Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Pa Miti pr«]«Bu:
m
iti« leto aaprej 26 K — h ptl leta » 13 » — > <atrt » » 6 » BO» »uca > a > 20»
V npravalitv« prejema«:
tal« leto naprej 20 K — h {>■1 leta » 10 » — » 8«trt » » 6 „ — > assseo » 1»70»
Za poSiljanje na dom 80 b na meiee.
Političen list za slovenski narod.
Narečni«« la Inserati sprejema upravnlitvs v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve nlice It. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo.
Urednlitv« je t Seme
nifikib ulicah It. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzem*l
nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne.
Štev. 299.
V Ljubljani, v torek, 29. decembra 1908.
Letnik XXXI,
Grofa Barbo-fa politična sol.
Zaupnik barona Heina in Schwegla, <ra-kovniški gref Barbo, je postal jako zgovoren. Sicer ni posebna duševna kapaciteta, a ker je grof in »rojen« naslednik v vodstvu nemštva na Kranjskem, njegove dopise gotovo upoštevajo, zato hočemo tudi mi nekoliko odgovoriti na članek v „Tagespošti« od minole nedelje, ki je izšel ped naslovom »Die Situation in Kram".
Nemškonacijonalni grof ponavlja v tem članku politiški razvoj na Kranjskem od (eta 1895. do danes. Dodajo pa tudi nekaj svoje politične soli, katere vrednost hočemo preiskati.
Gospod gref napačno sklepa, ker prisvaja nemškim graščakom »posredovalno vlogo" v deželnem zboru.
To je prva zmota. Nemško veleposestvo je s svojo politiko doseglo razpor med slovenskima stran-kamavdeželi, kije tolik, kakor ni bil še nikdar poprej. In mi celo trdimo, da je ta »vloga" imela namen ustvariti nepremosten razpor, samo da imata Schw8gel in baron Ilein merodajno ulogo v slovenski deželi. — Saveda jih je s«daj strah teh grsšSakov svojega makijave-Jiškega dels, ker je vso njihovo politiko poplavila obstrukcija.
Kar plemeniti gospod grof piše o »posredovalni vlogi« in »ohranitvi narodnega miru«, kateri je nemškim graščakom na srcu, je neodkritosrčno besedičenje. Gref Barbo, baron Schvvegel, baron Ilein in dr. Binder uganjajo v deželi nemško ofenzivno politiko, VBi pod enim klobukum, samo da ima vsak od teh gospodov posebno svojo vlcgo. Tako je, gospod grof!
Druga trditev brez vsake podlage pa je ta, da je naša stranka beračila za politično zvezo z nemškim veleposestvom. On piše: »Pod patronanco deželne vlade je iskala klerikalna stranka
zveze z veleposestniki zoper liberalce.« To je tunela trditev, gospod grof, katero morate dokazati. — Naša stranka ni nikdar iskala po-litične zvezo s S c h w e g 1 o m. Grof Barbo naj prido z dejstvi na dan, kdo je barona Ilaina kedaj naprosil, da išče za našo stranko zvezo pri Scfrvveglovi nemški Btrankil
Gospod grof, dokaze ste ostali dolžni za svojo smelo trditev!
Potem pripoveduje gospod gref, da je znana sprava slovenskih strank zato razpadla, ker je bila sklenjena proti Nemcem, proti »skupnemu sovražniku«, a tega sovražnika baje — ni. No, gospod nemškonacijonalni grof, je sam tudi jeden od prononsi-ranih nemških nasprotnikov. Razpadla pa je sprava zato, ker vodje liberalne stranke, zlasti dr. Tavčar, niso odkritosrčno hoteli slovenske poravnave, in se dr. Tavčar ni hotel do zadnjega hipa odpovedati odbor-ništvu, ki ga jo prejel iz nemških rok. Le vsled pritiska nekaterih svojih pristašev se je nerad udal in čakal le prve prilike, daje zopet uskečil s svojo stranko na Schvveglovo in Heinovo stran.
' Grofu Barbo-tu se tudi zdi „Unicum«, da Be je iz naše preponižne opozicije razvila radikalna obstrukcija. To ni prav nič čudno, prav naravno se je razvilo. Da starega kon-servatizma skoraj ni več v mlajši generaciji naše stranke, to je res. A tudi drugod ga ni. Tudi ^konservativci« na Gornjem Avstrijskem zahtevajo že, o Btrašno! —splošno enako volilno pravico, kakor pri nas.
Starih konservativcev je še nekaj na Tirolskem, a tam se tudi umikajo agilnim krščanskim socijalcem. Povaod gredo naprej, a grof Barbo bi rad imel ponižne stare konservativce le v deželni zbornici kranjski kot opozicijo, da bi jih gref Barbo in dr. Tavčar mazala a političnimi poleni po potrpežljivih hrbtih. To je minulo, gospod grof.
Rsdikalnodemokratiška slovenska stranka grofu Barbo-tu ni všeč v deželni zbornici. A sami ste si jo vzredili s svojo narobe-
politiko in bržkone dobite b časom še nekaj več radikalnih elementov v zbornico, ki ne bodo ležali v prahu pred vašim starim gro-fovskim grbom.
Potem grof Barbo še zagovarja dolgove v deželnem gospodarstvu, čeS, zato je nastal primanjkljaj, ker je slovenskonemška večina bila silno velikodušna. *
Ta nemškonacionalni grof je res naivna duša. Očividno slabo gospodarstvo je to, če se delajo dolgovi, ki že znašajo čez milijon goldinarjev in se nič korenitega ne ukrene, da bi se pokrili.
Še bomo kazali na deficit v deželnem gospodarstvu, za katerega je odgovorna nemškoblovenska »večina«. In prav globoko bomo posegli v gospodarstvo deželnih financ. Za danes povemo le toliko, da vkljub temu, da bodo letos črtali vse podpore, bo zopet prirasel nov deficit.
Čudni ljudje, ta večina v dežel, zboru! Agitirajo okolu, čtš klerikalna obštrukcija je požrla vse podpore, v resnici pa imajo v deželnem gospodarstvu silno dolgov, vsled česar ne morejo dajati podpor.
Obštrukcija je kriva le tega, da ne morejo zvišati priklad, s katerimi bi zamašili dolgove, ki jih je naredila večina pri raznih deželnih zakladih. Tako je, gospod grof!
Ogrsko.
Položaj se tekom praznikov ni spremenil. V zbornici obstruirajo naprej, še 8 govornikov od obstrukcija bo nastopilo, potem pridejo detajli in drugi del rekrutnega zakona v posvetovanje. Vsled takih razmer traja lahko debata poldrugi mesec.
V včerajšnji seji državne zbornice je poslanec F a y dal naznanilo, da odloži svoj mandat. To je storil zato, ker je pred tedni na volivnem shodu napadel Košuta in se tako spri s svojimi lastnimi volivci, ker so se ti potegnili za Košuta. — Poročevalec fin odseka, poslanec Nemenyi je predložil odsekovo poročilo o finančnem sporazumu med Ogrsko in Hrvatsko.
Zbornica je potem nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi.
Posl. Szederkenyi je imel dolg
obstrukcijski govor. Potem je govoril hon ved minister N y i r i. Rekel je, da nimajo obBtrukcijonisti najmanjšega upanja na vspeh in koristijo le sovražnikom naroda. Nadomestni rezervisti bodo morali vstopiti v armado zato, ker obstrukcija ne dovoli rekru-tov, in bodo morali tam ostati tako dolgo, dokler ne bodo rekruti izurjeni. Sedanja vlada je glede uveljave samostojnega madjarskega življa v armadi več storila, kakor vse dosedanje vlade. Domobrambni minister je rekel, da se bodo glavni nabori vršili po-čenši s 4 januvarijem, ako zbornica danes ali jutri sprejme rekrutni zakon. Obstrukoi-jonisti so se veselo zasmejali ob teh besedah. — Govoril je še posl. Mukics, potem se je seja zaključila.
Proti koncu včerajšnje seje se je dogodil v zbornici dogodek, ki je vzbudil veliko pozornost. Na galeriji se je namreč dvignil sivolas starec in zakričal v posvetovalnico: »Prosim vas v imenu Boga in domovine, končajte to nesrečno obstrukcijo. Živela vlada!" V zbornici je nastalo živahno gibanje, priskočila sta dva služabnika in hotela moža odvesti. Zakričal je še enkrat: „Tukaj smo v parlamei.tu, kjer ima vsak Oger pravico govoriti!"
Nemci in Čeki.
Načrt, da se na Češkem ustanovi stalni nagodbeni odsek, ki bi delal za spravo med Čehi in Nemci, se je o praznikih mnogo razpravljal v čeških listih. »Politik« je naročala Nemcem, naj svoje zahteve po narodnostni omejitvi in kurijah na drobno izpeljejo. Elaboratu o narodnoBtni omejitvi se mora vsekakor dodati načrt o varstvu narodnostnih manjšin. »Hlas Naroda« piše o tem: »Čeprav se ne moremo udati sangviničnim nadam, bi vendar bila izvolitev takega odseka v mnogih stvareh zelo dobrodelna. Pred vsem bi ponehala obstrukcija v deškem deželnem zboru v korist češkega in nemškega prebivalstva."
Iz brzojavk.
Pari z. Tu se vrši mirovni kongres, ki se je izjavil za združenje narodov.
Pariz. V vasi Lesaure Be 1e izvršil dinamitni atentat na župnišče. Ranjen ni nihče. Župnišče je zelo poškodovano.
Černovice. Včeraj je zopet pričel svoje delovanje bukovinski deželni zbor.
Carigrad. V soboto se je vršila izredna seja turškega ministrstva. Turčija je
LISTEK.
Pisma s pota.
Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z.
Poal. Podravski.
(Dalje.)
tfl
Pred vsem bi tujec, dospevši v Zedi-njene države, zaman iskal uljudnosti in po-strežljivosti, kar se tiče pojasnil, kakor je na primer v Franciji. Prebivalec New Yorka ima zmerom čez glavo posla in ako ga vprašaš n. pr. za pot, odgovori ti najpogosteje brez pomisleka: O! i domt know (o ! ne vem!), a ne zaradi tega, ker res ne ve, marveč, ker noče misliti in odgovarjati. Francoska uljudnost je tu povsem nepoznana stvar; ako pa le naleti tujec na uljudnost, je tako rezka, tako neukuBna, tako zarobljena, da bi kmalu nehot6 rekel, kakor oni plemič izpod Radomske: »plus de confidenoe due de znajomance !« Sploh pa se za tujca tu nihč« ne briga. Vzrok temu je lahko najti. Pariz in druga evropska mesta bo navajena na bogate popotnike, ki potujejo radi razvedrila in zabavo ter pripadajo večinoma višjim stanovom. V Ameriki pa je drugače. Veliko večino potnikov tvorijo revni izselniki, pogOBtoma s kaj temno preteklostjo, ne imajoči sami nikake uglajenosti, ter povprašujoči po vsem zaradi
tega, da posežejo končno z roko v ameri-čanske žepe. Zato gledajo domači Američani na te prišlece z veliko nezaupnostjo, in nasprotno, ako prišlec slučajno ni izselnik, marveč premožen in blagoroden, ali celo veleblagoroden, takrat pa zre z višine svojih evropskih pojmov in svoje evropske veljave na te surove, demokratične Američane. Vse to pa ne more ugodno vplivati v obeh slučajih na medsobojno občevanje. Ako še dodamo k temu neko prirojeno zaroblje-nost Američanov, lahko razumemo, da je zlasti prvo občevanje ž njimi naravnost ne znosno.
Sicer je Američanom samim dobro znana ta zarobljenost; nekateri, zlasti olikanejši, si celo prizadevajo, ozdraviti svoje brate te napake ; večina pa jo smatra za neko republikansko in demokratično narodno znamenje in vsled tega se rajši ponaša ž njo, kakor bi so je otresla.
To je cest in obenem bedast pojav sa-moljubja. Tako dosežejo večkrat celi narodi, kakor posamezni ljudje zaradi prevelike ljubezni do samega sebe tolikšno stopnjo neumnosti, da gledajo celo na svoje napake skozi pobarvano steklo, kakor na nekaj, kar tvori njih posebnost, s čimer druge nadkri-Ijujejo. Pojav te slabosti pri ljudeh zapazi lahko vsak sam. Ako se n. pr. Jaka ponaša s tem, da izpije naenkrat „garniec" vina
(lonec, držeč 4 litre), je to za ljudi, obdarjene z zdravim razumom, samo dokaz, da Jaka ni — človek ; vendar se Jaka ponaša s to svojo zmožnostjo ter je celo pripravljen pozvati na dvoboj vsakega, kdor bi mu to odločno tajil.
Američani v tem oziru ne delajo izjeme. Vrhutega pa se imajo za prvi narod na svetu, medtem ko je večina izobraženih prišlecev pripravljena rajši trditi, da v Ze-dinjenih državah sicer obstoji država, da pa ondi ni raroda v evropejskem pomenu besede. Po tem mnenju se nahaja v Ameriki velika skupina vsakovrstnih narodnosti, tr-gujočih, prodajajočib, rabotajočih na polju ali v tovarnah, zbranih v veliko organizirano družbo, imajočo obliko države pod takšnimi in takšnimi zakoni, toda brez znamenj, s kakršnimi se navadno odlikuje posamezen narod.
Do neke stopnje je to mnenje celo resnično, toda nočem pretresati v koliko. Rajši bodem izpregovoril nekaj o posameznih običajih, kateri bodo, kakor se nadejam, bolj zanimali moje čitatelje. V čem torej tiči ta nedostatc-k v oliki, o katerem sem prej govoril? Na to lahko odgovorim : v vsem, sicer pa naj čitatelj sam sodi. Do štirih ali do petih dela vsak prebivalec tako v New Yorku, kakor sploh po vsej Ameriki z neko vročinsko strestjo, da si pridobi pre-
moženja, ki disja človeku veljavo, kar se tukaj celo izraža z besedami. Tu namreč ne govore: človek ima toliko in toliko, marveč on je vreden toliko in toliko. Ko se zve-čeif, se vsi opravki končajo, na kar sledi večerja in potem počitek. Vsak Američan srednjega stanu (ponavljam še enkrat, da ne govorim o višjih stanovih) privleče iz žepa klobaso tobaka, odreže z nožem kos, dene ga v usta ter ga jame poželjivo žvečiti. Ob enem s tem opravkom sede na gugalnico, dene noge na mizo ali na okno, ne shrani noža, ampak jame rezati, kar mu pride pred oči, bodisi naslonilo stola, bodisi okvir od okna; ako se to godi na vrtu, pa reže verando, mizo, aii kar dobi. Obrezovanje bo je tako zajedlo v običaje teh ljudi, da nekateri nosijo nalašč v ta namen košček lesa s seboj. Ta opravek jim pride prav pogo-stoma tudi zato, da skrijejo svojo hudalost, ali pomanjkanje nadarjenosti. Ako se Američan nahaja slučajno v družbi tujcev, s ka-terimi se v nobenem oziru ne more meriti, takrat bo brezdvomno kaj obrezoval ter prezirljivo molčal, kakor bi hotel s tem pokazati, da sa kot pravi republikanec in demokrat niti no zmeni za to pretiranost in uglajenost, katero v globeli svoje dušo drugim "Vida.	(Dalje prih.)
dovolila bolgarski duhovščini, razdeljevati darove v oplenienem okraju Kirkilisse.
Prag«. Dopolnilne državnozborske volitve namestu umrlih državnih poslanoev Brzorada in Jaroša bodo dne 9. februarija prih. leta.
Sarajevo. Nemški list „Saraje\ver Nachriohten" bo odslej izhajal pod našlo* vom »Sarajevver Tagblatt" kot dnevnik.
Belgrad. 2000 oseb je priredilo z godbo na čelu ovaoijo francoskemu poslaniku, ker ostane v Belgradu.
Pariz. Senat je tudi mej prazniki imel seje. Pri proračunu zunanjega ministrstva je govoril minister Delcasse, kije dejal, da hoče Francoska zagotoviti Maroku neodvisnost. Glede položaja na skrajnem vzhodu je dejal, da se ni nič pripetilo, kar bi dalo povod verjeti bojevitim vestem. Kot ideal državnih zvez je proslavljal rusko-francosko zvezo.
E i m. Pogreb Zanardellijev bo jutri. Listi nabirajo doneske za Zinardellijev spomenik. Prvi dan se je nabralo 6000 lir.
Brodi. Rusiji prijazni kmetje so razbili shod posl. Barvinskega.
Zofija. Izstop opozicije ic sabora je Se bolj zapletel situacijo. Teodorovič bo s svojimi tovariši priredil na deželi več protestnih shodov. Govori se, da se ministrstvo preosnuje in da predsedstvo prevzame Petkov.
dpi je t. Ob južno-iztočni meji v Hercegovini so zopet povečane vojaške posadke. Iz Sarajeva javljajo, da tam pričakujejo na spomlad novih dogodkov. V Plevlju in drugje do meje Novega Bazara je nakopičenega mnogo živeža in drugih potrebščin.
Budimpešta. Trgovski minister Hieronjrmi je izjavil glede političnega položaja, da gleda s skrbjo v bodočnost Jako verjetno je, da pride drugo leto na Ogrskem do novih volitev. Letos je vsled obstrukcije ostalo vse parlamentarno delo nerešeno, vsi načrti vlade so ostali neizpeljani.
Pariz. Vest, da se je bolezen Wal-deck • Rousseaua poslabšala, ni resnična. Waldeck-Rou9seau ima znatno mrzlico.
sant Domingo. Ramon Baceres, kandidat za preds-dništvo v Santiago, je bil včeraj umorjen. Položaj na bant Domingo je jako resen. Poslaniki zahtevajo vojnih ladij.
Dunaj. Cesar se je iz Wallaee vrnil
sem.
Poznanj. Vlada v Poznanju je na vse šolske nadiornike v svojem okraju izdala naredbo. v kateri poj|skim učiteljem prepoveduje, da bi nalagali denar v poljskih bankah. Ako imajo že naloženega, naj ga vzamejo nazaj, drugače morajo iz službe.
Koroške novice.
Največji Bas je bival pretekli teden v Celovcu. Impozantna postava je to. Visok je 2 m. 41 cm., težak 188 kg., širok 1 m. 42 cm., glava meri 68 cm., vrat 57 cm., stopalo je dolgo 64 cm. Ime mu je Geant Pisjakov. Sedaj ee je šel predstavljat v Beljak, pride najbrž tudi v Ljubljano. Zraven se predstavlja tudi dama Luna, izl r-- ugi-balka mislij.
Na Brda v Ziljski dolini so pri obč. volitvah zmagali, kakor se čuje, nemški nacijonalci.
Na sv. Višarje se bo menda vendarle gradila železnica. Žslezn. ministrstvo je podaljšalo obrok za priprave L. Rxtimannu za eno leto.
V	celovški občinski seji dne 24. dec. so se radi podpore za godbeno društvo prav pošteno sprli. Nastala je prave ia besedna vojska. Podžupan M Mi iti je skakal kakor petelinček. Morebiti št> pride kako presenečenje.
Iz Celovca, dne 28. dec. Celovec teži nekako za Gradcem, k hf je najnovejše iz-nenadenje famozni deficit v mestni blagajni. Tu se zdaj hvalijo s preostanki od prejšnjih let, a istina je, da se v sedanjih obračunih mesta nihče ne izpozna. S*movladar je podžupan dr. M e t n i t z, ki poBtaja zeio nervozen, kadar kdo kaj zine o čudnem it-nem gospodarstvu. Colo vseoemlki uiu. ga radi tega prijemajo. Znamenje časa je, da ravno izkušeni možje beže kar zaporedoma iz mestnega odbora, ker nočejo biti še dalje odgovorni za stvari, ki se tam god6. Ob vsem tem je cenjena gospoda seve strogo — nrmfikonecijonalna!
Poskusen umor in aunumor. gostilni L«ure v C-lovcu je brezposelir.fi natakarica Elizabeta Melchior streljala na dva svoja znanca, a ju ni zadela. Nato ja streljala tudi nase. Kroglja je obtičala v moderen.
Desetletnico praznuje letos »KUrntner Zeituog".
V	oelovškem občinskem zaatopu
je izjavil obi. svetnik Eckheit, da ne varuje, da bi mestna blagajna imela kaj preostanka, kakor se vedno trdi in da tega tudi občinstvo ne verjame. Te besede so obč silno razburile. Župan je zaht?va>, preiskovalne komisije.
Štajarske novice.
Nekoliko novlo is Slovenskih Gorio in sioer od sv. Lenarta. V trgu imamo blata dovolj, a dosti ga je tudi daleč naokol! Upali smo, da se bo isto v krat kem zgubilo, ker je dne 23. t. m. precej snežilo. — Istega popoldne imeli smo v sobi, namenjeni za šesti razred, božičnico, pripravljeno le revnim otrokom, pri kateri bo pa vsi, tudi nerevni, darov deležni bili. Zakaj tako, udeleženoi tudi ne vedo I V sobi, za to pripravljeni, stalo je veliko božično drevo, na mizah pa nastavljeno kot darilo, različno blago. Božičnico, oziroma malo šolsko veselico otvoril je slovenski Korošec, g. nadučitelj Mocher (reci Mohor) se vo v nemškem jeziku. Spominjal se je »gounerjev« in »gonneric«, to je; dobrotnikov in do-brotnic. Nadaljeval je potem svoj govor v slovenskem jeziku, da bi ga mogli vsi razu meti v maternem jeziku. Na to je gspdč. učiteljica H. zapela s slovenskimi otroci — ker pristnonemških ni — neko nemško pesem ; tako bržkone na povelje utrakvistič-nega nadučitelja I Zatem je deklamoval učenec S. prav dobro slovensko, učenka K. pa dobro nemško, sledila je zopet lepa pe sem v slovenskem jeziku, katero je učence in učenke že imenovana gospodična prav dobro naučila. H koncu te male šolske veselice božičnice je učenec K. v slovenskem jeziku prav lepo zahvalil dobrotnike in do-brotnice, gospe ia gospica. Zahvala v nemškem jeziku seve ni izostala; isto se je naučilo in razločno govorilo dekle N. Po tem se je začela razdelitev daril, katera se je godila v slovenskem jeziku in mirno zvr-šila. K tej šolski veselici božičnici se je Be-šlo do 40 poslušalcev in gledalcev. Priznati bo pa morali z začudenjem vsi, da se slo-jvenska beseda iz slovenskih 'ust najlepše glasi; tako i s 1 o -venska pesem iz slovenskih grl najmilejše doni! Vse, kar jo pa nemškega bilo, je kakor prisiljeno teknilo. — Navzoči lenarčki posili - Nemci! Ali ste zapazili in slišali to tuli vi? Gotovo! Če niste slepi in gluhi b'ii! — Izmed slovensko čutečih Slovencev zapazili stno le č. g. kaplana kateheta Vida Janžekoviča. — Vse to Vam in slovenskemu svetu poroča eden navzočih, ki pa tudi slovensko čuti.
»Slovenski trgovski klub« v Mariboru )e preložil svoi nameravani ples na dan 8 februvarja 1904, z ozirom na to, ker 88 vrši jednak ples dne 17. jan. v celjstem »Narod. domu«. Odbor »Stov. ■ trgov, kiuba« pričakuje zato, da se bodo udeležili I slov. trgov, plesa v Mariboru dne 8. febr. 1904 vsi spodnještajarBki trgov, kregi ter dru/o sla»n. p. n. občinstvo.
Slovenji gradeč, 28. dec.: Padel je minuli teden dekanijski sel staretrški na j težavnem svojem potu iz Raiborja nazaj j tako močno, da se je razbil po obrazu. Pot | je bila takrat tako ledena in gladka, da se ; je še po ravnem težko hodilo in so po ce-' stah padali ljudje in živina. Ni čudo, ako se ' sliši o kaki nesreči sedaj na strmem potu. j — Skoraj na vse občine imamo že vsak-I danjo zvezo s c kr. pošto. Ali bi se ne j mogli taiste poprijeti tudi častiti župni uradi, : zlasti pozimi, da bi jim ne bilo treba po | sebnega sela, ki že težko hodi? Večkrat je ij primoran hoditi Se ponoči domov; zato je ' nevarno.
Dnevne novice.
V L j u b h a n i, 29. decembra.
Osebna vest. Absolvirani pravnik go-i spod Franc Podboj je imenovan kon-| eeptnim praktikantom pri kranjski deželni ! vladi. — Stavbenemu nadkomisarju in vo-t ditelju zgradbe predora na Jesenicah, gosp. ' Wilfriedu D ti r r u, je podeljen naslov [ inšpektorja. — Adjunkt stavbenega vodatva železnice na Jesenicah, gosp. Josip To-'mandl, je premeščen v osmi činovni • razred. V višji plačilni razred so premeščeni j zemljemerec drugrg> razreda Ferdinand 1 H a n s y, stavbeni f ;uokti Maks R o h -'.lena, G o 11 f r; • d Kette, E r n e a t t R o 11 in A 1 f r a d W i r t h.
Koncert na korist Makedoncem bo j v kratkem v Postojni.
Uredništvo »Slovenca« Be nahaja sedaj v Kopitarjevih ulioah št. 2.
5	Vhcd preko dvorišča nad tiskarno, I. nadstropje.
Zbirajte narodne šege! O tam je i napisal č. gesspod Anton K o r o š e e v < »Slov. Gospodarju« zarimi- (,or11istek, v katerem priporoča: »Za vstf n > t spodnje-■> štajarskega slovenskega mu?eja začnimo de-lovati z n a b ir a n j e m naših narodnih noš Z« to je treba seveda pmci j idealnega n"rod..»>ga navdušenji in resnobnega dela.
6	I" ..o." se ta dva predpogoja nahajata osobito r in gotovo pri našem vseučiliščnem d i j a -
š t v u, bogoslovnem in posvetnem, obračamo
se do njega, naj ono zsčne po navodilih, ki jih bo dobilo na željo pri »Zgodovinskem društvu«, z nabiranjem narodnih noš in ako se dd, tudi drugih narodopisnih predmetov. Za stroške se mu ni bati! Naše narodno razumništvo je v takih rečeh radodarno z nasveti in denarjem! NaSa probujena kmet-ska mladina pa mu bo najboljša in najprid-nejSa pomagalka pri iskanju stvari narodopisne vrednosti. Kako častno bi bilo za naB spodnještajarske Slovence, ako bi že v prihodnjih počitnioah bili povabljeni rta kako okrajno, četudi še tako skromno narodopisno razstavico!« — Ali bi ne bilo umestno, da stopi kranjsko muzejsko društvo v tej zadevi s spodnještajarskim slovenskim »Zgod. društvom« v dotiko in da s časom ustanovi vseslovenski narodopisni muzej. Prvi tak pojav bodi slovenski narodopisni oddelek na vseruski razstavi 1. 1904!
Bolgarsko makedonsko glasilo »Reforma" prinaša jako vneto in gorko poročilo o vsprejemu makedonskih rojakov v Ljubljani in v Trstu.
Samonemške vosne listke daje Dolenjska železnica. To ni nič čudnega, če se pomisli, da je v upravnem svetu dr. Ivan Tavčar.
Tudi sodba. Prošlo nedeljo je dal neki liberalni učitelj duška svojemu prepričanju in glasno izrekel sodbo glede delovanja narodno-napredne stranke z besedami: „Ko bi nam hoteli napredni poslanci plače zboljšati, bi bili to že lahko storili brez ovir pred petimi ali šestimi leti, ko so imeli priložnost in moč v rokah, ne pa da so nam vrgli beraških par krajcarjev (10 odstotkov) z mize. Pa nam bi ne bilo treba zdaj zopet beračiti!" — Da, povodom dotične učiteljske prošnje je rekel neki liberalni pr* vak: „6$ zopet so tukaj ti berači." Sploh se liberalna stranka le hlini učiteljem, ki jih izrablja za svoje agitatorje ter se smeje v pest Volenti non Gt iniuria.
—	Poštne vesti. Mornariški podčastniki gg. Viljem Z u p o 1, Jožef Rudolf in Leon B o h m v Pulju so imenovani poštnim asistentom in sicer prvi za Ljubljano, drugi za S t. Peter in tretji za Pazin. — Poštnim uradnim slugom so imenovani pomožni sluge: gg. Leopold Č r v in Anton C u.n d e r za Ljubljano, Jožef M i k u 1 u s za Št. Peter. — Prestavljeni so: poštni cfi ciial g. Franc Dolu iz Trsta v Tržič, poštni oficijal g. Teodor K e i 1 iz Tržiča v Trst, poštni ekspeditor gosp. Franc D u s n i g iz Tržiča v Trst. — Gdč. Marija Rant je imenovana za poštno ekspeditorico na Dobrovi pri Ljubljani, gdč. Marija B e r b u č v Kranjski gori za poštno ekspeditorico v Černici.
—	Tržaško gospodarstvo. V Trstu se, kakor znano, oddajejo vsa občinska in celo državna dela principijelno le Italijanom iz kraljestva, a medtem so domači delavci brez dela. Lahoni se seveda zavedajo svoje prednosti in po tem tudi uravnavajo Bvoje delo. Dogodilo se je, da so se porušili morski nasipi, za katere je izdala država ogromno vsoto. In prav nekaj tacega imajo Triačani zdaj priliko občudovati. Pred kratkim je dalo mesto sezidati tik ob cesti zid do mestnega pokopališča, a sedaj preti to zidovje, da se vsak hip poruši. Nihče se ne upa po cesti ob zidu peljati ali iti, ker bi ga znalo pod-suti. Na več mestih so morali zid s koli podpreti. Kako dolgo bodo držali, je vprašanj«. In to imenujejo na tržaškem magi-stratu — umno gospodarstvo!
—	Župnik okraden. Župniku g. Hro-vatinu pri sv. Jakobu v Trstu so ukradli tatovi 14 vrečic z milodari in nekaj nad 400 K.
—	Novo vojno pristanišče. Iz Gruža pri Dubrovniku (v Dalmaciji) javljajo, da se en det starega arzenala v Gružu preurejuje za nameščenje topov. Tjakaj pride ena baterija gorskih topov z moštvom, ki bo vedno pripravljena. Dve bateriji se namestite v ar-zenalu, ali tako armirani, da boBte priprav-
lj ljeni vsak hip za eventuvelno potrebo obrambe ' obale. Tako dobe v Gružu poleg trdnjavske tudi gorsko topništvo.
—	Hrvatske novice. Zavod sv. Jeronima v Rimu. Nedavno se je iz
i Rima poročalo, da je ta zavod za hrvatsko ž stvar izgubljen. Zdaj pa poročajo listi iz toč-i nega vira, da j" »avod sv. Jeronima danes i bolj osiguran za Hrvate, nego je bil kedaj. I Tudi v ntegovi upravi vlada popolni red. > — Ljudski shod v Samoboru se I je vršil v nedeljo. Narod je prišel k zboro-| vanju pod zastavami in z godbo. Bde so | vsprejete enoglasno resolucije za samostoj-< noet in ustavna prava Hrvatake. — Nemški dnevnik v Sarajevu. Tednik „Sarajewer Nachrichten" bo z novim letom
izha al vsak dan pod naslovom „S. Tagblatt". — Mesec dni brez solnca. Z.gub-čani tožijo, da ie meseo dni niso videli solea, česar Be niti najstarejši ljudje ne spominjajo. Tudi pri nas ni boljše. — Umrl je v Karlovnu profesor realne gimnazije, duhovnik dr. Zidovec, v starosti 32 let. — P r o t i m a d j a r s k a demonstracija. V pri Reki ležeči hrvatski občini Selce se je vršila 24. t. m. protimadjarska demonstracija. Demonstrantje so pomazali ogrski grb ter obmetavali parnik »Magyar« z blatom in pepelom. Končno se je orožnikom posrečilo, razgnati demonstrante. — Za ponesrečene Hrvate tekom poletnega pokreta so Hrvatje v Taltalu v Juž. Ameriki poslali 1167 kron. — Prepovedala je vlada skupščino v Vuko-varu, ki je bila sklicana na današnji dan. — Srbska samostalna stranka je imela v Dvoru shod, katerega ae je udeležilo 5000 oseb. Vsprejete resolucije zahtevajo med drugim: splošno volivno pravioo, tiskovno svobodo, fmancijelno samostalnost Hrvatske, ravnopravnost srbske cerkve z rimo-kstoliško, srbskega naroda s hrvatskim, cirilica z latinico itd.
—	Umrl je včeraj popoldne v Kamniku pri svoji hčeri, goBpej Mariji Stelč, bivši občeznani meščan in trgovec Andrej C u d e r m a n. N. v m. p. I
—	Zahvala. Trgovec g. Fr. Babič je podaril revežem šmarijske občine 50 kron namesto običajnih božičnih daril. Obdarjeni reveži se ganljivo zahvaljujejo in kličejo blagemu dobrotniku: Bog plačaj!
—	Metulji o Božiču. Zlatopolje, dne 23. decembra : Kaj pomeni to ? Eden naših šolarjev je prinesel k nam včeraj v kuhinjo metulja (citronka), ki se je danes zopet vzdignil in letal po sobi. Dozdaj so metulji letali spomladi in poleti okoli, ko je sijalo toplo solnce. Zdaj solnca že tudi pri nas nismo videli skoraj cel mesec, pa smo vendar precej visoko v hribih. Take zime ne pomnijo tudi najstarejši ljudje! Kaj je neki temu metulju prišlo v glavo, da se je zdaj, ko je vse v megli, vse v dežji in noči, pa vendar podal med prosto naravo ?
—	V zvoniku ponesrečil. Po pol-nočnici, okoli 1. ure zjutraj, šli so štirje možje s svetilko v roki zvonit v zvonik farne cerkve v Polhovem Gradcu. Vabili so tudi seboj nekoliko vinjenegajjčevljarja Jakoba Peklenka, kateri se je izgovarjal, da ne gre, ker je truden. Vendar je lezel, ko je bila že čvetorica v zvoniku, za njimi; izgrešil je pa v temoti stopnjice ter pal v odprtino kakih 10 metrov globoko. Pri padcu se je tako nevarno poškodoval, da je 26. decembra popoludne umrl.
—	Mesto Skofja Loka izkazuie v proračunu za I. 1904 potrebščine 17.352 in pokritja 10.587 K 64 v.
—	Na Bledu ju bilo v letošnji poletni sezoni 1019 tujcev.
—	Kolavdacija novega poslopja okrajnega glavarstva v Radovljici bo 11. januvarja.
—	Pogrešajo 151etnega posestniko-vega sina Mat. Somraka iz občine M rnapeč.
—	Božični večer na Šmarni gori
je praznovalo 12 članov »Slov. planins^ga društva«.
—	Z nožem napadel je na Viču mizarski pomočnik Ivan Strekelj mesarja An tona Skrlja, ki ima več ran. Lo srečnemu slučaju je pripisati, da Skrlj ni bil umorjen.
—	Pozor na sleparja! Podpisano društvo je zvedelo, da neki človek, ki si je prisvojil ime »Mihael Kras«, berači po deželi (posebno okoli Mengša) za zastavo »Kat. rokodelskega društva« v Št. Vidu nad L ub-ljano. Dotični kaže tudi neko polo s pečatom imenovanega društva. Ker je nabiralec teh prispevkov navadni slepar, ki si je le po nepošteni poti mogel pridobiti pečat imenovanega društva, zato opozarjamo s tem, da ima naše društvo že nad petnajst let svojo zastavo in ni nihče pooblaščen pobirati prispevkov v ta namen. Obenem pro-simo slav. občinstvo, da dotičnrga sleparja izroči žandarmeriji kjerkoli se oglasi. Št. Vid nad Ljubljano, 28 dec. 1903. Predatojništvo »Katol. društva rokod. pomočnikov«.
—	Novice iz Amerike. Slo ven ei v Cievelandu bo dn8 27. t. mes. pri-so8tovali predstavi igre »bveta Neža", katero je priredilo slovensko katoliško izobraževalno društvo „Trigla»". — V P e n n -s y 1 v a n i j i so zopet pričele delovati tovarne. — Duhovnik napaden pri oltarju. Father Roach v rimsko katoliški cerkvi v Cascade, Iowa, je delil blagoslov; v tem trenotku pa je prihitel mlad mož, imenoma Cbarles Mangene. skozi stranska vrata k oltarju in zabodel duhovnika v vrst.
Blaž Potočnikova č talnioa v St Vidu nad Ljubljano priredi svoj redni občni zbor za leto 1903 na novega leta dan dne 1. januvarija 1904, ob 3. uri popoldne v društveni dvorani z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo odbora: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; d) knjižničarja. 2, Razni nasveti in predlogi. 3. Vpisovanje novih udov. — Kdor želi pristopiti, se naj oglasi pri občnem zboru. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
— Smrt tatu. 171etni Ludovik Pibroveo iz Smerja, okraj Postojna, in njegov lSietni brat Janez sta v gozdu kneza Porcia kradla les. Ko sta ukradeni les peljala domov, prevrnil se je voz na Ludovika Pibrovca, ki se je pod vozom zadušil.
— Prvi vinski sejem v Krapinl bode 3. svečana. Ta sejem priredi tamošnja gospodarska podružnica. Vinogradniki iz hrvatskega Zagorja bodo imeli na ponudbo 6000 do 8000 hI raznovrstnega dobrega vina po primernih cenah.	_
Ljubljanske novice.
Slovenska krščansko - socijalna zveza
(ženski oddelek) vabi na novega leta dan k b o ž i č a i c i , katera bodo v dvorani Pun-tigamske pivnice (Turjaški trg St. 1). Vspored : 1. Pozdrav predsednice. 2 Gavor. Prof. <Jr. I. Janežič. 3. D^klamacija. 4. »Sv. Rsza j Limanska«. Igrokaz. 5. Božično drevesce z j deklamacijo. — Prične se ob šestih. Vstop- j nina 40 vin. za osebo; otroci prosti.
Sliko prvega predsednika mestne hra- i llilnice, umrlega veletržca g. Prana K s. S o u v a n a, je po fotografiji napravil na platno akad. slikar I. G r o h a r za imenovani zavod. lato postavijo v okvir in bo vi j sela v sejni dvorani novega poslopja.
Vspored Silvestrovega večera, ki ga pri redi pevsko društvo „ S i a v e c « v če-; t r t e k , dne 31. t. m., v dvorani P u n tigamske pivnice, Turjaški trg št. 1. Iz prijaznosti sodelujejo gdč. K ičevar-jeva ter gg. Benišek in Betteto. S deluje tudi ljubljanska društvena godba. Vspored: I. Petje: 1. »Žan ni bedak«, šaljiv zbor. 2 B. Smetana: Trospev iz »Prodane neveste" za sopran, tenor in bas. pojo gdč. j Kočevarjeva ter gg. Kranjo in BetUto, na : glasovirju spremil« g. Benišek. 3 F. Križ- s kovski: »Utopljenka", zbor. 4. C. Henig: j »Žabja kantata", žaljiv zbor a spremljevanjem glasovirja. II. Komični prizori: 1. Lemonski policaj »Skrivač« vulgo »Draj- j tajfelj", komičen solo-nastop s kuoleti gosp. Dintar. 2. Koncertna godba »Mišji strah", \ kostumiran humorističen prizor za moški peterospev s spremljevanjem glasovirja. — <Z)?ebe: Kljunač, klarinetar g. Kranjo, Hruata- I ▼ec, fagotar g. Kramaršič, Pelinovec, vald-horniat g. Poženel, Žnabljar, pozavnar goap. Ložar, Stofalc, tambor g. Lebar. III God-b a svira med vsporedom 10 točk. Ob po-1 u n o 5 i: a) »Novoletni pozdrav«, b) „A 1 e-g o r i j a Po polunoči ples Petje vodi društveni pevovodja g. Pavel Gorjup. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, č. podporni člani prosti. Posebna vabila se niso razpošiljala.
Izgubljeno. Dne 24. i m. popoldne izgubil je šolski učenec Gašper Stojkovič, stanujoč v Vodmatu, nekje v mestu kratko, srebrno verižico — Na poti od Spitalskih do Konjušnih ulic je bila v noči od 23. na 24. t. m. izgubljena srebrna ura s srebrno verižicu. — Dne 27. t. m. zvečer izgubila je na poti iz Šiške v Ljubljano neka mlada dama zlat prstan z briljanti in diamanti. — Na poti od starega trga do Selenburgovih f ulic je bila izgubljena zlata zapestnica z < granatami. — Ana Udovec, nad«prevodni- i kova vdova, stanujoča na sv. Petra cesti ■ štev. 64, je izgubila danes dopoldne na sv. j Petra cesti denarnico, v kateri je imela okoli j 3 krone denaria in eao staro dvajsetieo.
Izseljevanje Danes zjutraj pripeljalo se i je iz Amerike 15 oseb v Ljubljano. — V j Ameriko je odpotovalo včeraj zvečer odtod , 14 izseljencev.
Ledu manjka. Pivovarnarji in gostilničarji tožijo nad letošnjim pomanjkanjem ledu. Dozdaj smo imeli seveda še preiruhko zimsko vreme, da bi b'!o mogoče o ledu govoriti. Upati je tudi v toin oziru, da stori zima avojo »dolžnost!« Včeraj je pričelo zmrzo-vati.
V sobote v Hafnerjevo pivovarno! Pro metna zveza skupine avstrijskih železničarjev vabi k domači veselici, katero priredi v soboto, dne 2 januvarja t. 1. v prostorih Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti z nastopnim vsporedom: Pozdrav in obdarovanje otrok poleg božičnega dre ~sca; nato sledi prosta zabava. Začetek t^čn )b 7. uri zvečer. Sodeluje sl. društvena godba. Vstopnina: za ude po 40 vin., za gosto po 60 vin Otroci, kateri ae udeleže te veselice v spremstvu odraslih, so vstopnine prosti. Preplačila ae hvaležno sprejemajo.
Dručt"n: odbor.
Božičnica »Ljubljane". Bjžu-inica j. -ekega društva »Ljubljana« na sv. Suf&i.a dan v dvorani Punt>gamske pivnice je nad krilila vsa pričakovanja. Začetek je bi) določen na pel 8. uro zvečer, a občinstvo jo ie po 6. ur dohajalo, tako da ,sc hi': vsi prostori ob 8. uri natlačeno polni, marsikateri Be je moral radi pomanjkanju pro etora vrniti Veliki pevski zbor je izrazito lepo prednašal naznanjene pesmi, h kat« rimi je na občno željo še po eno pridejal. Ob zvokih krasne pesmi »Sveta noč« je bila prižgano bc žično drevesce, medt'"- ■ ■ '** začela b krasnimi dobitki opremli.ii o bola, in občinstvo je pobralo obeske z drevesca. Vojaška godba je zelo radodarno igrala. Res, bil je zopet lep, prijeten in za-
baven večer v okrilju napredujočega pevskega društva »Ljubljana«. La tako naprej'
—	G. dr. Oton Seydl, zobozdravnik, podaril je društvu okolu 200 poskusnih steklenic njegove ustne vode in tovarnar g. Jebačin pa je vposlal veliko ličnih koledarčkov Gi ril Metodovo cikorije, kar se je med prisetne razdelilo.
Zima, sneg in mraz. V noči od četrtka na petek smo dobili po precej dolgem presledku zopet okolu 12 cm. snega. Včeraj na večer pa je začela bnti ostra burja in vmes je jelo tudi nekoliko mesti; temperatura pa je padla od -{-2° na — 2° R Z>ma in mraz sta torej prijavila svoj ofioijelni nastop. Po deželi imajo snega nad 40 cm., na hribih gotovo še več.
Nova privatna godba. Bivši član »me šfianske godbe« g. A^g. Zirnič je zadobil od dež. vlade koncesijo za ustanovitev privatne godbe, ki bo močna po potrebi od 4 do 16 mož, bivših godcev iz vojaštva in ci vilneea stanu.
Salezijanski zavod ima mej svojimi gojenci žo 20 muzika! čno izvežbanih in izšolanih godcev, ki bodo na korist svoje blagajne (napravo potrebn>h muiikalij, not itd. i večkrat nastopili nred občinstvom v zavodu.
Iz bolnice. Včeraj dopoldne peljal je posestnikov sn Janez Gerčar iz Rov pri Kamniku d«bla v D -b. Med vožnjo je padel z voza m si zlomil levo nogo nad kolenom. Pripeljali bo ga v deželno bolnišnico. — Hiaprc Franc Podobnik, službujoč v hiralnici na Radtcega cesti štev. 11, gnal je včeraj kravo na Fjžine. Krava je mej gonjo podrla Podobnika na tla in mu stopila na levo nogo, da mu je menda zlomila kost. Podobnika so prepeliali v bolnišnico.
Najdene stvari na kolodvoru. V pretočenem tednu so bile na jufcnam kolodvoru najdene sledeče reči: 1 zlata ženska ura, 2 dežnika in ena palica.
Zdravje v Ljubljani V Ljubljani je bilo od 13. do 19. rojenih 33 otrok, umrlo je pa 12 oseb.
Tatvine Kovaškemu pomočniku Tomažu Demšarju na Marije Terezije cesti je včeraj ponoči neznan tat ukradel iz s be, kjer spi, srebrno verižico iz star<h dvajBetic. žepni nož, nove čevl e in okoli 5 kron denarja, i vajencu Antonu irirebolu pa nov siv havelok.
—	Brezposelni delavec Peter Bargant ukra del je dne 21. t. m. hlapcu Ivanu Orehku v Bohoričevih ulicah št. 21 iz hleva srebrno
' uro in verižico, katero je prodal in denar I zapravil. Ko mu je denar pošel, šel je k po-! licaiu in mu naznanil, kaj da je storil.
Goriške novice.
Poizkušen samomor. Na dan pred
Božičem ob pol desetih dopoldne se je v magacinu Morassijevem na Stolnem trgu v Gorici dvakrat ustrelil z revolverjem Janez Lutman, star 25 let. En strel je šel v zrak, drugi ga je zadel v prsi. Lut mana je bil pred nekaj časom našal policaj ob 3 uri zjutraj v kavarni pijanega. Lut man je rekel: „Pusti me, da izpijem še sto steklenic žganja, potem me bo konec." Potem se je hotel utopiti v Soči, a bo mu za-branili. V četrtek je kupil cigaret in v magacinu prižgal eno ter rekel fakinom: „To je zadnja cigareta, ki jo pokadim." Nato se je ustrelil. Predno je ustrelil tretjič, bo ga zadržali in prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Umrl ne bo. Pravi, da mu je žal in da ne bo nikoli več tako neumen.
Otrok opečen. V torek je pustila Ana U3aj le nekaj trenutkov samega svojega majhnega otroka v ulici A'oi Giulie. Mož je šel vun prašiče pogledat Otroku se je do-padel cgenj. Prišel je preblizu, obleka se je vnela; dobili so ga težko opečenega. Oblast toži nesrečnega očeta.
Anarhiste je hvalil. Alojzij Tutti iz Garome na Furlanskem je popival v Ziličevi gostilni v Sampetru ter pridigoval nauke, ki ; se mu zdaj otepajo. Trdil je, da mora vsak j socialni demokrat biti anarhist. »Tudi jaz s sem anarhist!" jo baje klical in začel hva-< liti anarhiste za njihovi dejanja. Sodnija ga j je zaraditoga prijela Pri obravnavi je bilo i vse polno poslušal«.v. Tutti je vse tajil. Pa | priče so drugače izrrredale in anarhiat je j dobil deset dni zu*.< a.
Drobne novice. Zaprtih je zdaj v ; Goiici 133 ljudi; od teh je 24 v preisko-| valnem zaporov praznovalo letošnji Božič. — j Kolesar J žef Živec, zidar, je podrl na ulici \ Antonijo Zgubin. — Petnajstletni Alojzij Ni : kolavčič iz Cerova si jo zlomil noge. — V Tržiču so obdarovali za B3žič 39 deklet in • 37 dečkov z obleka in slaščičarni. — V Gra-■ diški no dali trgovci mesto novoletnih daril , v fond zr» reveže 73 kron
Volitve v davčno komisijo bodo t za dežeio 29. decembra, » ruseto Gorico
30. decembra, i Italijani in občine V 1 j tu prične , ijihaj^ti mesečnik »Vita autour nu« za občinske zadeve. Obdeloval bo socia! .*), politične, upravne in zakonodajfke .tvari. 8 tem bodo seveda Ita:i;»ri iz*ušali tudi narod-r»', o vplivati na občine, posebno po Istriji.
poškodovale slike, ki ao umetno izvršene.— Umrli fml. grof Latour je v svoji oporoki določil, da naj se opusti vojaško spremstvo pri njegovem pogrebu, ker imajo vojaki itak dovolj druzega dela. — Dvoboj. 27. t. mes. se je vršil dvoboj na meče mej stotnikom Levy-jem in baronom M»troy jem, kateri se je končal s tem, da je bil stotnik Lavy ranjen v roko. Uzrok dvoboja je bil besedni spopad o Drryfusovi a fari. — Grozna nesreča na železnici. Ii Grandrapids -Michigan se poroča, da sta 26. t. m. trčila skupaj dva osebna vlaka. Veter je bil namreč ugasnil signalske luči in vsled tega se je zgodila nesreča. Oba stroja in ved vozov je razdejanih. 18 oseb je našlo v tej nesreči smrt a 31 je težko ranjenih. — Potres, trajajoč 10 Bekund so v soboto dopoludne čutili v Frankobrodu. — Dragocene kamene požrl je v Budimpešti nekemu trgovcu njegov pes. Kamni so bili vredni 20.000 kron.
Telefonska in brzojavna poročila.
Praga, 29. dec. Danes ima izvrše-valni odbor mladočeških poslancev ta sejo. Seje se udeležč tudi češki poslanoi iz Moravske. V seji bodo v razpravi velevažne stvari.
Trst, 29. decembra. Parnik „Au-rania", dražbe Cunard, je priplul iz New Torka v Trst.
Rini, 29. decembra. Danes se je pripeljal iz Londona sem Boris Sarafov.
Iiim, 29. decembra. „Osservatore Romano" prinaša v svoji božični številki odgovor na izvajanja grofa Go-luchowskega o avstro-ogrskem „ veto" pri papeževi volitvi. Vatikanski list
Književnost in umetnost.
*	Repertolr slovenskega gledališča Danes se poje prvič v sezoni opera »Prodana nevesta", — na novega leta dan sta dve preditavi: popoludne „R o-k o v n j a č i", zvečer opera „P r o d a n a nevesta". Tekom januvama sa uprizorita izvirna opera Jos. Mandičj .Peter S v a č i č« in C mkarjeva drama .Kralj na Betajnovi".
*	Slovensko - amerikansk! koledar 1904. Icdalo in založilo uredništvo »G.as i Naroda«. V koledarju ie na 88 stranth mnogo leposlovnega berila in lupo število slik.
*	»Agramer Tagbiatt« prinaSa v božični prilogi v nemšnem prevodu 13 pesmi O. Zupanč'i'8, Adrianina, J. Cankarja, A. Gradnika D. K idermana in S. Gregorčiča.
Preteča vojna med Rusi in Japonci.
Japonski pos^nik v Londonu, ki je poprej vedno zatrjeval, da na Iztoku ne pride do vojnega gromenja, je nenadoma izgubil vse upanje, da bi se mogla vzhodnja kriza končati mirnim potom. Izjavil je, da vprašanje o vojni ali miru odvisi samo od tega, se li bo vR'jsij& udala japonskim zahtevam ali ne. S jI je še dalje, ko je dodal, da je jako malo upanja za ohranitev miru.
An^liia je kupiia od republike Chile dve novi, velikanski ladiji za 1 875 000 funtov šterlingov, ker ja izvedela, da jih namerava kupiti R is ;a. V slučaju, da bi jih dobila Ru«ja, bi biio vzhodno azijsko vprašanje rešeno v njeno korist, in to je hotela preprečiti A.igliia, ker bi bila s tem Jiponska močno oškodovana.
Vojn« pramoč je zdaj na strani Ja-
srr Mtjspvss i j-*^« ^ »
in energični. P stave so sicer majhne in ne samo navado Vlagati SVOJ „vetO , ne znbtne, a pranašajo z občudovanja vredno > pa pravice. Sveti kolegij se sicer ozira požrtvovalnostjo vae muke, kar so zlasti po- j na želje velevlasti, vendar pa to ni
nobena pravica, ampak le kršenje cerkvene prostosti.
London, 29. decembra. „Daily Mail" prinaša poročilo iz Egipta o novih najdbah Jezusovih izrekov. Dotični papirji izvirajo iz konca prvega stoletja. Učenjaka, ki sta jih našla, pravita, da jih je zapisal skoro gotovo kak Jezusov učenec.
Carigrad, 29. dec. Ministrski svet je sklenil z ozirom na zahtevo Avstrije in Rusije naprositi Italijo, naj imenuje poveljnika orožništva v Makedoniji.
Pariz, 29. dec. Pariški „Matinu se zopet bavi z ljubavno afero nemškega prestolonaslednika in pravi, da se je prestolonaslednik hotel odpovedati pravicam do krone, samo da bi mogel poročiti amerikansko igralko Sarvar.
London, 29. decembra. »Times" poročajo iz Odese: Ruska križariea „Kazan" je odplula z vojaki in vojnimi potrebščinami v Porth Arthur.
London, 29. dec. Pogajanja mej Rusijo in Japonsko niso nič napredovala. Dementira se vest, da je Japonska na rusko noto poslala nov odgovor in zahtevala odgovor do 7. jan. Ministrski svet v Tokio je določil za nadalnje obo-roženje 5 milijonov funtov. Japonski ladiji rudečega križa ste dobili poziv, naj bodeta pripravljeni za odhod. Noben japonski častnik ne dobi več odpusta. V japonskih arzenalih se dela neprenehoma po dnevu in po noči.
Meteorologlčno porodilo.
7 lin* nad non«m 306.2 m, srednji tračni tlak '3R' )ma
kazali v vojni s Kitajci. Nekaj japonskih častnikov je dalj časa na Nemškem proučevalo vojskine uredbe, ki so bile potem upeljane v japonsko armado. Na Japonskem vlada splošna brambena dolžnost z dvanajstletnim službovanjem.
A Rusi sa ne straše Japoncev in vzhodnoazijski ruski listi so jako bojeviti. List »Novi Kraj«, ki ga inspirira admiral Aleksejev, piše v zadnji številki, da je Rusija dosti močnejša od Japonske in bi v slučaju vojne gotovo zmagala. »Novi Kraj« pa tudi zatrjuje, da se Kitajci pripravljajo poseči vmes in sicer zoper Ruse. Miroljubneiši so petro-grajski list1. Pišejo, da se hoče Rusija na vsak način izogniti vojni, in bo še Ie potem segla k orožju, ako bodo v nevarnosti njeni ž vljenjski interesi ali njena narodna čast. Ruski vladni krogi zatrjujejo, da je spora zuon med državama še vedno mogoč. Sicer pa so si poročilki prihajajo iz vzhodne Azije zelo nasprotujoča, tako da se ne more napraviti določne sodbe o položaju.
Nek dopisnik iz Pekina poroča, da Rusija z vso silo dela na to, da bi v vojno zaplela Kitajsko. Ruski poslanik je baje dejal: »Toliko časa jih je treba dražiti, da vgriz-nejo!« Lti dopisnik poroča, da je Japonska popolnoma pripravljena za vojno. Japonska zmaga bi ugled Japonske tako pomnožila, da bi K tajci na vsak način se vmešali v vojno. Japonci se skušajo sedaj Kitajcem prilaskati a tam, da izjavljajo, da Japonci tudi nikdar ruske pravioe do Mandžurije ne bodo priznali, ako nimajo RuBi kake tozadevne pogodbe od Kitajeev. Kitajska se z ozirom na vse to pripravlja na vojno. Vsi podkralji na KiUiskem bo dobili nalog sestaviti pregled o za vojaško službo zmožnih Kitajcih.
Risija je pri tvrdki »Cuday Packiny Cjmpany« v South Omaha v Ameriki naročila milijon funtov prekajenega mesa, ki mora biti 26. jan. v Ssn Franoiako, kjer bo naložen na dve ruski ladiji.
K reanei bo se uprli proti ondi naseljenim Japoncem. Japonska je poslala pred Korejo radi tega vome ladije. Ta upor bo pač razdrl upanje Japonske o protektoratu nad Korejo in bo ugodno vplival na rusko jatJon«k» p^cajanja
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Sodni sluga umorjen. Poljski listi poročajo, da je bil na poti v Krukovce umorjen sodni slug* hi oropan pristojbin, katere j.i nabral po okolir i — K a t o I i -»aH u n i v 1" ' v Washingtonu se ho udele&'V u »ctnvne st. inuišk« azstave prihodnje let->. Njen po<*b >i odd bo kazal sv^tu. je c«ršie.v dosegli v Ane-riki n* po!iti ljudske is.brazde. — stf«p prek'ras ne eikstinske kapele v V a t i k a v u preti v o p >ročiiu prcUko valna komisije, va^k č»" 8". u.V<ti. Zanioiiv je strop vsled prekram h s(-k. Jako t<>.iko delo bode, strop poprav,li ta«o, da sa ne bodo
. 0T>&-'.-->) nuji	3taa;e baro-metr«. v mm.	Temperatura po C.liljo	VrtTCTl.	Hibo	JI J
27, -Vr;v,	| .34 i	i 0-2	| brezvetr	| obl	
oo' 7. ijutr ' i 2 -o«!	733-4 73'4	0 2 08	sl. sv/,h. brezvetr.	obl. . ■ *	o-o
28| 9. zveč. | 37-2		-4-8	sr. jvzh.	obl.	
OQ! Jjatr 4y|2. popol.	7390 739 0	-6 J 64	sl. svzh. sl. jvzh.	obl. »	0.2
Srednja temperatura nedelje 0 0° norin. — 2'5 SMdnja včerajšnja temperatur* —1-3' aor aai-, — 2 6'J
Dunajska borza
dn6 23. derembra.
Skupni državni dolg v notah.....100-70
Skupni državni dolg v srebru . ...	10070
Avstrijska zlata renta A% ..........120 76
Avstrijska kronska renta 1%.....I10-70
Avstrijska inv. renta 3'/»%......93-20
Ogrska zlata renta 4%..............11905
Ogrska kronska renta 4%......98'9»
priporoča belega in črnega istrijana, stajarca, belega, rebulo, muškat, belo, sladko, Vino de Rosa, rudeče,
sladko, kot tudi staro ogrsko vino; dalje posebno: Rnnina iz sušenega grozdja, črno, sladko, ste-
nuyiid, klenica t/io litr.........80 kr
Rpfnskn staro>sladko' T/» litr......70»
llClUoivU, n0V0) ,z sod3) x liter.....64 ^
Prosekar, star, 1 liter ........ 48 „
VlTM lastnesa pridelka iz Krškega, ) belo . . 40 „ V 111U Trške gore izb. kakov., rebljan j rudeče . 36 „
Vinska trgovina Jeglič
i692 10-4	Vinotoe V l&stni kleti
-- Prert škofij® M. 1--
G. Tonnies
tovarna za stroje LJubljana
priporoča kot posebnost
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa. « Turbine. * Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro
906 26—26
Pobro vpeljana
specerijska trgovina
na jako dobrem prostoru v Ljubljani pe da v najem ali proda.
Kapitala va^oMui« 2000 krm Več poie Josip Jebačin. trgovec v Ljubljani.	1716 1- i
j Prečastiti duhovščini in cerkvenim Q predstojništvom uljudno naznanjam, da ■ imam zelo veliko zalogo
cerkvenih posod in orodja.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. JRg- Prosim prečastite gospode žup-JSS" nike, naj si blagovolijo ogledati.
Naročena dela se izvfše pra«
vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -ste- praktična svetila za električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
Leopold Tratnik,
1118 37	pasar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27.
1'iak »Katoliške Tiskarne"^ Ljubljani.
Za staro-snano gostilno v Ljubljani na Rimski oesti it 4, ki je bila vedno n« dobrem glasu in jako priljubljena
se Išče za 8. jan. 1904
gostilničar na obračun.
Natančneio potroje in p"i»snila podiia Alojsij Zajec r Spodnji Siiki it. 152.
1714 2-2
V četrtek, dnč 31. decembra 1903
vrši se
v restavraciji in kavarni
„pri malem slonu"
v Vodmatu
Si I vesfrova veselica s tombolo.
Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost.
Za mnogobrojni obisk ae priporoča
Marija Hntter.
1720 2—1
janeža J rdi ne ^branih spisov
je pravkar (35/a prva knjiga:
Ijazarji in Iliri.
Prejanimiua epizoda /j jujno-slovansfc zgodovine.
tfnjiga, vajna ja vsakega zavednega Slovenca.

Cena Jf S'—, po pošti tf 3-20.
Založil L.Jc^iucntner u Ljubljani.
651 47
_______»••*••*■«•••«
•••••............»O.i
»tiilf St!SS!Ht?«J!!
--------------------
!M!!?Mti!ti?mmtSM!!i::
mi*. #
priporoča ratD.uYi»in»
viitiii<3'
00 niiki c*ni.
Ernest Ilamtnerschiuidfc-a nasledn iki
fl\adile, Wutschar & C°*g-
trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Največja zaloga železnih peči vseh sistemov
Velika izbera posod za premog, pečnih okrilj, pečnili predstav z galerijo in brez 1 galerije, kovin astili	">	*
stojal	=
kovinastega orodja
v različnih izpeljavah.	^z^zr.
JL	1537 12—5
Kupčijsko oznanilo.
Podpisani mesarji naznanjajo sl. občinstva, da so pri-morani vsled draginje goveje živine, ki je nastala v deželi radi prevelikega eksporta,
deloma cene mesa povzdigniti.
Cenjeni odjemalci bodite preverjeni, da to pereče vprašanje glede nakupovanja živine ni samo pri nas, temveč splošno v vseh kronovinah.
Počenši s prvim januvarijem 1904 bodo cene sledeče:
Govedina I. vrste, kilogram K 1.40 „ II. „ „ „ 1.20 HI. „ „ „ 1.08
V Ljubljani, dne 27. decembra 1903.
1715 3-2
Anžič Ivan Anžič Josip Černe Marija Jagra dediči Kočar Ivan Košenina Ivan Kozak Milan
Kralj Martin Kunej Alojzij Lovše Frane Marčan Andrej Počivalnik Ivan Porenta Franc Prime Marijana
3o5ip Kczak»
načelnik.
Prusnik Anton Putrili Anton Sever Franc Streliar Josip Toni Josip Urbas Julija Zupan Anton.
gostilničarji ^^ in zasebniki,
ki si želite nabaviti oziroma piti dobro kapljico, izvolite se obrniti na tvrdko Paolo Sponza v Bovlgcu (Istrlja), ki je znan
kot pndeljevalec najboljših vin. Cene so primerne: Bell muškat h 36-40 K, belo vino k 30 K in rutleže ži 32-36 K hektoliter.
1524 15—12
Zavod za mebliraiye in dekoracije
1CP 1C? T T^HH Ljubljana' Frančiškanske U \JP JO JDj JUL J_j JjJ X , ulice Št. 10. # Telefon št 97.
pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega.
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjal*
1608 7	preprog. ----->-
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in luksuriozne
ženitbene oprave 9
solidno in poceni izvršene.
Dekoracije. Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč.
Izdajateirin odgovorni ..urednik: Or. Ign«al| Žitnik,
Delavnica
T fiJ* kovinastl, mrzel uporabljiv, v poljubni J-jLlfc, hoj^ j.a pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki RRATA EBESL v Ljub ljant, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—4
zelo prostorna in svitla, se d* z\ vež let v najem. Pri delavnici je tudi jedna soba z» stanovanje.	1701 3—3
Privre so pri upravnistvu.