Dopisi. Iz \o\isada 3. dec. E. Č. — Čudno če biti čita-jočemu vredne ?;,Novice", da se redko kdaj čita kaj iz tako znanega gnjezda avstrijskega srbstva; torej naprej vem, da vam če milo biti, izvediti redko kako novico. — Znano vam je, da je vaš vredni zemljak Davorin Jenko nastanjen v Pančevi, učeč našo vredno omladino muzikalne in pevske vednosti; ne vem pa, je li vam znano, koliko da je pri nas zavolj svoje vednosti in obnaše ljubljen in čislan. Na poziv naše „no-vosadske omladine" vredil je gosp. Davorin Jenko pri nas dve besedi, ktere, če tudi niso bile jako obiskane (a zašto niso bile, nečem ovde govoriti) so bile, da prav rečem, sjajne, polne dobre volje i budnega navdušenja, bile so v polnem smislu slovenske zabave, pri kteri priliki so Srbi spoznali ceno sorodnega mu slovinskega naroda (Kurelcu nasproti tukej imenujem Krajmce — olo-vince, a Slovene =: Slovence) i čutljive sladko tužne glase slovinskih pesem Vilharovih, Cegnarovih, Jenko-tovih, Prešernovih i. dr. Vzbudile so globoke čutljeje, ganile so in poslednjič pridobile sorodna si srbska srca, poslušali smo mehki slovinski v čutje segajoči glas, ki je lahen in pretresa srca, mislil si, da nimaš pred seboj krotkega slovinskega, naroda, polnega slovinskega občutja. z njegovo osodo njegovo bolestjo in željo po tihi slobodi S slovinskimi pesmami in pevanjem nam je Dav. Jenko pred oči postavil slovinski narod z njegovim poštenim srcem in z njegovo ljubavo do umetnosti, ktera nas spominja bližine klasičke taljanskega podnebja. Izmed vseh vaših pesem najbolj so dopadle: „S t r u n a m" i „Naprej." Konečno, slovinski bratje, samo še dostavljam, da vas je naš vodja, g. Jenko popolnoma zadovoljil, da je vreden srbskega gostoljubja in da je skokoma pridobil našo ljubezen, kakor je s svojo pri vas ostal. Daj Bože, da se nam taka prilika še povrne, čem prej, tem bolje, i da se spoznavajo slovenska plemena na jugu, naši dušmani, pa da se prepričajo, da med nami more vladati sveta sloga. Zdravo slovinski bratje! — V Pragi 10. dec. + —. Gotovo bo vsakega Slovenca razveselila novica, da je gospodFranceGrbec, učitelj v notranjski Bistrici sprejet v tukajšnjo konser-vatorijo. V pondelek 6. t. m. je naredil pred dotično komisijo z izvrstnim vspehom skušnjo v petji; med drugimi pesmami, ki jih je moral na prvi pogled peti, pel je tudi neko slovensko pesem iz svoje zbirke. Menda je to prvikrat, da se je v pražki konservatorii slovensko pelo. Kdor koli ga je slišal peti, se ne more načuditi njegovemu prekrasnemu glasu. Lepe ponudbe so seže gosp. Grbcu dajale, al on jih ni sprejel; kajti prišel je samo s tem namenom v Prago, da se v mu-ziki vsestrano dobro izobrazi,^da more potem svojemu narodu koristiti. Slava mu! Čitateljem „Novic" je znano, da je gospod Grbec pred dvema letoma izdal zvezek svojih pesem; ali, žali Bože, ni jih še toliko prodal, da "bi se mu tiskarni stroški izplačali! Prašam tedaj gosp. prof. Zvonafa, kaj on o teh pesmih misli, in moram priznati, da je boljo kritiko izrekel, kakor kterikoli slovenski časnik. Bog daj, da bi nas mladi gospod skladatelj še z mnogimi napevi razveselil! — Pretekli teden bilo je o javnem življenju spet malo bolj živo, kakor po navadi. Volila se je namreč tretjina novih odbornikov v mestno zastopništvo. Narodna stranka zmagala je tako slavno, kakor še nikoli popred. Pro-tivna stranka ima tedaj letos v mestnem odboru pet zastopnikov manj od lani. Spomina vredno je to, da je tudi mnogo uradnikov in višjih vojaških častnikov kandidate narodne stranke volilo. Zdaj pa se dela mnogo priprav k volbam v okrajsko zastopništvo, ki se imajo prihodni mesec začeti. S tim stopijo Čehi spet za korak dalje v stavnem življenju. V opravila okrajskega zastopništva spadajo notranje zadeve, ki se tičejo občnega blagra okrajske srenje in njenih prebivalcev. O teh zadevah ima pravico posvetovati se in sklepati. Take občne zadeve so: vse občinsko gospodarstvo, občinsko premoženje, skrb za povzdigo poljodelstva in obrtnijstva, skrb za uboge, in druge podobne potrebe. Okrajsko zastopništvo ima mnogo upliva v zadeve manjših občin, in ima tudi pravico davati vladi ali deželnemu zboru predloge o občinskih potrebah. Kako koristne so okraj-ske srenje, ni treba dokazati. — „Humoristicke listy" ki tri mesce niso smeli izhajati, nastopili so svoj VIL tečaj. Po novem letu pa bode izhajal še drugi hum. list „Sršen"; lepoznanski list. „Lumir", in pa „Komen-sky" list za mladost. Tudi ima izhajati nov na pol uraden politišk list. Brž ko ne, bode se mu godilo, kakor ranjcemuv „Času" in „Pražkym Novinam" Ptuj. na Staj. 10. dec. — Najbrže je primerama malokde dobrotljivost toliko izdatne in obilne zaloge za uboge in potrebne osnovala, kakor na Ptuju, kjer se oskrba ubožcev bez nadlegovanja občininega zaklada zadostno opravlja. Eden teh zalogov je sporoček v 16.000 gold., ktere je v letu 1853 v Gradcu umrli in v blagem spominu živeči kanonik Franc Gruber, rojen Ptujčan, svojemu rojstnemu mestu hvaležni sin, zapustil. Na Ptuju je pa še tudi drugim možem slavnega imena zibelka tekla, od kterih ravno tudi pričakujemo, da se bodo tudi oni po svoji otroški dolžnosti — s svojim uplivom in svojimi močmi — potegnili, kjer za znane pravične terjatve njih rojstvenega mesta in njih naroda gre: mi menimo glasovita govornika v državnem zboru — gospoda višega državnega pravd-nika viteza žl. W a s e r - a in Morica Blagatinšeka, žl. Kaiserfeld-a — 18. dec. napravi naša čitavnica svojo drugo besedo, ob kteri se bogledišna igra: „Domači prepir" predstavljala. — Ravnokar se izvršuje razdelitev Turni ske graj šine , ktera ima do novega leta dovršena biti. Opčina 11. dec. V poslednjem broji sem bral, ako se ne motim, prvi dopis iz Opčine, v ljubih naših „No-vicah", čeravno se večkrat kakošna za vaše čitatelje važna dogodba tudi pri nas pripeti. Taka dogodba je tudi povod mojim današnjim vrsticam. — Na srenjsko prošnjo, podpirano posebno od gosp. Franul-a žl. Weis-senthurn-a, bo vodstvo južne železnice blizo Opčine odprlo 15. dan t. m. za popotnike malo postajo, ktera bo našem notrajnskim kmetom in trgovcem jako ugodna. Ve ljube „Novice" boste najprej in najbolje ta glas tam razširile, kamor je namenjen, in tudi hvala, ki se vodstvu južne železnice in imenovanemu gospodu žl. Franul-u tukaj izrazuje, bo po Vas našla svoj naslov. Iz Notranjske Bistrice 9. dec. — Poslednje dve besedici v Čitavnici naši ste bile prav mični. Jako radi smo poslušali berilo „slovenski jezik in kranjska špraha", ki ga je spisal dr. Bleiweis, pa tudi spis neumrlega škofa Slomšeka o domorodnosti, kjer pravi, da vsak Slovenec mora biti zvest svoji dragi domovini in sveti materi katoliški cerkvi, nas je ginil. Petje je sledilo branju in petji deklamacije, in tako se tudi v 410 411 naši čitavnici spolnujejo besede slavnega Horaca „utile dulci." — Nekterim ni bilo po volji, da sem letošnji cviček grajal. Sej pravim, nekteri človek je res tak, da hvali vse svoje , kakor berač mavho. Kako bom rekel, da je vino dobro, Če je res kislo. Res, da je morebiti pri komu, ki je o vseh Svetih trgal, nekoliko bolje, pa Nemec dobro pravi: „eine Schwalbe macht noch keinen Sommer." — Po hudem mrazu je nastopilo južno, bolj gorko vreme, Bog nam daj kaj dobre zime; sej nam je burja lani zadosti strehe razkosmala. Z Bogom! Pivčan. Iz Kranja 11. dec. (Povabilo iz citavnice). Vse čast. družnike kranjske citavnice uljudno vabimo s tem v občni zbor v podeljek 19. decembra ob l/27 uri zvečer. Tajnik bode priobčil kratek pregled vseh društvenih opravil v preteklem letu, denarničar predloži račune in se volijo trije društveniki, ki niso bili odborniki, da pregledajo račune; potem sledi volitev odbornikov za 1865 in nasveti gosp. družnikov. Po zboru je beseda, ktero sklene glediščina igra v 1. djanju ^Popotnika." Iz Ljubljane. 12. t. m. je imela tukajšna hranilnica občni zbor. Izrekel je, da je vodstvo prav storilo, da je ljubljanskemu samostanu frančiškanskemu za zidanje darovalo 500 gold., pogorelcem v Vinici pa 200 gold. Potem so bile volitve. Z enoglasnim zaklicem je bil za načelnika zopet izvoljen g. dr. Cuber, za namestnika njegovega g. A. Samasa; kuratorji so bili izvoljeni gospodje Holcer, Malitsch , Lukmann in Seunig. Gosp. M. Pregi je bil z enoglasnim zaklicem voljen v vodstvo, g. Stedrv pa z večino glasov. Po treh se je začel veliki zbor, pred šterimi je bilo že vse pri kraji — brez debate, brez opozicije tako mirno, daje hranilničini veliki zbor res prava podoba parlamentarnega Eldorada. — Zopet nas je zapustilo okoli 1000 mehikanskih prostovoljcev, da so šli po železnici v Trst. Obljubil nam je pred odhodom neki častnik, rojak naš, da bode, ako srečno doide v Mehiko, večkrat kaj ;?Novicam" pisal. — Kakor „Danica" piše, je imel prečastiti stolni dekan gosp. dr. Jan. P o ga čar 4. ali 5. dan t. ni. pred sv. Očeta v Rimu priti in potem se vrniti domu, da pride okoli 15. dne t. m. v Ljubljano. — (Iz citavnice). Citavnica ima 26. dan t. m., to je, na sv. Štefana dan, dopoldne ob 11. uri, po pravilih svojih svoj letni zbor, v kterem se iznova voli odbor in se dovrši vse, kar sicer spada v oblast občnega zbora. Isti dan zvečer ob 7. uri se začne velika „be-seda", v kteri se bote igrale dve glediščine igri: ena pod naslovom „Strup", ktero je svobodno poslovenila gospa L. Pesjakova, — druga pod naslovom ,,Kljukec je od smrti vstal", poslovenil gosp. J. N—1. Vabijo se k tej veselici vsi čast. tukajšni in unanji udje; nadjati se morejo prav veselega večera. Odbor. — Koledar slovenski za leto 1865, ki ga je izdala „Matica slovenska", je natisnjen in se bo kmali vsem udom razposlal. Sicer pa se dobiva v knjigarnici Giontinovi po 40 kraj. nov. den. Razun prav praktičinega koledarskega dela, ki ga je gospod dekan Hicinger sestavil in v mnoge predalčke razvrstil, obsega na skoro treh polah 1. zgodovino Matice slovenske s pravili njenimi in imenikom vseh udov, ki so pristopili do 1. dne t. m. Potem sledi pesem ^Slovenska Matica", zložila Luiza Pesjakova, — za pesmijo sestavek ,;0 raznih pomenih besede „Ma-tica", spisal Da v. Terstenjak. Dalje obsega pod naslovom „Stirnajst slovenskih sestric, njihov brat in njihova mati" obširen sestavek o vseh 14 čitavnicah slovenskih z dodanim njih začetkom, številom udov, imenikom predsednikov in odbornikov; „Južni Sokol" in ,,Matica" sklepata od konca do kraja mično — narodno knjigo, ktero je Blaznik lično natisnil. Dobivala se bo tudi po vseh slovenskih mestih. — Poslednjo saboto je „Južni sokol" bil zopet prav ,,židane volje." Ne bomo naštevali na drobno, kaj se je pelo, kaj se jegodlo; povemo le to, daMirosl. Vil-harjeva burka „Zupan" se je izvršila prav izvrstno, in da krasni dar, ki sta ga ^Sokolu" poslala g. D a v. Terstenjak in dr. Benj. Ipavec s premično pesmijo, je navdal vse pričujoče s nepopisljivo radostjo; v znamenje žive hvaležnosti je društvo oba nam toliko prijazna rodoljuba izvolilo za častna svoja uda. Ne moremo si kaj, da ne bi priobčili Terstenjak-ovih besed, kterim je Ipavec zložil napev. Tako se glasi Sokolska. Mi smo bistri Sokoli, Jasne pesmi pevamo, Svobodo ljubimo, Da done v nebesa, Vsa mehkužnost nam mrzi, Ino brhko sucemo Zdravje mi gojimo! Mi vajene telesa. V bistrem zraku krepcamo Svoje gnezdo branimo, Bistre si peroti, Drago očetnjavo, — In pogumno jadramo Krepko se poganjamo Burjam vsem nasproti. Za nje staro slavo. Zdravo telo, zdravi um: Bog Slovenjo naj živi, To je kine Sokolja , Mater Sokolico, V nevarŠČini pogum, Zmirom veco da rodi — Zmirom dobra volja! Sokolov množico! — Preprijazna nam „Laib. Ztg." na čelu svojih današnjih novic pripoveduje, da vodstvo kazine .bistriške toži dopis v 48. listu „Novic." Vredništvu še ni znana ta tožba; ako pa je, ji more vzrok biti le nerazum-ljenje kot soince jasne slovenske besede.