KATOLIŠKI k LETO XLIV. - Štev. 12 (2186) - Četrtek, 19. marca 1992 - Posamezna številka 1000 lir TAXE PERQUE GORIZIA SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949 TASSA RISCOSSA ITALY UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO: RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646 Ti si Peter, skala POSTNO PISMO NADŠKOFA A.V. BOMMARCA Naša dežela se pripravlja na obisk sv. očeta Janeza Pavla II. Tehnične ter organizacijske dejavnosti so v polnem teku, saj je prvi maj že blizu. Tudi program obiska je že zarisan. Naši škofje pa nas pozivajo, da se tudi duhovno pripravimo na ta obisk, da ne bo le kaka zunanja manifestacija, temveč da bo obrodil tudi duhovne sadove. Tako goriški nadškof A. V. Bom-marco v svojem postnem pastirskem pismu poziva nas vernike, da premislimo predvsem o namenih, ki jih imajo slična papeževa potovanja po vseh celinah sveta. Predvsem gre za misijonarska potovanja, gre za oznanjevanje in utrjevanje v evangeliju. To nalogo je Jezus poveril v prvi vrsti Petru in za njim njegovim naslednikom. »Podal sem se na pota po svetu, da oznanjam evangelij, da utrjujem brate v veri, da tolažim Cerkev, da srečujem človeka,« je zapisal Janez Pavel II. Podobno kot je šel ap. Peter v Jopo k stotniku Korneliju, da mu je oznanil evangelij in ga krstil. Tako hodi sedanji sv. oče po vseh deželah sveta, da povsod oznanja evangelij o Jezusu Kristusu. Evangelij oznanjajo sicer tudi drugi: škofje, duhovniki, misijonarji in misijonarke v misijonskih deželah, toda vrhovno besedo ima papež kot naslednik ap. Petra, kajti Petru je Jezus rekel: »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.« Pasi jih z besedo Resnice in Ljubezni. Tega poslanstva so se papeži vedno zavedali, vršili pa so ga s potrebami Cerkve in z možnostmi časov. Najprej tako da so vodili in da vodijo svojo rimsko škofijo, saj je papež predvsem rimski škof. Zato je že sv. Irenej okrog leta 200 zapisal: »Z naukom rimske Cerkve se morajo ujemati vse Cerkve po svetu,« to je vse škofije. Potem je bila papežem skrb za vesoljno Cerkev, ker je Kristus naročil apostolom in Petru: »Pojdite in učite vse narode...» Peter je to delal z osebnim oznanjevanjem v Jeruzalemu, v Antiohiji in nazadnje v Rimu. Učil pa ni smo z besedo, učil je tudi s pismi. V tem oziru je napisal dve pismi. Prvo se začenja takole: »Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim, razkropljenim tujcem po Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Bitiniji...« Po Petrovem zgledu so tudi papeži vodili in vodijo Cerkev s svojimi pismi ali enciklikami. O teh enciklikah večkrat slišite in berete. Letos se npr. posebej spominjamo enciklike Leona XIII. Rerum nova-rum in sedanjega papeža Centesimus annus. Gre za dve encikliki, ki sta našli širok odmev ne samo med nami kristjani, temveč nasplošno v celem svetu, ker razmišljata o pravični ureditvi odnosov med delom in kapitalom, med gospodarji in delavci, med bogatimi in ubogimi. Če je bilo potrebno, so papeži šli tudi izven Rima, da rešijo kako cerkveno zadevo. V tem oziru je značilno postopanje Pija VI. Ko je cesar Jožef II. s svojimi reformami ogrožal neodvisnost Cerkve, seje Pij VI. osebno podal na Dunaj, da bi cesarja pregovoril. Kot vemo, seje na poti na Dunaj ustavil tudi v Gorici in obiskal goriško stolnico. Bil je prvi papež, kije osebno bil v Gorici; sedanji bo drugi papež v Gorici. Sedanji tehnični napredek omogoča papežem, da morejo biti navzoči med verniki ne samo s pismom, mar- fr l več tudi z živo besedo, po radiu in televiziji. V ta namen je že Pij XI. naprosil Marconija, da je postavil vatikansko radijsko postajo, kije bila med prvimi na svetu in jo še danes posluša ves svet. Druga možnost so letala. Po zadnjem koncilu so se papeži začeli posluževati tega modernega sredstva za svoje obiske vernikov po svetu. Posebno sedanji sv. oče je v tem neutrudljiv. Povsod bi rad odprl vrata Kristusu. Tudi k nam bo prišel s tem namenom. Zapisal je: »Če gledamo površno na sedanji svet, vidimo toliko negativnih znakov, da nas obhaja pesimizem. Toda to je občutek brez podlage. Mi imamo vero v Boga, Očeta in Gospoda. Ob skorajšnjem tretjem tisočletju našega odrešenja pripravlja Bog veliko krščansko pomlad, ki se njen prihod že najavlja.« Naj bi obisk sv. očeta res bil za nas vse tak znak »krščanske pomladi«, ki prihaja med naše delavce, ko se bo srečal z njimi v Pordenonu, med intelektualce, ki jim bo govoril v Trstu; med mladino, ki se bo zbrala ob njem v Vidmu, med vsa naša občestva, različna po jeziku in kulturi, da bi doživela izkustvo prvih binkošti: »Slišimo jih, kako v svojih jezikih oznanjajo velika božja dela« (Apd 2). Tržaški g. škof je govoril krajevnim politikom Tržaški škof je poslal vabilo vsem listam, gibanjem in političnim strankam za srečanje v Domu duhovnih vaj nad Trstom v nedeljo, 15. marca, dopoldne. Napovedal je tudi temo svojega govora: Politika med vrednotami in prakso. Odziv je bil dober. Zbralo se je okoli 130 ljudi. Manjkali so samo predstavniki mi-sovske stranke. Škof je takoj na začetku povedal, da niso povabljeni, da bi poslušali kako pridigo. Bil je zelo kritičen do delovanja krajevnih upraviteljev. »Pet zapovedi« Svoje kritike, ali kakor jih on imenuje »zapovedi«, je strnil v pet točk. Na prvem mestu je omenil kronične prepire med politiki in neodpustljivo kratkovidnost za nujne potrebe Trsta. Na drugem mestu je družina, ki zahteva večjo pozornost. Uživa naj zakonsko in upravno pomoč. Posebej je omenil pomanjkanje stanovanj za nove družine. Na tretjem mestu so sosedje. »Srce mi joče, ko ugotavljam skoraj dnevno«, da se nasprotuje in ponižuje kozmopolitsko poslanstvo mesta, da se nasprotuje njegovi zgodovini, zemljepisnemu položaju ter nujnim potrebam. Slovani in Furlani so naravni partnerji Trsta z vseh vidikov. Odprtost proti tem svetovom, tudi z gospodarskega vidika, je edina možnost, ki nas more obvarovati emarginacije in rešiti kampanilizma, kar je podobno samomoru. Na četrtem mestu je škof omenil pornografijo. »Storite kaj, da obvarujete mladimo pred njo.« Na petem mestu je opozoril na naraščajočo zanemarjenost mesta: kaotični promet, divje parkiranje, številne umazane ceste, spremenjene v smetišča. Po krajšem razgovoru je bila za verne udeležence sveta maša. Škofova pobuda je vzbudila veliko pozornost in množijo se komentarji. Gospod škof je govoril umirjeno, v popolnem nasprotju z izzivalnim naslovom v tržaškem dnevniku. Srečanje sv. očeta z rimskimi župniki Sedanji sveti oče je vpeljal navado, da se na začetku postnega časa sreča z rimskimi župniki. Letos je prišlo do tega srečanja v četrtek, 5. marca, dopoldne. Pri srečanju je dana priložnost župnikom, da povedo svoje mnenje o raznih pastoralnih vprašanjih. Letos seje oglasilo k besedi kar 18 članov rimskega klera. Moskovski nadškof nima sedeža Za katoliškega nadškofa v Moskvi je sveti oče imenoval msgr. Tadeu-sza Kondrusiewicza. Njegova škofija je velika za 13 Italij, šteje pa samo 250.000 vernikov in tri cerkve, a brez škofijskega sedeža. Skupina in-dustrijcev v Bolonji je sklenila, da zbere potrebna sredstva za škofijski sedež v Moskvi. Zmeda v italijanski notranji politiki Predvolilno odbobje v Italiji seje začelo v kar se da zmedenem in napetem položaju. Pred časom smo večkrat pisali o polemikah med strankami s strani Kvirinala itd. Vse to je seveda še vedno v teku. Zadnje dni pa je prišlo do hujših dogodkov in napadov na politične predstavnike in agente javnega reda s strani mafije. Umor sicilskega evropskega parlamentarca Salva Lime v Palermu, napad na policijske agente v Veroni, uboj bivšega komunističnega svetovalca v Kampaniji, pobegi mafijskih voditeljev - to je samo izsek iz zadnjega političnega pa tudi navadnega kriminala v Italiji. Državni organi so zaprepaščeni, politični predstavniki so deljenih mnenj, vse skupaj pa nedvomno zastruplja že itak naelektreno volilno kampanjo. Predsednik republikeCossigaseje vrnil z nekaterih poslovilnih potovanj pri glavnih evropskih državnikih. Bil je v Veliki Britaniji pri kraljici Elizabeti II. in premieru Majorju, še prej pri francoskem predsedniku Mitterandu. Nato je obiskal nemškega predsednika von Weizsa-kerja in kanclerja Kohla v Bonnu pa še belgijskega kralja Baldovina v Bruslju. Tu se je sestal tudi z generalnim tajnikom Atlantske zveze Woernerjem. Bil je tudi na Portugalskem, kjer ga je sprejel predsednik republike Soares. Poromal je tudi v Fatimo. V Veliki Britaniji je obiskal univerzo v Oxfordu, drugje pa druge kulturne inštitucije. Medtem je bil tudi zelo aktiven ministrski predsednik Andreotti, ki je bil na obisku v Kanadi, v Nevv Yor-ku pa je predstvil neko svojo knjigo v angleškem prevodu. Kot že večkrat omenjeno, predsed- nik republike zlasti z obiskov v tujini rad strelja puščice na italijansko politiko oz. politike. Zadnje čase je zelo polemiziral s samimi vrhovi državnih organov. Tako s predsednikom senata Spadolinijem, predsednico poslanske zbornice Jottijevo in ministrskim predsednikom Andreottijem. Šlo je predvsem za različne interpretacije o vlogi parlamenta (posebej zdaj ko je razpuščen), odnose predsednik države-predsednik vlade itd. Marsikdaj je kazalo, da bo šlo do skrajnih posledic. To zlasti v polemiki z Andreottijem, potem pa so se stvari spet nekoliko izgladile. Spectator Polomija italijanske sodne pravice Statistike govorijo: leta 1991 so v Italiji umori porastli za 38%; prijave mafijskega značaja so porastle za trikrat; tatvine so bile tri vsako minuto; ropov je bilo 159 na dan; 124 je bilo ugrabitev oseb v prvih šestih mesecih leta 1991 (1. 1990: 79). V Milanu je bilo 151 umorov in 3.377 ropov. Kriminal narašča po vsej državi. In sodstvo? Okrog 95% vseh prestopkov ne odkrijejo in ne kaznujejo. Dne 30. junija 1991 je čakalo na sodiščih skoro en milijon in pol sodnih razprav, na civilnih sodiščih pa čaka na razpravo nad dva milijona pravd. Na drugi strani pa beremo, kako najvišje sodišče razveljavlja razsodbe nižjih sodišč, ki so obsodila mafijce tudi na dosmrtno ječo; po razsodbi jih spustijo iz zaporov, da lahko še naprej uganjajo svoj kriminal. Poslednica: državljani vedno manj zaupajo v državno pravico. Cerkev sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Pred to cerkvijo bo stal oltar, na kateremu bo sv. oče somaševal z goriškimi duhovniki Tudi msgr. Prešeren se je poslovil V petek, 13. marca, zvečer je v triinosemdesetem letu starosti umrl msgr. dr. Jože Prešeren, duhovnik in verski organizator. Doma je bil z Dolenjskega, po drugi vojni pa se je za stalno naselil v Trstu, kjer je vtisnil neizbrisen pečat slovenskemu verskemu, vzgojnemu in kulturnemu delovanju, posebno med mladimi. Nad 40 let je bil dušni pastir pri Novem sv. Antonu. Ob tem je poučeval v slovenskih šolah, ustanavljal in vodil mladinske organizacije, urejal mladinsko časopisje, bil duhovni vodja Marijine družbe Marije milostljive. Bil je markantna osebnost, vztrajen in odločen pri izpeljavi svojih pobud, velikodušen in radodaren, neutruden delavec. Vse svoje delo je zastavil v luči prvenstva najvišjih vrednot, predvsem Boga, kateremu je podrejal vse ostalo. Zadnja leta je močno opešal in opustil aktivno delovanje, toda do zadnjega se je zanimal za versko rast slovenskega krščanskega občestva, posebno skavtske organizacije, katere delo je vedno spremljal. Pred dobrim mesecem je bil za daljši čas na zdravljenju v katinar-ski bolnici. Potem ko se je vrnil do- mov, se mu je stanje znova močno poslabšalo. Po enem tednu bolnice je 13. marca zvečer odšel h Gospodu. Od Trsta se bo msgr. Prešeren poslovil danes, v četrtek, 19. marca, na praznik svojega zavetnika sv. Jožefa, s sv. mašo ob 10.30 pri Novem sv. Antonu v Trstu, ki jo bo vodil tržaški škof msgr. Bellomi. Pogreb pa bo ob 16.00 v pokojnikovem rojstnem kraju, v Smolenji vasi pri Novem mestu. V prihodnji številki bomo pok. dr. Prešernu in njegovemu delu posvetili primeren prostor. Ključ jugoslovanske krize v ameriških rokah Vest, objavljena v petkovem Slovencu, da naj bi bil Miloševič v hišnem priporu, je našla mesto celo v poročilih RAI, slovenska televizija pa je vložila precej truda, da bi jo zanikala. Po mirnem 9. marcu so v Beogradu na Terazijah vztrajali le še študenti, ki pa jih je bilo vsak dan manj, zadnje je z batinami raztepla skupina neznancev, le nekaj minut za tem, ko se je s prizorišča umaknila policija - ta je sicer vse dni nadzorovala dogajanje. Miloševič je nezadovoljen z ameriško politiko do nekdanje Jugoslavije. Najprej so ZDA in ES v Bruslju, 12. marca sprejeli skupno deklaracijo, v kateri Amerika obljublja, da bo »naglo in pozitivno obravnavala zahteve za priznanje Hrvaške in Slovenije«. Nato je po vrnitvi iz Prage zunanji minister Rupel poročal o ovirah, ki jih slovenskemu članstvu v Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju postavlja bivša Jugoslavija. V ponedeljkovem govoru naj bi Bush izjavil, da Iz Slovenije Zamudili bomo vse vlake Tudi Kučan bi lahko bil mandatar - Janša ne verjame v novo vlado pred volitvami - Splošna stavka - Volitev junija (še) ne bo? Slovenski parlament je prejšnji teden razpravljal o novem predlogu državnega proračuna. Po izjavah finančnega ministra Sešoka, naj bi novi proračun predstavljal 46% bruto družbenega proizvoda Slovenije. Proračun naj bi bil sprejet do konca meseca, saj so nekatere dejavnosti zaradi pomanjkljivega financiranja že v resnih težavah. Po štirih dneh je minila stavka novinarjev na TV. Vodstvo hiše je zahtevam novinarjev ugodilo, ti pa niso več zahtevali odstopa generalnega direktorja Jerovška. Kljub pritožbam pa so televizijski novinarji ves čas stavke namesto rednih poročil oddajali izjave sindikata, šele na pritisk vodstva zavoda so posredovali tudi sporočila nasprotne pogajalske strani. To sredo pa naj bi za nekaj ur Slovenijo skoraj popolnoma paralizirala splošna stvaka, ki jo pripravljajo nekdanji režimski sindikati. DUHOVNA MISEL ZA 3. POSTNO NEDELJO — O Bog, vir usmiljenja in vsega dobrega, poučil si nas, da se s postom, molitvijo in dobrimi deli očiščujemo grehov. Priznavamo ti svoje slabosti, zavest krivde nas teži. Prosimo te, dvigaj nas neprestano, saj si usmiljen... Glavna mašna prošnja tretje postne nedelje se obrača na usmiljenega Boga. Prav je, da se kristjani za trenutek ustavimo in razmislimo o svoji, z grehom ranjeni naravi. Videti in priznati moramo svojo nebogljenost in nemoč, svojo revščino. Ljudje resnično potrebujemo Boga. Spočeti z izvirnim grehom, smo namreč vedno v nevarnosti, da se pri hoji spotaknemo in naredimo napako. Samo Bog je vir vsega dobrega. On sam je neskončno Dobro. Bog je veliko bolj dober, kakor si mi lahko mislimo in predstavljamo. In prav zaradi tega, ker je dober, je usmiljen: rad nas ima, z nami sočustvuje, vedno je pripravljen odpustiti in pozabiti na naše napake. Potrebno je nekaj naše dobre voje - da se spokorimo. Trije so najtežji grehi, ki jih ljudje delamo najbolj pogosto: greh proti Bogu, proti samemu sebi in proti bližnjemu. Mašna prošnja nam svetuje, kaj je potrebno, da se varujemo pred grehom in njegovimi posledicami -post, molitev in dobra dela. Tisti, ki moli, veruje v Boga, ga išče, ga potrebuje in se globoko zaveda, da brez njega ne more narediti nič boljšega, lepšega, nič trajnega. Kdor se posti, vzgaja svojo voljo, sledi visokim idealom, uresničuje vrednote, ki imajo svoj vir in cilj pri Bogu. Kdor opravlja dobra dela, misli tudi na druge. Nesebično, z velikodušnim srcem je vedno pripravljen priskočiti na pomoč bratom in sestram v MILAN NEMAC Kandidati SSk so se predstavili ZDA cenijo boj narodov v nekdanji Jugoslaviji za samostojnost. Medtem prihajajo modre čelade oz. njihov poveljniški kader, ki iz Beograda že odhaja na žarišča spopadov na Hrvaškem. Vojaki, ki jih vodi indijski general Nambiar, naj bi prispeli do 25. aprila, kar je glede na vse pogostejša kršenja premirja dolga doba. Svoje pomisleke ob prihodu mirovnih čet je izrazil tudi obrambni minister Janša, ki je opozoril, da Armada svoje oddelke načrtno preoblikuje v oddelke teritorialne obrambe. Ta bo, sicer razorožena, lahko ostala na okupiranih območjih in jo bo Jugoslovanska armada, (ki se mora umakniti s hrvaškega ozemlja) lahko v skrajni sili mobilizirala. Zaskrbljenost glede usode mirovnega načrta je čutiti tudi v hrvaški javnosti. Pod pokroviteljstvom portugalskega diplomata Cutileira se v Sarajevu nadaljujejo pogajanja o usodi BiH med glavnimi tremi nacionalnimi skupinami. Obrambni minister Janša je v intervjuju za Slovenca dejal, da ga ne zanima mesto premiera in da je »utopija razmišljati, da je možno sestaviti neko vlado, ki bi lahko karkoli premaknila brez volitev oz. brez novega razmerja sil«. Kot glavni razlog za to navaja argument, »da zaradi velikega števila strank, ki bi jih bilo potrebno pritegniti v koalicijo, ni možno sestaviti vlade, ki bi bila učinkovita, ker bi vsaka stranka vsiljevala svoje ljudi«. Janša opozarja, da bomo ob nadaljevanju takega stanja »zamudili vse vlake« in da se bo pozornost svetovne javnosti v naslednjih mesecih obrnila na nekdanjo Sovjetsko zvezo. Janša opozarja, da so volitve nujne. Teh pa, junija po vsej verjetnosti še ne bo. Ker se volitve očitno odmikajo v jesen, se krepijo igre okrog novega mandatarja. Leon Marc Slovenska skupnost je dne 10. marca v Trstu predstavila programske točke in kandidate, s katerimi se bo predstavila na parlamentarnih volitvah 5. in 6. aprila v okviru volilnega zavezništva manjšin in avtonomistov FEDERALIZEM. Tržaški pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj je v uvodni besedi poudaril pomen sodelovanja pri listi Federalizem. Ponovno je obžaloval, da predlog o vsemanjšinskem dogovoru o skupnih nadstrankarskih kandidatih ni bil uresničen, čeprav je upati, da bo izboljšal možnosti za dialog znotraj manjšine. Obsodil je protislovensko kampanjo na Tržaškem in zavezništvo med Listo za Trst in socialisti. Deželni tajnik Ivo Jevnikar je podčrtal programsko točko, ki zadeva boj za pravičen zaščitni zakon in za tako volilno reformo, ki naj zagotovi manjšinam pravico do samostojnega zastopstva v parlamentu in drugih izvoljenih telesih. Kandidat za senat v goriškem okrožju prof. Andrej Bratuž je spregovoril o povezovanju manjšin v italijanskem in evropskem merilu. Nosilec liste za poslansko zbornico v tržaškem okrožju dr. Peter Močnik se je zaustavil pri ustavodajnem značaju, ki naj bi ga dobila nova zakonodajna doba italijanskega parlamenta. Kandidat za senat v okrožju Trst II. dr. Drago Legiša pa je v svojem posegu sicer voščil vsem slovenskim kandidatom na italijanskih listah najboljši uspeh, vendar je pripomnil, da se je izbira tistih slovenskih volil-cev, ki ves povojni čas podpirajo nekatere vsedržavne stranke, izkazala za jalovo in malo uspešno. Danes, po padcu berlinskega zidu in komunističnega sistema, bi bil potreben obračun tudi na tem področju. KULTURNE NOVICE Uspeh Žarka Petana Znani slovenski pisatelj, dramaturg in režiser Žarko Petan bo v kratkem kar dvakrat predstavljen avstrijski publiki. 28. marca bo avstrijska TV predstavila oddajo filma »Cafe Astoria«, 7. aprila pa bo pisatelj bral iz svojih del v Kletnem ge-dališču v Beljaku. Pesmi Milke Hartmanove Nekaj dni po 90. rojstnem dnevu je pri celovški Mohorjevi izšla zbirka 37 pesmi koroške pesnice Milke Hartmanove. Knjižica »Kresna noč« je napisana dvojezično, slovensko in angleško (prevod je napisal univ. prof. Priestly iz Kanade) in obsega 100 strani. ,:t§u, BRALCI ,:#L 'V Pl Š E J O ' W Molitev Sv. maša, spoved, obhajilo. Kaj vse to pomaga? Brez dobrih del? Če ne sorodniki in ne sosedje, ne vaščani ne obiščejo, in ne pridejo na pomoč onemoglim in bolnim vaščanom. Nekateri jih niti ne pogledajo ne pozdravijo. Kaj to je božja zapoved? Hvala Ali bodo v Trstu res kontestirali papeža? Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je ostro obsodilo stališča različnih političnih sil v Trstu, ki zlorabljajo napovedani obisk papeža Janeza Pavla II. v Trstu in napovedano uporabo tudi slovenskega jezika pri slovesnem bogoslužju na trgu Unita za nacionalistične polemike. Izjave, ki smo jih slišali in brali, pričajo le o omejenosti in slabi veri ljudi, ki bi radi podredili svojim predsodkom pomen takega dogodka, kot je prvi papeški pastirski obisk v Trstu. Očitno ne razumejo oz. nočejo razumeti vesoljnosti Cerkve, idealov ljubezni in pravičnosti, ki jih Cerkev uči očitno ne le v Južni Ameriki in Južni Afriki, temveč tudi v »omikanem Trstu«. Tu se najdejo ljudje, ki se proglašajo za katoličane, v isti sapi pa spodbujajo in napovedujejo celo kontestacije proti Kristusovemu namestniku na Zemlji. Spet drugi kritizirajo tržaškega škofa, ker se je kot dober pastir naučil jezika dela svojih vernikov. Redko naletimo na tako pritlehne nacionalistične izbruhe in na »previdnost« nekaterih drugih sil. Zasedal je pokrajinski svet SSk V sredo, 11. marca, je zasedal pokrajinski svet SSk pod vodstvom Zorka Hareja. Seja je bila v času pomembnih dogodkov za uveljavitev slovenskega jezika. Politični tajnik Martin Brecelj je v izčrpnem uvodu poročal tudi o obisku predstavništva stranke pri komisarju na tržaški občini Ravalliju, ki je med drugim dosegel preklic Staffierijeve okrožnice, ter o obisku pri komisarju na Pokrajini Mazzurcu. Govor je bil nadalje o občilih, predvsem o PDk, pri čemer je bila poudarjena potreba po pluralizaciji slovenskega dnevnika, ter o načrtih za slovensko televizijo. V zvezi s parlamentarnimi volitvami je bila prikazana pot, ki je po neuspelem poskusu enotnega nastopa tukajšnjih Slovencev, privedla do skupne manjšinske liste. Svet je izrazil začudenje in obsodbo, da se je PSI, kjer so organizirani tudi Slovenci in za katero Slovenci volijo, spet povezala z Listo za Trst, ki je bila Slovencem vedno sovražna. Svet je tudi odločno obsodil nesramno propagando eksponenta MSI z lepaki, ki ščuvajo k narodnostni mržnji, in izzivalno prekritje slovenskih napisov na Krasu s fašističnimi gesli. Nazadnje je odgovorni za stike s sekcijami Peter Močnik poročal o angažiranju sekcij SSk pri pripravah na prihodnje volitve. Na sredinem pokrajinskem svetu SSk je tudi neugodno odjeknila vest o preskromnem odmerjenem slovenskem deležu pri slovesnem bogoslužju na trgu Unita ob papeževem obisku v Trstu. 7 « 1 * > tfh * ‘*V; \ !s liiu i \j4 ViI 'M ii \Jiwi Mešani zbor »HRAST« - Doberdob - zborovodja Hilarij Lavrenčič Od 30. aprila do 3. maja 1992 JANEZ PAVEL H. V NASI DEŽELI Obiskal bo Oglej, Pordenun, Concordijo, Trst, Gorico, Humin (Gemona) in Viden Sv. oče bo sprejel slovenske predstavnike v Trstu in v Gorici Slovenski verniki treh škofij - Trsta, Gorice in Vidna -pozdravljamo Kristusovega namestnika in Petrovega naslednika, ki prihaja med nas, da nas potrdi v veri v Boga in v zvestobi do Kristusove Cerkve in naše zemlje JANEZU PAVLU II. V POZDRAV Dobrodošlico izrekam prvemu papežu, ki prihaja v naše mesto, Trst. Peter je prvič tu, v Trstu. Obstajajo sicer slovenske legende o Kristusu in Petru, ki sta hodila po Krasu, čeprav so izvirne in prisrčne so vendar le legende. Zadnje čase nas dogodki prehitevajo. Tako presenetljivi in nepričakovani so, nedolgo tega se nam še sanjalo ni o vsem, kar se zdaj dogaja. Papež v Trstu . . . Tvoj prihod bo resničen dogodek, ki bo najprej kronika, potem pa bo prešel v zgodovino našega mesta, naše dežele. Ob tem prvem srečanju bi ti rad veliko povedal, vendar moram vse izreči v nekaj stavkih. Kot Slovenec živim tu že stoletja, in to življenje ni bilo lahko. Ali sem zaradi tega .. . trd? Toda ohranil sem vero, ki je prišla tudi k meni iz Ogleja. Od pokristjanjenja naprej je Cerkev zavzela pomembno vlogo v mojem življenju: Stalno me je spremljala, nikoli me ni zapustila, čeprav so včasih nekateri njeni zastopniki krivično ravnali. Ohranil sem vero, čeprav se nekateri med mojimi rojaki, ne vedno po svoji krivdi, ne udeležujejo bogoslužnih obredov. Po moji veri so tolkli iredenta, fašizem in komunizem, in vsi ti, so prinesli slano na našo božjo njivo, za nekatere predele usodno. Borba za obstoj me je naredila trdega in nekako ne-zaupljivega. Toda hočem biti pravičen. Prva ustanova, ki mi je dala oziroma bolje rečeno je izoblikovala mojo kulturo in me tako obogatila, da se z njo lahko ponašam, je bila prav Cerkev; od samostanov in prvih zapisov prek Trubarja do Slomška. Dala mi je prvo knjigo, v težkih časih, ko ni bilo šol, me je učila božjih resnic, a tudi materino besedo. Duhovnik mi je bil oznanjevalec, pesnik, pisatelj, zadrugar, prosvetni delavec, skladatelj, zgodovinar, dirigent, glasbenik, bil mi je brat, ko so mi vse vzeli. Zato veliko dolgujem tej Cerkvi, slovenskemu duhovniku, ki me - edini - ni zapustil, ko sem trpel v času črnega režima. Z odločno roko vodiš Kristusovo Cerkev nasproti novemu stoletju, božja previdnost te je postavila v sedanji čas. Utrdi me v veri, saj zato odhajaš na težko pot po svetu in zato prihajaš med nas, ker je to tvoja naloga. Utrdi me v veri tudi zato, ker je večkrat v nevarnosti. Večkrat sem imel vtis, da nisem bil polnopraven sin krajevne Cerkve. Večkrat sem se približal oltarju z grenkobo v srcu. Vendar hočem biti še vedno sin te Cerkve, ki je kljub človeškim slabostim Kristusova. In prav tako jo sprejemam. Utrdi me v veri, ki si me odkril na moji zem- lji, pa čeprav na njej med pšenico raste veliko plevela. Naj tvoja beseda utrdi in pomnoži pšenico, ki bo izpodrivala ljuljko. Hočem biti odkrit. Bojim se, da bo tvoj prihod predvsem velika zunanja manifestacija, velik spektakel, a naj ta vtis odpravita tvoja beseda in skupna molitev. In še nečesa me je strah. Bo potem ostalo vse, kot doslej? Bo tvoj prihod zbližal obe, tu živeči narodnosti? Vem, nimaš čarobne palice in tega ne morem pričakovati. Tvoje delo bo nadaljeval najvišji pastir v naši škofiji- Napredek in rast mesta slonita tudi, in v precejšnji meri, na pravem, to je krščanskem sožitju in sodelovanju med obema tu živečima narodoma. Poziv velja enim in drugim. Daj Bog, da bi si mi verni končno pogledali v oči. Ali bomo stopili na to pot ali pa bo reevangelizacija velika provara . . . Ce bo tvoj prihod med nas začetek teh dobrih namenov, ki seveda ne smejo biti le nameni, tedaj bo res zgodovinski dogodek za naše mesto. Prosil bom Boga, da bi začeli s tem novim poglavjem v naši zgodovini. Slovenski tržaški človek Tržaška škofija Pastoralni načrt 1991-92 Pastoralni načrt, ki bi ga v letu 1991-92 tržaška škofija rada uresničila, lahko povzamemo z geslom: "novo oznanjevanje krscanske blagovesti“. Prenoviti si želimo podajanje božje besede spričo verske ravnodušnosti in razkristjanjenja današnjega sveta, ki sta tudi pri nas dokaj izrazito prisotni. Prizadevamo si, da bo nase oznanjevanje 'novo' in sicer tako po načinu kot jeziku, novo zlasti v skupni rasti krscanskih občestev. Le tako lahko postane pomembno za ljudi, ki živijo v tem nelahkem zatonu drugega tisočletja. Pastoralna prizadevanja nase škofije ne smejo prezreti posebne družbene sestave in zemljepisne lege Trsta. Odtod se večja potreba po posebnem pričevanju in po posebni odprtosti za dialog in izmenjavo med različnimi ljudstvi in kulturami, zavedajoč se nove duhovne podobe Evrope. Z modro presojo bomo iskali stike in priložnosti za medsebojni pogovor in izmenjavo mnenj in pogledov, s katerimi lahko pokažemo, kakšna je nasa vera in kakšen smisel dajemo življenju, da bi skupaj gradili pravičnost, vzajemnost in mir. “ Pojdimo s Petrom Na valovih casa tudi danes stopa Jezus s Petrovim naslednikom, ki prihaja na Primorsko-mu stopajmo naproti. Na vodah nemirnih današnjega življenja valovi zla besnijo in narodi kričijo: ''Gospod, potapljamo se!“ Kot je dvignil Petra iz jezerskih voda, dviga zdaj naslednika Janeza Pavla Drugega in z njim nas vse. S Svetim Očetom pojdimo vsi k Jezusu Odrešeniku: edino On nas bo privedel na obalo mirno srečnega življenja. Albert Miklavec , 'J P11!, ni dal prej dokončnega Z več strani slišimo to upravičeno pripombo. Nekateri celo dodajo, čemu taka skrivnost? Razlog je ta. Pripravljalni odbor je pripravil svoj načrt, toda potrebna je bila odobritev vatikanskega zastopnika, ki bi moral priti v našo deželo že januarja. Ker ni prišel, se je vsa stvar zavlekla. Prišel je komaj v petek, 21. februarja (tolikšna je bila zamuda) in si vse ogledal. Zadnjo besedo pa je dal sam sveti oče, ko se je vrnil iz Afrike. Ker se je torej vse tako zavleklo, ni bilo mogoče toliko prej objaviti natančnega programa. Svetovni popotnik, romar in pričevalec Ko se je po smrti Pavla VI. poleti leta 1978 kardinal Luciani odpravljal na konklave v Rim na volitve novega papeža, mu je eden izmed sodelavcev voscil, naj bi doživel cast vrhovnega vodstva cerkve. Tedaj mu je Luciani odvrnil, da se za to ne čuti primernega, ker bo cas od novega papeža terjal, da se bo posvetil potovanjem in romanjem v daljne dežele, sam pa da za to nima pravega nagnjenja. Božja previdnost pa je postavila na vrh Cerkve prav skromnega Luciani-ja, toda ista previdnost mu ni dala, da bi sploh lahko začel razmišljati o funkciji, ki jo je bil napovedal novemu poglavarju katoliške Cerkve. Po dobrem mesecu mu je nasledil papež Woytila, človek, ki bo gotovo sel v zgodovino kot izjemni svetovni romar, kot osebni pričevalec in posredovalec Evangelija. V pristnem duhu nove evangelizacije posveča Janez Pavel II. to svoje poslanstvo vsakemu nosilcu človekovega dostojanstva, ki ga papež postavlja tako visoko v svojih govorih in uradnih dokumentih, ko govori o etiki, kulturi in o socialni problematiki. Pij XII. se praktično ni premaknil iz Vatikana ali poletne residence v Castelgandolfu, razen ko je med zadnjo vojno sel tolažit rimsko ljudstvo, ki ga je prizadelo letalsko bombardiranje. Janez XXIII., ki je tako prevetril Cerkev in sprožil koncil, je komaj sel po Italiji. Pavel VI. je naredil korak dlje in si je upal v svet: v Sveto deželo, v Združene narode. Janez Pavel II. pa je potovanje kot osebno pričevanje postavil kot pravilo svojemu pastoralnemu delu. Z njim je papeštvo preraslo rimski okvir tudi na osebni ravni. Odtlej papež ni več samo rimski škof, temveč - tudi v pastorali - postane vesoljni. Spomnimo se samo njegovega enkratnega srečanja z milijonsko množico poljskih vernikov v Censtohovi, ali ganljivih objemov z najbolj odrinjenimi ljudmi Afrike, Srednje in Južne Amerike, ali pomenljivih obiskov pri drugovercih tako v razvitem svetu ali v državah v razvoju. Vedno pa je papež spoštljiv do zgodovine naroda, ki ga obišče, do njegovih značilnosti in preteklosti, ki so ga formirale, oster sodnik za krivice, ki jih je doživel in tolažnik za sedanje težave. Vedno se tudi papežev obisk vtisne neizbrisno v spomin, tistih, ki so ga doživeli. Zato so povsem naumestni pomisleki tistih, ki sodijo, da se papež s temi potovanji preveč razdaja in da postajajo taka potovanja že rutinska. Tak vtis pa je treba pripisati sredstvom javnega obveščanja, predvsem televizij, ki je pri svojem poročdanju preveč vsiljiva in ima pred sabo samo špekta-kularni del, medtem ko pozablja na pastoralni pomen obiska. Papež namreč obiskuje posamezne dežele in posamezne skupnosti in njim prinaša besede tolažbe in resnice. Vsak tak trenutek je neponovljiv, čeprav ga televizijski prenos še tako poplitvi. Zato moramo doživeti tudi obisk Janeza Pavla II. pri nas kot nekaj enkratnega, ki se vključuje v veliko dejanje ponovne evangelizacije Evrope in sveta. Sergij Pahor V teku je pastoralno zborovanje na Tržaškem V škofijski pastoralni načrt za leto 1991-1992 za tržaško škofijo je vključeno tudi pastoralno zborovanje slovenske verske skupnosti. Za to smo določili enajst sicer že znanih tem, ki pa so tudi predmet razprave po župnijah. Dozdaj smo predelali sedem tem. Zanje pa ni bilo veliko odziva, lahko bi bilo bolje. Tako so ljudje prišli do besede in v poslanih odgovorih nam je jasno, kaj si mislijo. Taka udeležba zahteva trud in zavzetost pa veliko dobre volje. Vse vernike prosimo za ta prispevek. Namen zborovanja je jasen: še bolj povezati versko skupnost, stopiti na pot prenove, med nami oživeti božjo besedo ter zavest pripadnosti Kristusovi Cerkvi. Skratka, duhovna prenova. To je delo apostolov in kdor čuti, da to je, naj nadaljuje, pomaga, svetuje in priporoča. Zato z velikim upanjem pričakujemo papežev govor, da nas bo potrdil na naši zemlji, nam dal besedo upanja, vere, zvestobe Kristusovi Cerkvi. 1978. To so bile prve javne besede, ki jih je Karol Wojtyla izrekel kot papež Janez Pavel II. To so bile besede, ki so zasukale kolo zgodovine. Dejansko je svetovna javnost takoj zaznala, da se je zgodilo nekaj odločilnega. Ne le katoliško, ampak tudi levičarsko in liberalno časopisje se je zabelo razpisovati o "'papežu s Poljske“, pa čeprav v večini primerov ni dojelo bistva njegovega poslanstva. Andre Frossard je papeža Janeza Pavla II. označil kot pričevalca, ki je prišel ”naravnost iz Galileje, kakor da bi se bil prilepil apostolu Petru za pete“. Nadaljuje znani francoski spreobrnjenec: ”Moz vere, ki živi v Rimu, je eden tistih, ki se ne strašijo“. Pa ne zato, ker bi bil nadčlovek, ampak ker je njegova opora Kristus. Oznanjati Kristusa je pravzaprav tudi njegova glavna, morda celo edina naloga, kakor za vseh 256 njegovih predhodnikov od sv. Petra dalje. In prav to kot verniki pričakujemo od Petrovega naslednika, da nas utrdi v veri. Ne častimo papeža kot človeka, pač pa Kristusa, ki ga on po svoji službi predstavlja. Prvi in bistveni cilj srečanja s svetim očetom je zato, da se globlje srečamo s Kristusom. Ne gre pa ob tem zamolčati dejstva, da bo v prvih dneh letošnjega maja Janez Pavel II., ki je tudi z zgodnjim diplomatskim priznanjem nove slovenske države izkazal svojo naklonjenost do našega naroda, prvič stopil tudi na slovenska tla (seveda ne na tla slovenske države). Kakorkoli že, pa četudi nam utegne prizadevanje za večjo prisotnost našega jezika pri skupnih obredih prihraniti kakšno razočaranje, to srečanje bo za nas velik praznik. Tomaž Simčič Najprej izkažimo svojo hvaležnost, da je prišel med nas. On, slovanski papež, prvič stopa na našo zemljo. Kot misijonar, romar, popotnik hodi po svetu in oznanja božjo besedo. Predvsem pa pričakujemo njegovo besedo, pač zato, ker bo imela med nami poseben odmev. V našem jeziku nam bo ponudil besedo življenja, besedo zvestobe. Primorski Slovenci smo doživeli na svoji zemlji, kjer živimo že stoletja, marsikatero ponižanje, sramotenje in omalovaževanje našega jezika. V času fašizma pa smo doživeli pravi kulturni genocid. Cerkev nam je bila vedno v pomoč, čeprav nekateri njeni zastopniki v preteklosti niso vedno pravilno ravnali z nami. Vatikan je imel gluha ušesa za naše prošnje in klice . . . Sociologi in politologi nam znajo postreči z zelo utemeljenimi in globokoumnimi razlagami preteklega in sedanjega zgodovinskega dogajanja. Te razlage slonijo večinoma na ekonomski osnovi: ekonomija je namreč danes osrednja in vsepovezujoča kategorija. Toda nekaterih te razlage ne morejo zadovoljiti, ker vedo, da zgodovine ne dela ekonomija, marveč človek, ki ni samo ”homo oeconomicus“, ampak tudi duh, prebivališče sv. Duha. Njim mora nekaj pomeniti tisti ”Ne bojte se“, ki je odmeval na trgu sv. Petra nekega oktobrskega dne v letu S papežem za novo evan Kaj pričakujemo Janez Pavel II. od obiska svetega očeta Ig<