatkom. Prav .a-hko bi se dalo njihovo sodelovanje vplesti še v drugi in tretji akt. Poslušalci bi bili zato hvaležni. . »A propos, kaj deda Anduia?« je imela močan, spontan uspeh in dostojno v družbi s »Sv. Antonom« reprezentira zdravo in krepko čehoslovaško opereto. — č. Zagrebška književna stvarnost V 2.—3. zveziku zagrebške revije »Književni horizouu«, ki jo izdaja v raaaKciji. pisatelja in proiesorja -UbcOsiava žimore>Ka >urusijvo jKuaoiii kiio^isevnika«, je izšel iaed drugim zanimiv razgovor s hrvatskim pisateljem—kmetom Mmovudom Pavletom zrtant.m pod Uterarnim. imenom. Miškina. Prof. zimnrak, ki je preskrbel tudi inter-yiew, nas v daljšem člamku seznanja z originalnim pojavom in z idejami tega pisatelja ki je doslej izdal že dve Knjigi (>Za svojoen zvijezdom« in >Trakavica«), j ni tem pa še vedno opravlja vsa kmečka dela. zimbrak ga "Označuje takole: >Kmet lilijo Pavlek (Miškina) se je izmed vseh tovarišev kmetov, kar se jih je oglasilo zadnja desetletja v hrvatski književnosti, najbolj uveljavil kot avtor in književnik, živo je literarno ime si je pridobil z mučnim in poštenim književniškim deloma, in njegov primer je pri nas zares edinstven. V naših razmerah pač ni lahko postati od navadnega kmeta književnik. Koliko kmečkih pisateljem se je bilo pojavilo pri nas v zadnjem desetletju, a vzdržal se je samo Mijo Pavlek. Z neverjetno žilavostjo in pravo kmečko vztrajnostjo se je prebil kvišku in povsem zasluženo zavzema danes svoje književno mesto. Lahko mu ga aiavida marsikak mestni literat, ki ima za seboj nekoliko luksuznih izdaj svojih knjig pa vendar nič ne pomeni, S kmetoan Pav-lekom se sploh ne more kosati. Predvsem ima kmečki pisatelj Pavlek svoj svet, svoje ljudi, svoje poglede, svoje mišljenje; natanko ve, kaj hoče in čemu piše, ve, čeanu po težkem dnevnem delu jemlje vro-Ilo svinčnik in papir; potemtakem ima jured seboj jasen smoter. Ali ima jasen eanoter mestni pisatelj?! . . . In kako piše Miškina povesti iz kmečkega življenja, te mračne podobe iz svoje najbližje okolice in odraze lastnih doživetij? O tem pravi v interviewu: »Poleta pišem kjerkoli, pozimi pa v hlevu, seveda s svinčnikom in na kolenu, ali pa ko grean kam na dalo. Kolikokrat so me psovali, zasmehovali in za norca imeli, dokler mi ni to pisanje vrglo nekaj dinarjev . . — Ta kmet pozna Krleževega »Hrvatskega boga Mansa« in ga občuduje, ker je knjiga spisana tako silno, da >čovjeku staje pamet« čsital je JiršSka in Nčmcovo, nekaj tudi Tolstoja, Gorkega »Mater« pa je prebral trikrat zapovrstjo. Njegovo knjigo >Trakavica«, ki je vzbudila najiveč po. ajornosti, je nedavno izdala zagrebška Bi-noza Da ima ta kmet iz Podravine poleg Idejne vsebine tudi pesniškega duha, priča pesem »Oranje«, ki jo priobčuje novi ajvezek »Književnih horizontov.« Naj navedemo samo začetek pesmi: Jutro. Vjetrovi vrbovim granjem klo- [poču, Plugovi teški putuju njivom, traže nove [ipPokušaji<, dve leti pozneje izišla satirična povest >Film naših dana« je zaradi svoje brezobzirnosti v slikanju nravi zagrebške boljše družbe postala senzacija. Privedla je avtorja pred sodišče zaradi »težke žalitve javne morale«, vendar je bil oproščen. L. 1934. je spisal dramo iz življenja pesnika in kritika, tik pred svetovno vojno umrlega zagrebškega bohema A. G. MatoSa. Ta igra je bila največkrat izvajano domače delo tiste sezone v zagrebškem gledališču, uprizorili pa so jo tudi v provinci Medtem, ko jo je občinstvo navdušeno sprejelo, je bila kritika deljenega mnenja. Senečičevo najnovejše dramatsko delo »Ferdinand« je satira na zagrebške razmere in utegne postati, kakor je zapisal kritik >Novoeti« »šlager« tekoče sezone. Po »Morgenblattuc je bolj »satirična burleska, kakor komedija« in kaže nedvomne odrske efekte. Kakor izvemo Je Gen R. Senečič izročil minule dni rokopis svojega »Ferdinanda« tudi ljubljanski drami. Franpoia Mauriae, član Francoske akademije in eden izmed predstaviteljerv sodobne francoske literature, je dovršil večje delo »Vie de Jčsus«. Kakor Papinl razpravlja tudi Mauriae o utemeljitelju krščanstva z zrelišča cerkvene pravovernostl. I« najnovejše bolgarske knjilne prodnk-eije navaja sodelavec »Les Nouvelles Lftte-raires« Nikola Dončev sledeča dela: »Stare bolgarske novele« v izdaji profesorja Jordana Jovkova; »Povesti iz življenja menihov« novo delo znamenitega bolgarskega pripovednika Eli na Pelina; književno primerjalna študija prof. Borisa Joeova »Odmevi bolgarskega trpljenja v slovanski poeziji«; »Pisma Lore Karavelove - Javorove svojemu možu, pesniku P. K. Javorovu«; nova, kritična, z uvodno študijo G. Caneva opremljena izdaja znanega satiričnega romana Aleke Konstantiva »Baj Ganja«; Ivana Radosiavova »Zgodovina nove bolgarske književnosti«, velik zvezek na 300 straneh, ki prikazuje literarni razvoj v Bolgariji od 1. 1885 do danes. S P O 8. marca v Planico R T Kako se bomo vozili: Za veliko skakalno tekmo v Planici je bila v ponedeljek konferenca na direkciji državnih železnic, kateri so prisostvovali zastopniki ministrstva saobračaja, delegat Putnika in Udruženja Planica. Konferenca je sestavila vozni red vseh posebnih vlakov. V torek bo konferenca v Kranjski gori, kateri bodo prisostvovali tudi zastopniki italijanske žel. uprave, ki ko uredila vse tehnične stvari oddaje, praznih vlakov do Trbiža in vrstnega reda povratka. Vsak vlak bo imel, oznake v barvah in samo 15 vagonov, ki bodo imeli v isti barvi zaporedne številke. Vsak posetnik dobi z nakupom voznega listka, ki ga je mogoče dobiti le pri Putnikovih uradih, nakaznico za številko vagona in številko sedeža v vlaku, ki mu je zagotovljen, ker ne bo Prodanih za vlak več kart, kot je sedežev. Vsak potnik bo kupil vozni listek obenem z novim znakom za tekmo Planice 1936 in vstopnico ter bo imel svoj prostor v določenem vlaku zagotovljen. Vozne cene III. razreda vključno znak, vstopnica in zagotovljen sedež v vlaku so: Beograd Din 170, Zagreb in Maribor Din 75, Celje Din 63, Ljubljana Din 42 vse vključno vožnjo tja in nazaj. Potniki, ki bodo vstopili v naročene vlake na vmesnih postajah, morejo vstopiti le z voznim listkom z odhodne postaje vlaka, oni pa, ki bodo vstopali na stranskih postajah, kupijo cel vozni listek in rumeno izkaznico na postaji do »četne postaje Posebnega vlaka ter se s istim listkom zopet vrnejo. Tako je vse urejeno, da ne bo kakih Ttepnlik au eeredov % vlaki. štiri table tenis prvenstva so šla v Ljubljano Že v ponedeljek! številki smo prinesli prvo vest o državnem prvenstvu ▼ table tenisu, ki se je vršilo v soboto in v nedeljo v Beogradu. Že ta prva vest je bila razveseljiva, ker je Ilirija postala prvak klubov v table tenisu. Pa ni to bila edina zmaga Ljubljančanov na tem težkem tekmovanju, ki je trajalo skoraj do ponedeljka zjutraj. V janlorskem prvenstvu sta prišla v finale mladi Hirijan Lazar ln Herškovič od zagrebškega Maikabija. Lazar je ▼ sigurnem stilu porazil svojega nasprotnika a 3 : 1 in evo drugo prvenstvo je šlo v Ljubljano. Nato se je vršil mbced-douMe. Finalno igro sta igrala para žiža—Lazar (Ilirija) in Heksner—Mayer (ZKD, Zagreb). V zelo zanimivi borbi so zopet zmagali Ljubljančani s 3 : 2 ter s tem prinesli Ljubljani tretje prvenstvo. Najvažnejše tekmovanje pa je bilo vsekakor za naslov državnega prvaka posameznikov ▼ taMe tenisu. V tej boiM so Ljubljančani imeli tri zastopnike, ki sicer Iliri jam Weisbacherja in mladega Lazarja ter Hennežana Marinka. Prva sta Sla v borbo Wedsbacher in Marinko. Prvi dve točki je z lahkoto dobil Weisbačher, ter je že izgledalo, da je on favorit. Nato sta nastopila stari zagrebški mojster Heksner in najmlajši igralec na tem turnirju Lazar. Nihče ni simpatičnemu »Slovenčetu« prisodil kakih Sana. Cfantoolj pa se je navijala borba .tembolj je W1 Heksner potisnjen v obrambo ter je mladi Lazar dobil Igro s 3 : 0. Mlademu Slovencu niso pustili pranr nobenega odmora, trtb je odreda, da je moral takoj nastopiti proti Marinku. Naravno je, da proti močnemu Hermežanu ni imel izgledov. V resnici je izgubil s 1:3. Ta borba se je vršila'ie ponoči, zaradi če-sar je Lazar, že zelo utrujen, prepustil naslednjo igro par forfalt svojemu someščanu Weisbacherju. četrto igro sta igrala Heksner ta Weisbacher. Zmagal je Heksner s 3:1. S to zmago je zelo povečal svoje izglede za državnega prvaka, toda ne dolgo, ker ga je že v naslednji igri premagal Marinko s 3 : 0. Ker sta imela sedaj Marinko ta Weisbaeher enako število točk, je seveda zanimanje za končno igro bilo izredno veliko. Po velikem napora je zmagal Marinko s 3 : 2 ter si s tem priboril največji naslov v taMe teniškem športu, namreč naslov državnega prvaka Marinko je dobil ta naslov docela zasluženo. Beograjski listi hvalijo tudi Weisba_ cherja, največje simpatije pa si je pridobil mladi Hirijan Lazar. Tako je torej Ilirija prinesla domov tri prvenstva, a Hermes eno, in to najvažnejše, prvenstvo posameznikov v table tenisu. Mi našim odličnim igračem samo čestitamo k lepemu uspehu, ki je ponovno pokazal, da igrajo Slovenci vodilno vlogo v tem športu. K »Slovenčevemu" poročila o sokolskih smučarskih tekmah na Pohorju Dne 15. t. m. so se vršile na Pohorju V. smučarske tekme SSKJ. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in se je v prisotnosti kraljevega zastopnika in zastopnika ministra za vojsko in mornarico razvila v impozantno sokolsko manifestacijo, v pravi zimski ziet Sokolov-smučarjev. Dnevnik »Slovenec« z dne 17. t, m. pa je o njej poročal tofte: »Rezultat soko&skih tekem, Id so se vršile na Pohorju v smuku za prvenstvo Sok oia kraljevine Jugoslavije, sta dva hudo pohabljena, ki so ju z zlomljenimi nogami moreili prepeljati r mariborsko bolnišnico, in več. drugače poškodovanih radi pa*«ev. Proga za smuk je bila trastaana tako, da je več dobrih smučarjev z Gorenjskega ta iz Ljubljane zaradi nevarnosti odstopilo.« Glede na to ugotavlja prireditveni odbor za V. »mučairske tekme SSKJ, da je nastopilo skupaj 291 tekmovalcev, od teh v smuku 147 članov, članic in naraščaja. Proge niso bile niti naporne niti nevarne. Proga za smuk Slanic in naraščaja je imela razlike in so skoraj vsi tekmovadoi gladko z malo časovno razlik© prispeli na cilj. Pri tekmi si je žal en član po nesreči irionul nogo, kar je pri tolikem številu tekmovalcev ta pri veliki brzini zaradi izredno ugodnega snega umljivo. Enako ee je že dopoldne izven tekme ta ne n« progi po-škodoval en naraščajnik. Drugih resrtib poškodb ni bilo ta so se tekme izvršile v splošnem v zadovoljstvo tekmovalcev, ki so prihiteli na Pohorje iz mnogih krajev Slovenije in ostale države. Toliko v pojasnilo javnosti, ki si bo 0 dostojnosti takega poročanja »Slovenca« sama ustvarila sodbo Maz Deots zopet trener plavalne sekcije SK. Ubije. Agilni plavalni sekciji Birije, dvoletnemu državnemu prvaku, se je posrečilo dobiti za vodjo zimskega treninga znanega nemškega trenerja diplomiranega športnega učitelja na visoki šoH za telesno vzgojo v Berlinu g. Deutza, ki je ba prvi trener plavalne sekcije Ilirije v novem kopališču ta čigar zasluga je bila, da zavzemamo sedaj Slovenci vodilno mesto v jugoslovenskem plavalnem športu, zlasti v Skakanju. Državni prvak Ziherl, ki je sedaj nedvomno naš najboljši skakač, je bil njegov učenec. Trener Deutz je bil od kar je zapustil LJubljano, angažiran t Varšavi, Parizu, Berlinu ta drugod. Naše lepe Slovenije pa ni pozabil, vsako leto se j« vračal k n par tednov na smučanje ta to ne sam, kajti vedno je pripeljal seboj turiste ta e tem delal propagando za našo lepo Slovenijo. V sedanjem zimskem treningu bo posvetil posebno pozornost našim skakačem Pokazal jim bo nov amerikanski način skakanja, ki se v zadnjih letih tudi v Bvropi vedno bolj in bolj giri. v zimskem kopališču, ki bo odprto od 1. marca dalje, se bo vršil tudi večerni plavalni tečaj za dame ta gospode pod vodstvom g. Deutza Prijave za ta tečaj se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseh tekmovalcev v četrtek ob 18.30 v klubskem lokalu v Zvezdi Udeležba strogo obvezna za vse tekmovalce brez izjeme. Vabimo vse člane, članice in tekmovalce na sestanek 27. t m. ob 90. v pritličju restavracije Zvezde. Na tem sestanku bo g. Gnidovec poročal o tekmah na letošnji zimski olimpiadi v Garmisch Partenkir-chnu. Vabimo na sestanek tudi vse prijatelje našega kluba. Slnibeno iz LNP- Drevi bo ob 20. po poslovni seji v podsavezni pisarni seja upravnega odbora. S. K. Ilirija. Seja upravnega odbora drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Radi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh Banov uprave nujno potrebna. Pozivajo se sekcije, ki niso še izvedle volitev novih sekeijskih načelstev • za leto 1936, da izvršijo to najkasneje do prihodnje seje načelstva t. j. do S. m. Sekcijski načelniki, odnosno tajniki se obveščajo, da se bo dostavljala pošto za sekcije pri blagajni kavarne Evropa, kjer naj jo dnevno dvigajo. (Hazenska sekcija). Današnji gimnastični trening prične že ob 18.30. Udeležba je za vse obvezna. (Smučarska sekcija). V klubski sobi kavarne Evropa bo jutri ob 19.30 članski sestanek, ki je važen radi nedeljskega podsaveznega prvenstva. Pridite polnoStovUnol MotoA. žSK Hermes. Esredtai občni zbor t četrtek 27. t m. ob 20. t restavraciji Keršič v šfški. S. K- Reka (smučarska sekcija). V fetas tek ob 20. sestanek tekmovalcev t garderobi na igrišču. Redni letni občni zbor SK Celja bo v četrtek 12. marca ob 20. r restavraciji »N" -Nav » O-ljo. Zeiss I punktal steklo ne samo da izravna popolnoma nenormalen vid, temveč daje s svojim daljnim obzorjem očem njihovo naravno gibčnost in jih oprosti čestega pomežikovanja in pripiranja vek, ki so predhodnice gubic in vranjih nog. Za nenormalno oko je Zeiss-Punktal zdravstvena in estetska potreba. ZEISS-PUNKTAL NAJPOPOLNEJŠE STEKLO ZA OČI Njegov« cena ni višja od cene a draga izbofieot frtetifc. V icločbi optika vidite, da-li ima na zalogi Mee-Punktal stekla. — Obširen prospekt »PUNKTAL ■439» breaplafno pri CarI Z&sa, Jona ali pri M. Panr-krvič, g-eneraJno zastopstvo sa Jugoslavijo, Beograd, pogt. pret. 4H1. Za napredek kmetijstva ▼ gornjegrafskem srezu Rečica ob Savinji 25. februarja. Dne 20. t. m. se je vršila na Rečici ob Savinji letna skupščina kmetijskega odbora Zbor je vodil predsednik g. Matija Goričar in v uvodu poročal o uspešnem delu v preteklem letu. Zlasti je priporočal odboru, da bi v bodoče posvetil večjo pažnjo pospeševanju planšarstva, ker bi se s tem znatno znižali izdatki za živinorejo. Med drugim je poudarjal, da se bo treba pri kmetijski pospeševalni akciji ozirati tudi na lepo razvijajoči se tujski promet. Ves odbor ugotavlja, da je določilo gozdnega zakona, po katerem se smatra za gozd vsaka površina, ki je porasla z drevjem, v veliko škodo planšarstvu, ne da bi gozdarstvo imelo zaradi tega bistvene koristi. Prejšnji kmetijski referent g. Novak je podal podrobno poročilo o pospeševanju kmetijstva v gornjegrajskem okraju. Iz poročila posnemamo, da se Je ustanovilo več živinorejskih zadrug in selekcijskih društev in da se je posvečalo mnogo skrbi za razvoj svinjereje, kokošjereje in ovčje-reje. Uspešno je bilo delo za izboljšanje opešanih travnikov in ureditev umetnih travnikov. Travniški krožki so pridelali večjo množino travnih semen. Obsežno je bilo pospeševalno delo za naše sadjarstvo. Sreska drevesnica hrani nad 17.000 lopo vzgojenih dreves. Na predlog sreskega kmetijskega referenta g. ing. Wenka je bil izvoljen za upravnika drevesnice g. Bitenc. Iz obsežnega poročila ing. Wenka je razvidno, da je okrajni kmetijski odbor zlasti dolžan pospeševati travništvo in živinorejo ter dvigniti v okraju slovensko belo pasmo. Inž. Wenko je naglašal, da je reja ovc velike važnosti za naše narodno gospodarstvo, predvsem v našem okraju, kjer je ovčarstvo številčno in kakovostno najbolj razvito. Dalje bo treba skrbeti za izboljšanje gnojišč, pravilno obdelovanje zemlje, pospeševanje industrijskih rastlin in vseh onih kultur, za katere so dani podnebni in gospodarski pogoji Posebno pozornost bo kmetijski odbor posvečal vzgoji naše kmečke mladine v kmetijskih nadaljevalnih šolah. Odbor bo zaprosil banovino, naj ustanovi v tem okraju prepotrebno žreb-čarno in da se po zakonu določeno licen-ciranje merjascev splošno uvede. Da se bo obsežni program kmetijskega pospeševalnega dela v našem okraju realiziral, se Je ustanovil ožji akcijski odbor. Smrtna žrtev pustne zabave Ptuj, 25 .februarja. Pri posestniku Francu Ketocu v Darrcfli pri Jurštacih so v ponedeljek zvečer priredili domačo pustno zabavo. V hiši se Je Zbralo več fantov iz domače in iz okoliških vasL Posestnikov sta 34 letni Janez Vičar iz Braslovcev je igral na harmoniko. Med veselo družbo je bil tudi 26 letni posestnikov sta Janez Lojk, ki je pozneje, ko so ee vsi gostje razšli, razkazoval Vičarju svojo mak) karabinko. Ktrabinka se je sprožila in je strel zadel nesrečnega VI-čarja v glavo. V hiši je bil tedaj tudi posestnik Franc Kekec, ki pa ni videl kako se je nesreča zgodila Janez Vičar je bfl takoj mrtev. Janez Lojk se je danes zjutraj javtl orožnikom, ki so ga pridržali ▼ zaporu. Naše gledališče DRAMA Sreda, 26. februarja: Družinski oče. Premiera. Red Sreda. Četrtek. 27. februarja: Vesela božja pot. Red Četrtek. Petek, 28. februarja: zaprto. Sobota, 29- februarja: Gotjemanov. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. ★ Nova premiera r drami. Anglež Galswor- thy spada med največje evropske pisatelje, ki se je tudi pri nas zelo udomačil Znani so prevodi njegovih romanov, man pa je tudi kot dramatik. Družinski oče je prikupna komedija iz sodobnega družinskega življenja. Glavno vlogo igra g. Cesar. Premiera v režiji B. Krefta bo v soboto t-m. za red Sreda. Prireditve bolgarskega tedna r Ljubljani zaključi vprfeoriterv drame Goljemanov v dramskem gledališču v soboto 29. t. m. Predstava je izven. Veljajo znižane cene od 20 Din navzdol. opera: Sreda, 26. februarja: Šaloma Red A. Četrtek. 27. februarja: A propos, kaj . Bolestno se je skesal svoje neobrzdan os ti. Nato se je spet zavedela. Le še tesneje se je privita k njemu in mu z navzgor obrnjenim obrazom obslonela na prsih. Cutfel je njene roke, mehke, a Čvrste in močne kaikor jeklo v žametni rokavici. Čutil je dviganje in padanje in toploto njenih prsi. Trepet ga je izpreletel. Poizkusil se je odmalkniti, a njeno tek) je omahnilo z njim vred in se le še bolj stisnilo k njemu. Vzdignila je obraz in ga prisilila, da jo je pogledal. Tako lepa je bila zdaj: bela, a žareča, rdeče ustnice nekoliko odprte, temne oči so ji sijale. A to ni bilo vse. Strast, neukrotna volja in globoki, mogočni sklep ženskega srca sta ji Wa zapisana na obrazu. »Ljubim te, Duane!« je rekla. »Zaradi mene ubogaj j>amet in se ne postavi tem razbojnikom iz oči v oči. Nekaj divjega je v tebi. Brzdaj div-jost, če me ljubiš!« Duane je zdajci osflabei, in ko jn je spet rsel v naročje, je imel komaj totfko moči, dia jo je vzdignil na sedež zraven sebe. Ray se mu je zde'a težja, kakor je bila. Vsa mirnost jo is minila. Ihtela je, drhtela in se tresla. Njena ';ica so Wla vroča in mokra. Njene lakti so ga objemale kakor dve vinski trtL Vzdignila je usta proti njemu in zašepetala: »Poljubi me!« Hotela ga je premamiti, udržati' Duane se je sklonil. Njene lakti so ga ovile m ga potegnile k sebi. Ko je pritiskali ustnice na njena usta, je ves ginevaL Ta poljub mu je zaprl oči, in storil, da ni več mogel vzdigniti glave. Negibno je sedel, slep in brez moči, zavit v toplo, sladko temo. Poljubljala ga je — z neskončnim, dolgim poljubom — aK jih je bffo tisoč" Duane se ni mogel izviti. Vdajal se je njenim ustnicam in njenim rokam, jo opazoval, ja nehote vračal! mirovanja in spoznaval njih name«. Uflaipdiail se je v njeni sladkosti. Tafco je torej, če te ženska ljubi! Njegova divja leta so bila izbrisala vsako mladostno ljubezen, ki jo je morda kdaj čutil. In to je bik) tisto, kar je morati pogrešati — vsa ta čudesa njene miiobe, ta čudni ogenj, ki se ga je bal in ki ga je navdajal z omam. n'm blaženstvom, to tovariši co za vse življenje, ki je na dmu svoje izmučene diuše spoznal njer-obraz. Se nikoli do tega trenutika ni bil popolnoma zaslutil vsega pomena ženske za moža. Ta pomen je bil telesen — čudio živega, ljubečega telesa — in duševen, ker je videl, kaj bi bilo pred njim, če bi mu bite oko.'nos ti bolj naklonjene — življenje polno dobrih del, življenje za takšnoJe ženo. CENE MALIM OGLASOM Pe 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12,—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostati oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« P||| odgovor, priložite Le, če zahtevate od $.* v Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", LJubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19. sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica (Zadružna hranilnica] bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. Sli+žbodobi Beseda I Dta. lavek 3 C:«, m Hfro ali dajanje mkm 5 Die. Najmanj« mesefc n 010. Vrtnarskega pomočnika mlajšega sprejmem. Po. nudbe Je poslati na ogl. cM. Jutra pod »Mlaj. 61«. 4787-1 Oficirski (častniški) dom ▼ Ljubljani sprejme re-stavraterja z 1. aprilom tekočega leto. Več se izve potom pošte oeebno t Upravi Oficirskega doma v Ljubljani. 4803-1 Dekle kž ira Svati, Kitava pridna in poštena sprejmemo k 2 otrokoma od 3-5 let ln v pomoč pri gospodinjstvu. Ponndbe na ogl. odd. Juha pod »Ljubiteljica otrok« 4874^1 Službe išče Vsak« beseda M par; djvek Oln, n dajanje naslova * Din, najmanj Si tnesek U Oin. Kuharica za vse ki zna lepo prati in likata z znanjem nemščine išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«. 4891-8 Trgovski pomočnik < odličnimi referencami želi n&meščenja v mestu ali ne deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Zanesljive 4ST78-3 Seseda I Oln. davek « Dta, m ilfro alt dajan}« naslova 5 Dla Najmanj« 'Mwt IV Dta. Pes irski setter M J6 zatekel. Naslov v veeh poel. Jutra 4880-27 Avto, moto Beseda I Din. davek i Din. sa ilfro ali dajanje aaslova 5 Dla Najmanj!) tnesek 17 Dia. Potniški auto vee prenovljen X noro gumo ugodno naprodaj. Garaža Kraijič, Goepoevetska 38. Ljubljana. 4694-10 iPnjenc« (Ge) Učenec močan zdrav ne pod 15 let star poštenih star. šev s potrebno šolsko Izobrazbo ge takoj sprej me. I Andrašič veletr. govlna Kranj. 4770.44 Seseda I Din. davek S Dla, ca Hfro ali dajanje naslova i Dia. Naj manj ii tnesek 17 Dta. Prodam vložno knjižico iteetae hranilnic« Ormož, 180.000 dinarjev za c* 62%. Ponudbe pod »Heetoac na ogl. odd. Jutra. 488M6 Vse bančne in kreditne posle nakupe ln prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinsek Ljubljana. Palača Du. nav« telefon 35.10 Bet_ hovnova ul. 14 .H 4725J6 Beseda 1 Dta, davek S Din. i« Ilfro ali dajanj« aaslova S Dta. Najmanj« tnesek tt Dta Špecerijsko trgovino takoj ugodno prodan. Naslov v vseh pod. Jutra. 4809-1» Beseda 1 Dla. davek S Dta. ta liho ali dajanj, aaslova f Dia Najmanj« tnesrk 17 No. Hiša „, novo zgrajena g tremi stanovanji, naprodaj na Smaj tinski oesti. Plačilni pogoji ugodni. Poiive se Josip Oračem, Moste, Predo vi deva 5. 4886-30 Enodružinsko hišo B sob pritikline, tik Mirja v lepi legij ugodno pro- dam. Ogled dnevuo " od 14-1B ur« aa Estonski cesti 35. 498&-20 Kmečko posestvo oddam v zakup. Pojasnila daje Celjska posojilnica d. d. v Celju. 4876-90 Kupim vložite knjižice Mestne hranilnice Ormož do 60.000 dinarjev. Ponudb« na ogi. odd. Jutra pod »Gotovina GOjOOOc. 48TOJ6 Hranilne knjižice veeh zavodov lahko proda- ste ali kopite proti takojšnjemu plačilu najugodneje potom Trg. Agent. Bančnih poslo-v Alojzij Planlnšek, Ljubljana, Bethomova nI, 14./I. Telefon 3MO. 4*16-16 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 77 Fantje, fantje! Ta je bila pa bogme žaltava! Kajti naši potniki niso bili utegnili vzeti s seboj ne živil ne odvečne obleke. Dvakrat po štiriindvajset ur je bil čoln igrača morskih valov, in siromaki so že obupa vali, ko se je tretji dan v (ialjavi pokazala jadrnica. Jefi 90 vpiti na vse grlo, mahali so z ruticami, in... živijo! z jadrnice so jih opazili! Ladja se je okrenila in zaplula proti njim! Večji kompleks zemljišča v Zgornji _ Šiški, najrajši med gorenjsko in kamniško železnico kupimo. Ponudbe z navedbo lege, obsega n cene za m* je poslati pod šifro: »Industrija« na ogl. odd. Jutra. 4887-20 Stanovanje odtiLi Beseda I Din. davek 3 Dta. ta Ilfro afl dajanje naslova 5 Jta. Najmanj« «wefc ti Dta. Enosob. stanovanje veliko ia solnSoo oddam z marcem v Rožni dolini e. XV/6. 4690-01 Sobo odda Beseda I Dta. davek 3 Dta. ta Hfro ali dajanje aaslrvs S Din. Najmanj« «necek 17 Dta. Opremljeno sobo t vso oskrbo oddam v centru mesta. Naslov v vseh poel. Jutra. 4884-23 Razno Seseda 1 Din. davek Dta ta Hfro aH dajanje lasiovs i Dta. Najmanj« tnesek n Dta PIŠITE SE DANES 2 Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pnstno-barvni, »Paket serija A< za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Pišite takoj na »K O S M O S« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvota-kova cesta 1. Elekiromolorji ijrr^ naipetosti vedno v veliki izbiri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinaincv, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon. ELEKTROPODJETJE FRANJO PERC1NLIČ LJUBLJANA Gosposvetska cesta 16. Telefon 2 9 § 1 PREMOG DRVA in KARBO PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta INSERIRAJ V ,, JUTRU" Vsaka beseda 2 Din; davek . Din, ta Hfro ali dajanje aaslova 5 Din, najmanji* tnesek 2> Din. Mlajši zdravnik z lepimi stalnimi dohodki se želi takoj poročiti z premožno gospodično iz mesta ali z dežele. Cenjene neanonimae odgovore pod »Zdravnik« na ogl. oddelek Jutra. 489žh25 KLJUČ SVE1A ZA VAS JE Typa 944 A Din 120 — R IS lil«. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik s vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala s izpisanimi imeni postaj. Cena . Din 1996.— na obrobe naplačilo Dia 169.— In 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER PHILIPS Ml PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA ■ NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 Dražbe SeMda I Dta. davak 3 C In, '.r Hfro aH dajanje naslova 1 Dta. Najmanj« taeeek n Dta. Na javni prisilni dražbi dne 2. marca 1936. ob 10 h v »oba žtv. 13. pri sreeketu sodišču v Brežicah se bodo prodajale nepremičnine obstoječe iz stanovanjske hiše, industrijskega objekta in iz ll ha in 56 a zemljišča. Posestvo lerii pri železniški postaji Videm- Krško. Cenilna vrednost Din 401.396.- najnižji ponudek Din 200.606.-, varščina Din 40.1)40.- Nadalnja pojasnila v Gajeri ul. S/I. soba 138. 4807-82 Mesečno sobo separiramim vhodom f* stopnjišča oddean v centru mesta aa takoj. Ogledati Knafljeva IS/H. 4083-23 Sobe išče Beseda I Dla, lavek 3 Dta. ca ilfro ali dajanje naslova S Dta. Najmanj« taeeek TI Dta. Sobo opremljeno, lepo iščem za samca s posebnim vhodom. Plačam 300-950 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Hitno-oificfcc. 4881-20» Informacije ta ilfro aH dajaaj« 8 Dta. Najnaafel ti Dta. Grafolog, hirosof X. SadlucM na Jesenicah Sprejema dnevno: 5M6, M-10. Ostane do le marca potem Škofja Loka. Naelov Jesenice, Hotel, »Novak*, soba 6. 4877-31 KNJIGOVODJO starejšo osebo, perfektnega bflancista sprejmemo. Poleg popolne verziranosti v knjigovodstvu mora obvladati tudi slovenski in nemški jezik. Le oni z veliko prakso in prvovrstnimi referencami naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja pod »Industrija« na upravo lista. JOŽE MUSAR mesar ln prekajevalec Sv. Petra cesta 61 Telefon 3240 LJUBLJANA ŠOLSKI DREVORED lastna hladilnica Celovška cesta 48 Telefon 2030 P. N. Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu da o tvorim ▼ soboto, dne 29. februarja svojo higijenično urejeno PODRUŽNICO • MESNICO na CELOVŠKI CESTI 4) Potrudil se bom, postreči cenj. občinstvu vedno s svežim in prvovrstnim mesom po solidnih cenah. Imel bom stalno v zalogi šunko in vse vrste mesnih izdelkov. — Na željo sprejmem tudi telefonsko naročilo in dostavim na stanovanje vsako množino. Cenj. občinstvu se najtopleje priporočam JOŽE MUSAR, mesar in prekajevalec. Iz življenja na deželi ROGOZNICA. Bralno društvo je priredilo pred dnevi javno predavanje o sajenju, gnojenju in obrezovanju sadnega drevja. Predaval je sreski kmetijski referent g. Stanko Zorčič. V četrtek 27. t. m. pa bo predaval višji živinozdravnik g. dr. Jed-lička o živalskih boleznih s slikami. Predar vanje bo v dvorani Bračičevi gostilne. Zar četek ob 19. SV. JURIJ OB TABORU. Sokolska četa se je nalep način poslovila od požrtvovalne in vzorne sokolske načelnike, uči-teljiice S. Urbanove Vadi, ki je premeščena k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. S. Urbančeva je bila načelnioa od ustanovitve L 1931. Ko so hoteli zadušiti sokolsko življenje v tem kmaju, je edina vadila dalje in s tem pokazala, da prava SokoHoa ne klone nikoli. Tudi kot vzorna učiteljica je ostavfla najlepše spomine. Službovala je pri na« devet let in bila deležna splošne priljubljenosti. Na novem službenem mestu, kjer bo gotovo nadaljevala širjenje jugoslovenske sokolske zavesti, ji želimo mnogo zadovoljstva. RADIO Sreda, 26. februarja Ljubljana 12: Plošče — 12 45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila.— 13.15: Operni zbori na ploščah— 14: Vreme, borza.— 18: OtroSka ura: Otroške pesmi poje mladinski oktet iz Trbovelj.— 18-20: Zvitorepka preslepi visoko sodnijo (zvočna slika).— 18.40: Nevarnost slabe orientacije (g. Delkin Oskar).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila— 19.30: Nac ura,— 20: Koncert Mladinskega okteta iz Trbovelj (vodi g. Avgust Šuligoj).— 20.45: Orgelski koncert, igra g Blaž Arnič.— 21.15: Koncert Radio orkestra.— 22: Cas. vreme, poročila, spored— 22.15: Potovanje od zapada proti vzhodu: Češka, Slovaška, Poljska (Radio orkester). Četrtek. 27- februarja Ljubljana 12: Slavni virtuozi na ploščah. — 12.45: Vreme, borza. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15: Operetni napevi na ploščah. — 14: Vreme, torza. — 18: Koncert ruske glasbe (radio orkester). — 18-40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 19: Cas vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 20: V. ura francoske klavirske literature. (Predava in na klavirju izvaja prof. L. M. Škerjanc).— 21: Koncert slovenske glasbe (radio orkester). — 22: Čas. vreme, poročila, spored- — 22.15: Koncert ruskega pevskega kvarteta »Krolikovih«. Beograd 17: Narodne melodije. — 20: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. _ 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 1215: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19-50: Violina, orgle in klavir. _ 20.10: Zvočna igra. — 20.55: Orkestralen koncert. 22.15: — Varšava 20: Operetni večer. — 21-45: Pesmi. — 22 10: Si mf. koncert. — 23.25: Plošče. _ Dnnaj 12: Lahka glasba. — 16.05: Znameniti pevci na ploščah. — 17.20: Koncertna ura. — 19-45: Dramski večer. _ 22.10: Orkestralen koncert. — 23.40: Jazz. — Berlin 18: Koncert orkestra in solistov. — 20.50: Lahka glasba. — 22.30: Plesni orkester. — Mfinchen 18: Orkestralen in pevski koncert. — 20.10: Pester program. — 23: Lahka glasba. — Stirttgart 18: Kakor Berlin. _ 20-10: Večer Mozartove glasbe. — 21: Veseloigra. — 21.45: Lahka godba — 22.35: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert Točno plačuj »Jutra« naročnino Varal svolcem zavarovalnino f Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj dobri nepozabni soprog, oziroma brat, svak m stric, gospod Avguštin Taborski TEHNIČAR MESTNE KLAVNICE danes ob 16.45 po dolgotrajni težki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno preminul. Pogreb bo v četrtek 27. februarja 1936 ob 16. iz hiše žalosti, Rib-nifika ulica 13, Moste, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana-Trst-Dnnaj-Budimpešta, 25. februarja 1936. ALOJZIJA TABORSKI, soproga in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Rarijen, fadaja n feonsordj »Jutra« Adotf Rfbs&a*, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Ftane Jezerdek, — Sa luwi «1af M J« fKfrnjgffM Alr^i WowlL — M I