Letnik VIII. V Gorici, dne 15. novembra 1900. Številka 47. Primorski List loučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Vse tta vero, dom, cesarja! Izhaja vsaki Četrtek ub 11. /.jul. tiokopisi sc ih* vračajo. Neiraiikovaiia pisna se m* sprejemajo. Cena za celo l«*to G kron, za pol leta H krone, /a manj premožne l krone sta celo leto. l/.dajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT. Tisk. »Narodna tiskarna« v Gorici. Naročnino in oznanila sprejema upravniStvo v Gorici, Se-memSka ulica St. 9. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Kiva Corno) St. I t po 10 vin. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija St. 7. Pozor prijatelji! Prosimo, boriti*! Volitve'volilnih mož so že pričele. Od njih je odvisna' volitev dveh slov. poslancev. Zdaj je torej čas zganiti se in delati, če zdaj zamudimo delo, bodo potem vse besede le bob v steno. Prijatelje torej lepo prosimo, naj zdaj vse drugo delo kolikor mogoče odložijo in naj se trudijo za dobre volitve. Narodno-napredna stranka bo napela vse sile, da bi zmagala. Ima pa ta stranka veliko denarja, ker ima tajne fonde, iz katerih zajemlje in vrhu teh fondov ima pri denarnih zavodih neomejen kredit. Denar vže roma po deželi in agitatorji pojijo po vaseh vsaki svoje krdelce, ki pojde v boj na dan volitve. Mi denarja svojega nimamo, a ljudskega ne smemo rabiti za take namene. Toda tudi brez denarja bomo zmagali, če stori vsak svojo dolžnost. V ta namen naj se osnuje v vsaki vasi volilni odbor, ki bo agitiral in ljudi poučeval. Naj se nihče ne zanaša, da bodo ljudje storili svojo dolžnost, če ne bodo poučeni in organizovani. Naša prva beseda velja čč. gg. duhovnikom. Pojdite vsi osebno na volišče in vstrajajte pri ljudstvu do konca, saj se gre za njegovo časno in večno blaginjo. Ne imejte pri tem nobenega ozira na dopise liberalnih listov. Za zdaj ne čitajte takih listov. Če se zdaj umaknete ali če propadete, vas bodo s škorpijoni bili celih šest let. Če zmagate, vas bodo poštevali in v enem letu sc bodo narodno-napredni hujskači močno ohladili. Torej vsi osebno volit, kdor pa pošlje druge, ni nič storil! LISTKK. Srečna smrt. Godilo seje v nekem glavnem mestu, kar se tu pripoveduje. Vstopimo v malo sobico... ubožno opravljeno, pa čisto in lično. Pri oknu stoji veliki šivalni stroj, poleg njega miza, na kateri je vže silno porabljena svetilka. Na zidu pri oknu je ptičja kletka, na oknu nekaj loncev z ovelimi cveticami. Sobica je skoro vsa natlačena, ker poleg tihe prebivalke so tu še dve osebi: zdravnik in pa gospodinja. Oba stojita poleg borne postelje, na kateri leži vsa onemogla in smrtno bleda ženska. — Komaj odpira radi utrujenosti oči ter le težko odgovarja na vprašanja, katera ji stavi zdravnik — ves zavzet od sočutja. „ Utrujena, silno zdelana" šepeče ter dostavi glasno: „V bolnišnico Vas bomo morali prenesti, da boste imeli dobro postrežbo ter se odpočijete". Solze zalijejo lahkotno njene trepalnice, temno oko se ozre na zdravnika, potem potuje do ptička in do cvetk na oknu. do svetilke in stroja, kakor bi se hotela od njih posloviti. Zdajci pa obstoji oko na podobi žalostne Matere Božje, okrašeni z rožnim vencem. Bila je na zidu zraven postelje. Potem pritrdi z glavo zdravniku. In malo ur potem je ležala Zolija — tako Naša druga beseda velja gospodom županom. Prosimo Vas, gg;, župani, varujte poštenje slovenskega ljudstva, varujte pa tudi sebi čast! Pojdite vsi osebno agitirati in dajte sc voliti v obeli kurijah. Pomislite, da ako propadete, Vas bo narodno-napredna stranka celili šest let sramotila v časopisih. Ne Vi, ne Vaše družine in ne Vaši prijatelji, ne boste imeli več miru. Če bodo količkaj mogli, Vas bodo vrgli iz vseh zastopov: iz starešinstva, iz cestnega odbora, 'iz krajnega in okrajnega šolskega sveta itd. Župani! Zastavite vse svoje moči, da zmagate, ker drugače gorje Vam pred goriškimi roparji. Gg. učitelje, ki so z nami, prosimo, naj delajo, ker če zmaga narodno-napredna stranka, ne bo imel nihče miru, kdor ne trobi v njih rog. Znano je, da gg. učitelji, ki so naših načel, vže zdaj čutijo jezo narodno - naprednih udov okrajnih šolskih svetov. Torej pozor in na delo! Vsem prijateljem kličemo: Vsi osebno na delo, vsaki na s v o -j e m m e s t u, nihče se n e z a n a š a j na druge, ampak stori kar more! Katoličanstvo in napredek. Govoril na drugem slovenskem katoliškem shodu dr. .los. Pavlica. (Dalje). Spoštovani zborovalci ! Ako je res, da so naši katoliški nauki načela napredka in svobode, tedaj so gotovo pokazala svojo moč v zgodovini XIX. stoletij. In res: zgodovina priča, da katoli-čanstvo je bilo princip napredka in svobode naroda. Ne utegnem danes podrobno o tem govoriti, le glavne misli naj povem. je bilo šivilji iino — v bolnišnici na snažni postelji s snežnobelimi preprogami, v roki trdno držeč s suhimi belimi prsti rožni venec, globoko dihajo. Zdravnik je povedal prednici usmiljenih sester. daje dekle zgubljeno. Vsled dela. pomanjkanja in nočnega čuvanja, vsled telesnega in duševnega napora, je tako oslabela, da se bližajo njene moči h koncu. Drugo jutro so vže revno bolnico napravljali na smrt. Zolija, ko so jej razodeli oprezno njeno stanje, je srčno prosila, naj pošljejo po spovednika. Obtožila se je v temeljiti dolgi spovedi vseh zmot in pregreškov svojega življenja. Na to je zaužila z vso ponižnostjo Telo Gospodovo ter prejela krepilo sv. olja Vsa srečna, svesta si, da je v milosti Božji, leži na postelji. Njeno misli so molitve, zagotavljanje neizmerne ljubezni in polnega zaupanja do Božjega očetovskega srca. Bere se ji na obrazu, kako željno hrepeni po nebesih, katera so ji pač zagotovljena. Mej tem, ko se od vsega sveta pozabljena uboga šivilja na smrt pripravlja, se vrši v glavni mestni cerkvi vesel dogodek. Ženin in nevesta klečita pred al-tarjem, menjujeta si prstana in izgovarjata za vselej obvezno besedico „da“. Nevesta pa, v bliščeči beloti svatovskega oblačila in svilnate tanjčice angelju podobna, a še lepša v čisti obleki svetega devištva iu 1. Katoliška cerkev je našla zelo razvito kulturo, grško-rimsko. Ali je cerkev morda rekla : To kulturo razbijmo? Tega cerkev ni rekla, ampak nasprotno: To kulturo ohranimo in spopolnimo, to kulturo razširimo med vse narode in branimo proti barbarom divjakom. Ti so na vseh koncih vhajali v rimsko državo in razbijali, kar sta v tisoč letih um in dlan postavila. 2. Barbari so zmagali rimsko moč, ali cerkev je one divje narode vzgojila in ustvarila ponosne in svobodne narodi', kakoršnih paganstvo ni poznalo. Po rimskih pojmih so bili le Bimci svobodni državljani in res celi ljudje, vsi drugi le barbari, odvisni sužnji, brezpravni. Zasluga katoliške cerkve je, da so se narodje osvobodili, da so ustvarili nezavisne države, da je narod poleg naroda ravnopraven, ponosen, junašk, a vendar v bratski zvezi z vsemi drugimi. In to svobodo krščanskih narodov je cerkev branila proti nasilju nevernikov, kakor proti nasilju krščanskih samodržcev, ki so bili lakomni tuje zemlje. Isti narodje — evropejski — so zdaj gospodarji sveta, ne po moči števila, ampak po moči napredka in svobode, katere moči drugi narodje nimajo. 3. Ali preidimo naravnost v XIX. stoletje. Saj nasprotniki — vsaj deloma — priznavajo zasluge katoličanstva v preteklosti, ali pravijo, v velenaprednem XIX. stoletju je katoličanstvo zaostalo. Nasproti katoličanstvu hvalijo zdaj prikrito zdaj bolj očito celo pravoslavje kot princip napredka in svobode, pravoslavje, katero se z napredkom ni še srečalo ali vsaj skušnje z modernim napredkom ni še prestalo. Še bolj pa hvalijo nasproti katoličanstvu protestantizem in liberalizem (racijonalizem). Protestantizem, da je načelo napredka in svobode? Jaz pa pravim, če je protestantizem res načelo napredka in svobode, moral bi bil pokazati svojo moč od 16o0 do t7f)0, ko je bil v pol- nepokvarjene mladosti, ko se vrača v sprevodu svatov na strani svojega moža — misli mar na njo. ki jej je napravila svatovsko oblačilo kot zadnje delo?........... Ali se spominja svoje nekdanje sošolke in vedne tovaršice, ki je dospela na rob svojega življenja ter čaka 'v bolnišnici smrti ?.... Drugo jutro, ko sla se mlada zaročenca vrnila od sv. maše, vpraša nevesta svojo mater: ,.Mama, kako gre pač Zofiji? Predvčerajšnjem mi je poslala po nekem drugem mojo ženitvansko obleko; gotovo je kaj bolna, ker sicer bi sama prišla?41 ,.Skoro gotovo bo te dni svoje ča-stitke doposlala". je bil odgovor. ,.Pa saj gre lahko Lizika vprašat, kako je z Zolijo“. Za eno uro se vrne deklica ter sporoči, da je Zofija v bolnišnici ter je hudo bolna. Za pol ure potem sedi vže poleg postelje mlada žena in se pogovarja ž njo prav nežno ter jo jokaje tolaži. Bile so pač vedno dobre prijateljice od mladih nog in vže zdavno je bilo dogovorjeno, da bo le Zofijna roka in nobena druga zgotovila svoji tovaršici svatovsko obleko. „(!istejša in boljša roka bi mi pač ne mogla narediti ženitvanske obleke kakor moje Zofije", tako si je mislila nevesta in tako je tudi bilo.. Dasi je bila Zolijna uboga, ostala je vedno pridna in dobra. ,.Kako me veseli, dati ugaja obleka ljuba Berta!'* tako je dejala s tihim gla-, nem cvetju in ne še le od 17o0do 18f>0, ko ga je nacijonalizem spravil ob bistvo. Vprašam pa: katero stoletje v zgodovini krščanskih narodov je duševno bolj revno, ko ravno XVII. in prva polovica XVIII.? In kedaj je svobodoljubnost bolj propala ko takrat, ko je zavladal znani zloglasni absolutizem in zavladal ravno zato, ker je protestantizem zaplenil zastavo svobode, katero je katoliška cerkev vzdržavala proti samodržcem? In vendar, pravijo nasprotniki, je protestantizem načelo napredka, saj so protestantovski narodje — Prusi in Angleži — napredovali, katoliški — Španija Italija in celo Francoska — propadajo. Odgovarjam: Če vže hočemo pripisovali napredek narodov v XIX. stoletju temu ali onemu verskemu iu filozofskemu naziranju, moramo zaslugo priznati n a-c i j o n a I i z m u ali I i b e r a 1 i z m u, ker je la vodil evropejsko politiko, in ne protestantizem ali katolicizem. Če je bil liberalizem res načelo napredka in če je bas on pospešil napredek, moral bi bil to učiniti tudi v Španiji in Italiji, ki ste bili še bolj liberalni, ko Prusija ali Anglija, česar pa ni učinil. Iz lega je jasno, da moderni napredek neki.itoliškili držav ni ravno uspeh liberalizma, ampak da izvira iz drugih pogojev in razlogov. Saj sv. vera ni vse in cerkev sama ne more in tudi ne sme vsega sama, narodje si morajo tudi sami pomagati, če hočejo napredovali. Rekel sem, da je v XIX. stoletju liberalizem vodil politiko narodov. Noben zistem ni toliko hvalil svoje naprednosti in svobodoljubnosti ko liberalizem. Ne bom tajil, da niso liberalci ničesar storili za napredek in svobodo, ali vprašam: se-li upa liberalizem povedati eno samo resnično pridobitev, katero bi bila cerkev zavrgla? Da, uprla seje katoliška cerkev ..marsikateri napredni misli iu marsikateri svobodi“ in dolgo časa je bila cerkev v tej borbi sama, ali ob som. Vsakim šivom sem ti ušila tisoč in tisoč voščil in prošenj do Boga za tvojo srečo. 0 bodi srečna, prav srečna, draga prijateljica!" ,.Hvala ti tisočkrat, ljuba Zofija; to mi prinese gotovo bogatega blagoslova! Toda oh, kako se mi smiliš! Kakošno življenje si ti imela, kaj imaš od njegd? Nič kakor delo, delo, skrb in trud. Oh, kako se sramujem pred tabo, kaj sem jaz proti tebi?" „Tvoj poklic se še le zdaj začenja", je odgovorila, moj je pri koncu. Veruj mi, jaz nisem bila nikoli nesrečna. Deset let je, odkar mi je umrla mati in obljubila sem ji, da nikdar in nikoli ne pozabim svete cerkve, naj pride karkoli hoče. Tega sem se držala. Bilo je lažje in lepše, kakor ti misliš. V cerkvi ob nedeljah in praznikih pri slovesni službi Božji, pri sveti maši v zgodnjih temnih jutrajnih urah užila sem na tisoč duhovnega veselja. Ravnala sem se po svojem spovedniku, in ga v vsem ubogala. Pomagal mi je se svetom in opominom. Od dneva do dneva sem rajši molila in ah, sv. obhajilo je bilo moja največja blaženost. Le eno sem poznala, česar sem se držala in oklenila: sveto cerkev, Srce Jezusovo, ljubo Mater Božjo, sv. angelja varha in — kako srečna sem bila pri vsem uboštvu in pri najtežjem delu! Nikoli nisem prav za prav imela hudih koncu stoletja so jt* cerkvi pridružila najnaprodniša stranka — socijalno-de-mokraška, — ki jo še vse hujšo obsodila »napredek** in ..svobodo-1 ostarelima liberalizma. Otroci sveta so menjavajo, cerkev ostane! lu vendar, spoštovani zborovavei, no sinemo si prikrivati, da smo v marsičem resnično zaostali. Zaostali smo katoličani. kor nimamo v državah Evropo tisto veljavo, ki nam po številu in delu Ure Zaostali smo v primeri s prejšnimi veki, kor naša načela nimajo tiste moči na duhove ko nekdaj. Zaostali so katoličani tudi v narodnem gospodarstvu in sploh v podjetnosti, 11. pr. v časnikarstvu. v društvenem življenju itd. — Na Nemškem so je vnel v tem prepir, ki se širi čroz nemške mojo in katerega no bo tako kmalu konec. Krivdo zvračajo gosp. na to in na ono: na vlade, na svet, na pokol itd. Ali li niso pravi zadržki napredka. Svet jo bil vedno svet; hudič je bil vselej naš nasprotnik, rili no moro nam nič, če mu sami ne dovolim >; vlado so bilo tudi nekdaj nasilno, ali tudi Bog je vodno isti Bog, ki nas ljubi in so vojskuje z nami. Njegova roka ni prikrajšana in ui oslabela, da nam ne bi mogla pomagati, ako bi mi svojo dolžnost storili. Za to pa menim, da smo sami krivi, če nismo napredovali. Spoštovani zborovavei! Had bi videl, da bi se vsi vrnili s shoda s to mislijo: Sami smo krivi! Iz te zavesti bi se rodilo zaupanje, da če le hočemo, bo bolje in bo dobro. A na drugi strani bi odložili s srca rsako jezo in nevoljo na nasprotnike tor bi šli z mirnim srcem v boj brez sovraštva, da celo brez žale besede. Sami smo krivi, sami si pomagajmo, nasprotniki nam ne bodo nič mogli. (.Dalje pride.) Nove volitve za državni zbor. Dne 12. t. in. so bile volitve volilnih mož v Črničah, kjer je zmagala liberalna stranka z 11 glasovi večine (8 za V. kurijo m 4 za IV. kurijo), na Vogerskem, kjer je zmagala kat. stranka (1 za V. kurijo in 2 za IV. kurijo) in v Čepovanu. Dne 13. t. m. je bila volitev v Šmarjah, v Št. Petru in Trebuši; dne 14. t. m. v Hihenbergu in Solkanu za V. kurijo; v Lokovcu za V. in IV. kurijo; dne 15. t. m. v Hihenbergu in Solkanu za IV. kurijo, v Banjšicah za V. in IV. kurijo; dne 10. novembra: v Dornbergu in Vrtojbi za peto kurijo, v Batah za peto in IV. kurijo; dne 17. nov.: V Dornbergu in Vrtojbi za IV. kurijo, v Grgarju za V. in IV. kurijo; dne 19. novembra: v Gabrijah in Desklah za peto in četrto kurijo; dne 20. novembra: v Sv. Križu iu Kanalu za polo kurijo; dne 21. novembra v omenjenih dveh občinah za četrto, v Šempasu in Ajdovščini za peto kurijo; dno 22. novembra: v Lokavcu za peto in četrto kurijo, v Šempasu za četrto kuri.,o, skrbij, ljubi Bog je vedno za me skrbel. I11 sedaj je konec mojega življenja, truda in bede, sedaj konec mrazu in lakote, bližam se nebesom, Bogu, Njegovim svetnikom in angeljem, k svoji Materi; ali mi tega ne privoščiš?“ „Da, res, li si sveta-1, vzdihnila je Berta, ,.0 kako srečno smeš ti umreti!-1 ,.Da, glej, naključilo se je, da sem za naji obe zgotovila svatovsko obleko, tvojo za svatbo tukaj, mojo za tam zgoraj v nebesih! Ah, Berta, kaj se ti zna še vso na svetu pripetiti — o le oklepaj se trdno, trdno svojega Boga in Njegove svete cerkve!” »Da, Zofija, hočem, in tudi ti moraš ostati moja dobra prijateljica in moraš v nebesih za me in za moje moliti, kaj ne?u »Da, gotovo storim", je rekla bolnica z zadnjim naporom ter je podala obe roki prijateljici, ki jih je sklenila v svojo, „111 sedaj bodi pozdravljena tisočkrat!“ ------------ V lem trenotju se zasliši v bližini nek šum; tihi koraki se bližajo, sliši *e šepetanje. Mlada nevesta so obrne, vsa osupnena takoj vstane. Pralnica usmiljenih sester spremlja kraljico, pokroviteljico zavoda. Visoka gospa so naravnost poda k bolnici. Lep prizor jo jo vidno ganil. Ob pogledu umirajoče device, na katere čistem obličju se je zrcalila blaženost neba in katere oči so poglodavale tako čudovito lepo, obstala je kraljica nema in v Anhovem za pelo kurijo; dne 23. novembra: v Kamnjah, Gojačah za peto in četrto, v Anhovem za četrlo kurijo; dno 24. novembra: v Skriljah, Vrtovinu in v Avčah za peto in četrto kurijo; dne 20. novembra v Bončah. Mirnu in Kalu za peto kurijo; dne 27. novembra: v omenjenih Ireli krajih za četrto kurijo; dne 28. novembra: v Kozani in Kojskem za peto, v Ajbi za polo in četrto kurijo; dno 29. novembra: v Trnovem in v Bo-činju za peto in četrto, v Kojskem za četrto kurijo; dno 30. novembra: v Pod-gori za pelo, v Št. Ferjanu za polo iu četrto kurijo; dno 1. decembra: v Pod-gori za četrto, v Šl. Andrežu za peto iu četrto kurijo; dne 3. decembra: v Biljah in Sovodnjah za peto iu četrto: dne 4. decembra: v Opatjemselu in kočniku za peto in čelrto; dne 0. decembra: v Gorici za polo kurijo. — Na Krasu so bodo vršile volitve tako le: dne 17. novembra: v Sežani in Naklu; dne IU. novembra: v Nabrežini, Slivnem, Št. Polaju, Gabro-vici in Koprivi; dno 20. novembra v Avberju. Tomaju in Štijaku; dno 21. novembra: v Lokvi, Bodiku, Vojščici, Selu in Brestovici; dne 22. novembra: v Povirju. Štorjah, Brjah, Pliskovici in Velikem Dolu : dno 23. novembra: v Dutovljah. Skopem, Štanjelu, Komnu, Škrbini; dne 24. novembra; v Mavhinjah, Veiikem Repnu, Zgoniku; dne 26. novembra: v Gorjanskem, Temnici in Kobljiglavi. Na Kranjskem. — Shod zaupnikov katoliško-narodne stranke je soglasno sprejel kot kandidate za kmečke občine bivše poslance Venzajza, Pogačnika, Povšeta, Pfeiferja in Žitnika. Katoliško narodna stranka postavi tudi v mestih svoje kandidate. Na Koroškem se Slovenci pridno gibljejo. Bog jim ohrani volikovški okraj. V V. kuriji bodo podpirali krščansko so-cijalnega kandidata. Na Štajerskem so oglašajo vo-lilci proti kandidaturi viteza Berksa za celjski volilni okraj. — Dekan Žičkar prodore v peti kuriji. — Dvorni svetnik dr. Ploj jo sprejet kot kandidat za p tu j sk i -Ij u to m orsk i o k raj. Politični pregled. Škofovska posvetovanja so pričela dno 0. novembra na Dunaju. Hrvaščina v Dalmaciji, uradni jezik. — V Dalmaciji so uradovala do sedaj politična in sodna oblastva izključno v italijanskem jeziku. Prod nedavnim pa se jo osmelil neki sodni uradnik tudi v v svojem notranjem uradovanju posluževati so hrvaščine. Proti njemu so predstojniki uvedli preiskavo. Uradnik se jo pritožil in najvišje sodišče jo odločilo, da uradnik ni postopal protipostavno, kor italijanščina ni zakonito določena kot izključni uradni jezik v Dalmaciji. Dr. Ebenlioch, zgornjeavstrij-ski deželni glavar, je govoril na shodu tiha. Ko jo je visoka gospa razne roči povprašala, rekla jo še sočutno: „Ali še kaj želiš? Povej, vse dobiš, kar ti bi znalo biti v tolažbo!" Lahna rudečicaje pobarvala obličje bolnice. Trdno prime v roko sv. razpelo tor [ ogleda na Križanega, potoni pa na kraljico tor reče tiho: ,.Hvala tisočkrat, Vašo Veličanstvo, ne potrebujem ničesar, imam vsega'1. Nagnila so je kraljica nad njo ter jej zašepetala:„Srečni otrok, tebe zavidam!11 In oko vladarice se jo v solzah zalesketalo. „Bog blagoslovi Vašo Veličanstvo tisočkrat!-4 odgovorila je Zofija z neizrekljivo hvaležnostjo. Kratica je vprašala še nekaj Berto, potom pa jo šla ginjena daljo. Zvečer istega dneva jo Zolija blaženo umrla, in ž njo so zagrebli drugi dan skrivnost, da jo bila od mladih nog Zofija namenjena ženinu Berto. Zvedela je to Zoli;a poprej slučajno, ko jo strašna nesreča doma očetu ukradla vso premoženje. Ne b* brez zavisti, ampak s prav veselim in pužrtovalnim srcem je napravljala in okrašala svoji srečni prijateljici svatovsko obleko. Mesto časnega ženina jo čakal nan jo večni. Z deviškim mirtinim vencem, ki joj 110 bo nikoli ovenel, jo šla k njemu — za večno. (Kurnmel, „In Gottes Band-1; prev. J. L.) katoliškega političnega društva v Linču. Govoril je o položaju v zadnjem državnem zboru. Govoril je tudi o združitvi z ostalimi nemškimi strankami. Temu pa vgovarjajo razna katoliška glasila. Pov-darjajo namreč, la bodo Ebenhoch za združitev dobil prav malo pristašev v katoliški ljudski siranki. V Sovei’no -ameriških ^ržavah bode pomladi vo'itov. predsednika. Pri volitvah votivnih mož jo zmagal dosedanji predsednik Mae Kinley. Demokratski protikandidat Hryan jo podlegel. — Američani pom nože svojo mornarico. Gradilo so bo skupno 32 vojnih ladij. Z južno-afriškoga bojišča dohajajo za Angleže neugodna poročila. Buri so so preskrbeli z velikimi zalogami živil in streliva. Njih bojne vrste so se jelo znova polnili z novimi krepkimi močmi. Vso pričakuje nove vslajo v kapski koloniji. Vrhu vsega pa so je pričel vpor colo mej angleškimi vojaki iu so morali zbog tega razpustili žo več polkov. Iz Kitajskega prihajajo le „na-barvana“ poročila. Resnica se ne zve. Kitajski cesarski dvor dela pripravo na beg, ker velesilo nočejo odnehati od svojih zahtev. Kitajska cesarica je dala obglavili 15 angleških podanikov, ki so podpirali cesarja, pri njegovi nameri podati so nazaj v Pekin. Grof \Valdorsoe pa jo potrdil smrtno obsodbo nad petimi odličnimi kitajskimi uradniki. Med tem pa kitajski razbojniki svobodno razsajajo. Novice. Spomnite se, spomnile se! — Konec lota so bliža. Prosimo vse gg. naročnike da nam dopošljejo zaostalo naročnino. Prijatelje in dopisnike prosimo, da izpodbujajo naročnike k rodnemu plačevanju. Imenovanju v finančni stroki. Predsedništvo tuk. finančnega ravnateljstva je imenovalo: vodjo carinskega urada v Červinjanu Ivana llerbicha carinskim olicijalom glavnega carinskega urada v Trstu; oficijala tuk. glavno cari-narne v Jakoba llarcona voditeljem carinskega urada v Červinjanu; ofi.-ijala Karola Polsehak-a olicijalom carinskega višjega urada, asistenta Josipa Bose h i n » olicijalom, vežbenike Ernesta Bartoli 11 i j a, Almeriga G h i 11 o r j a iu Silvija T o s s o n i - P i 11 o 11 i j a asistentom tor davčnega višjega kontrolorja Mihaela G i 111 a d o r a davkarjem v IX. plačilnem razredu. »Primorski List ‘ in naši trgovci iu obrtniki. — „Soča“ pravi, da mi napadamo vsakega, ki ni naše stranki*, tako da sino 11. pr. napali g. Jeretiča, trgovca s papirjem. Reči moramo, da liani je to čisto novo. Mi smo javnosti samo povedali, da jo polog Gabrščeka tudi g. Jeretič podpisal ovadbo proti ,.Prim. Listu-1. O g. Ant. Pečenku, vino-tržcu v Gorici, smo rekli le, dajo pristaš liberalne stranke, ki je sv. cerkvi in duhovščini do skrajnosti sovražna. To jo ves "oli laktum. Mislimo, da smemo povedati, kar gospodje očitno kažejo. Sicer pa moramo reči, da se nam zdi zelo čudno, kako more „Soča-‘, ki je vse ljudi na Goriškem do kosti obrala, očitati nam, da napadamo. Tožba proti „Pri 111. Listu14. — V kratkem času bodo sedeli na zatožni klopi dr. Jos. Pavlica, dr. A. Pavlica in odgovorni urednik Iv. Bajt. Kot tožitolji so nastopili radi razžaljenja časti gg. Dekleva, Konjedic, Jerkič, Gabršček, Jeretič in dr. Tedaj ves štab trgovsko-obrlne zadruge ! — Gospodje že komaj čakajo, kedaj vtaknejo v luknjo te tri klerikalce. Pravda bo velezanimiva. Za to priliko si bo treba preskrbeli stenografa. Vse podrobnosti hočemo prinesti v listu. Na svidenje tedaj, liberalna band.t! II koncu povemo še, da je obtožnica tako neumno spakeilrana, da bi se ji krave smejale. Morda jo še objavimo. „Sot*a“ in vera. Pod tem naslovom bo pač potrebna stalna rubrika v našem listu. Neverjetno je, kako se zaganja „Soča;‘ vedno bolj v cerkev in vero. Da se o tem tudi naši čitalelji prepričajo, navedemo par vzgledov. V štv. 129. piše: „Liguorjeva morala, ki dovoljuje laži in celo krive prisege, vse k večji časti božji .. ., je edini pripomoček go- spodom nuncom v kritičnih časih. Namen posvečuje sredstva11. Kakor znano jo Alfonz Liguori cerkveni učenik, njegovo moralo jo cerkev priporočila. »Soča11 se pa jej drzno podtikati, da dovoljuje laži in celo krive prisege! Pozi vijemo jo torej, da nam svojo trditev dokaže, sicer si pritisne pečat ,,nesramne obrekovalne babure“! »Soča11 strinja so dalje popolnoma z dr. Trillerjevim geslom: Proč od Dunaja i 11 Rima. Piše namreč, da pod tem geslom „misli dr. Triller in njegovi somišljeniki (inej katere moramo prištevali tudi Gabrščeka, Tumo in druge naprednjake) emancipacijo od Dunaja iu H ima za Slovence!-1 A proč od Rima znači proč od papeža, proč od katoliške cerkve!------------- Najlepše pa še pride. Strah in trepel obeta katoliški cerkvi »katoliška11 — „Soča“. Poslušajte, kako piše doslovno: „lJsodepolni nauki tako-zvane »učeče cerkve“(!) so silno nevarni in utegnejo roditi posledice, pred katerimi so bodo nekoga lepega dne trosi i njihovi oznanjevalci in tisti visoki dostojanstveniki katoliške hirarhije, ki dopuste taka krivoverstva in toliko zbesnelost!11 In zopet daljo: ,.Škoda v najskrajnejših posledicah... zadene morda vso sedaj 110 ogromno klerikalno organizacijo, zadene bridko vse stanovalce po larovžih brez izje m e, zadene vso (!) h i r a r h i j o in po prebridkih skušnjah nepobilne zgodovinsko resnice utegne zadeti tudi cerkev sam o“. V št. 129. pa čitamo: Ako pojde tako naprej se brez dvoma pokažejo posledice da bodo začeli javkati (!) ne le po larovžih, ampak tudi po škofijah^!!) in v V a t i k a n u ! ! 1“ -- — Oj, strašno gorje! — Za vse to se ve so liberalci čisto »nedolžni-1. „Soča“ zatrjuje: „Za to bodo odgovarjali drugi, ne pa mi pristaši narodno - napredne stranke*1. — — Oj ljuba nedolžnost, oj kje si doma?! —1— Paberki i/, »Sore11. V štev. 131. je vendar enkrat ,.Soča“ priznala — kar jo prej vodno zanikala, — da se ves razkol na Goriškem no vrti le okoli dveh strank, ki si stojita po svojih n a-čelih druga drugi nasproti. Ker se pa naša stranka oklepa krščanskih načel, ui težko uganiti, kakošn.i načela zastopa „Sočina“ stranka. Svojih načel sicer nikoli jasno ne pove, a kljub temu se baha na vsak korak, da ima »jasen program11. Če se ji dokaže njeno nasprotstvo proti veri, koj se hinavsko umakne pod frazo: »Mi nismo proti veri, nismo proti duhovščini-1! Pa koj v drugi vrsti pikne hujše — kot vsaka kača. V vseh predelih slišiš odmevati slavospeve na svobodomiselnost in »naroduo-napredne-1 ideje. Kaj razume pod temi idejami, „Soča-1 noče povedati naravnost. Pač pa tolmači prav njeno naprednost ljudstvo samo. »Bodite proti farjem, pa boste tudi vi napredni-1, je podučeval nekje neki zaupnik — na deželi svoje poslušalce. Da, da! Vaša naprednost je zgolj »udrihanje po veri iu duhovščini-1. Še nekaj našim somišljenikom za kratek čas. Vsak dan dobivamo nove naslove, nove priimke. Tako nas imenuje »Soča-* v štev. 131. »sovražnike*1 ljudstva. pred katerimi ni nikdo varen, ki vklepamo ljudstvo v spone »nevede in terne**, ki smo toliko časa »sleparili** naš ubogi narod. Očita nam zvitovsko, peklensko »zlobo-* satansko iu nečloveško »obrekovanje1*, nazadnjaštvo. Nazivlje nas »paše-*, »tirane-- »brezvestne in propale duše**. Z veseljem <'akamo, kako nas bo »Soča-1 prihodnjič odlikovala. — Povejte, ne govori li »Soča-1 siluo olikano in dostojno? Ah, kako krasna mora biti ta »narodna naprednost-1! —1— Protestantje o katoliški cerkvi. — Na Saksonskem je imela občni zbor v Gvitavi deželna »Evangeljska zveza1*. Protestant dr. Koltzsch iz Draždan, je na shodu govoril kot zastopnih evangeljskih delavskih društev mej drugim naslednje: »Nedavno so imeli katoličani velik katoliški shod. Zakaj bi tudi mi ne imeli svojega? Učimo se od njih, česa nam manjka! Priznati moramo, da bi nam bilo potreba mnogo od praktičnega pogleda kat cerkve. Kat. cerkev se je d o b r o lotil socijnlnega vprašanju, kateremu sc 110 moiv nihče več izognili’ Ona pridno zbira na delo diiliovniko in posvetno može. K a L d e I a v s k a d r n St v a s o p o k t it I a n a N c m S k o ni voli k a sila, od kalem sc moramo mi mnogo učit', ki situ) še dah1!': z a d c j za k'a-t o 11 š k o c (* r k v i j o. Njihovim obsežnim delavskim društvom zamoromn le malo naših nasproti postavili. i\li rabimo nekaj od poljudnosti kat. cerkvi*, mi rabimo ljudstvo. Manjka nam tmli zadružni d u li kat. cerkve. Mi le preveč kritikujerrio!" Krasno priznanje isl usl — nasprotnikov! Kako smejali se more torej človek „katoliškil< ,.Soči“ in njeni nevednosti, ko piše v št. 128 v napredku ogerskih Slovakov ter pristavlja: Toda njih protesta n s k a (!) d u h o v šč i n a j i m n e meče polen pod noge, kakor naša katoliška, marveč pridno dela ž njimi !•* — Ignorantnost! Luteranski misijonar. — Poroča se nam iz ,.Gor“, da tam neki učitelj (Gahrščekov sorodnik?) in sobojevnik, prav pridno mišijonari. Dobil je nekje slovensko sv. pismo, katero je izdala luteranska družba v Londonu in to sv. pismo nosi okoli in je razlaga kmetom. Pri neki priliki ustavili so ga kmetje češ, „saj to sv. pismo ni pravo", ali on jim je možko odgovoril: ,.saj ga je izdala družba, mora že biti pravo — le poglejte in borite". Res so pogledali, pa mu jo zasolili: „ali vi mislite, da je vsaka družba prava, g. nune so nam razlagali pri krščanskem nauku, da mora biti vsako sv. pismo od škofa potrjeno, če bi hodili h krščanskemu nauku, bi morali to vede!i“ ! Dobil jo je, spravil knjigo v žep in odšel, da najde kaj bolj neumnih poslušalcev. — Torej vidite, kako dela ta klika povsod po načelu dr. Trillerja : „proč od Birna11 ; — torej vidite, kako po pravici je g. Knaus imenoval napredno stranko luteransko ! Torej ti misijonarji brez talarja naj sejejo ponekod seme brezverslva in krivoverstva — katoliški duhovni pa naj sedijo lepo doma — saj vera nima v javnosti ničesar opraviti — in naj oznanujejo s prižnice samo ljubezen, kakor je rekel v Kobaridu dr. 11. Tuma. Da potem bodo lahko radi imeli duhovnike, če puste ti in mirno gledajo, kako trga volk čredo Kristusovo. — Duhovniki, pozor! Ven i/. zakristije! — Ljudstvo, varuj se takih sleparjev-misijo-narjev ! Tumova veroizpoved. — Na shodu v Bihenbergu je dr. II. Tuma hotel tudi svoji stranki na čelo postaviti naše geslo: „Vse za vero, dom. cesarja!-1 Besede so ilepe, zakaj ne.. .., vsaj za toliko časa, dokler nima mandata v žepu. Bavnati se po njih je pa prosto — svobodomiselcem. Dobre limanice za — kaline! Zato je končal svoj dolgočasni govor slovesno: ,.Duhovščina trobi po deželi, da narodno-napredna stranka hoče vzeti ljudstvu vero! Vzeli so si geslo: „Vse za vero, dom cesarja!“ „.I a z pa mislim, da imamo vsi vero!“ Človek bi pričakoval, da bo mož razvil svoj verski program, da bo dr. Tuma pojasnil ljudstvu, kako hoče braniti kal. vero pred Židi in framasoni, kako zagovarjati tudi v javnosti njene nauke, kako skrbeli za neodvisnost katoliške cerkve ter se potegovati za čast njenih služabnikov. Toda o lem ne duha ne sluha! Vero je v strahu omenil, pa k oj krenil drugam. — Mi pa mislimo, da tako versko izpoved, kakor dr. Tuma, bi lahko podpisal nele vsak krivoverec ali razkolnik, ampak celo vsak Turek in pagan, saj mislimo, „da imajo vsi vero-1! — Kakošno vero — po tem .se ne vpraša ! -I- Prvotne volitve na Vogrskem. V ponedeljek 12. t. m. so bile prvotne volitve na Vogerskem za peto skupino in kmečke občine. Volitev je bila zelo živahna. Volilcev obilo. Zmagala je. se ve, Coronini-Gregorčičeva stranka z ogromno večino. V' peti skupini je izvoljen župnik s 57 glasovi. Tumovci so se zbiraliokoli g. učitelja G. učitelj je celo šolo pustil, da je zamogel agitovati. Pa ves trud je bil zastonj. Volilci so rekli: Juda nočemo za poslanca. Tumovci so milo gledali skozi okno. Dati se je bilo, da počijo. Zato so ostali zunaj, potem pobrali šila in kopita. I V kmečkih občinah je dobila naši slranka M>, oziroma 20 glasov, župnik in župan. G. učitelj je vdohil I glasove, drugi glasovi so bili razcepljeni. Vdobili so po dva in Iti gla-ove. in eden dva. Neodvisni volilci so kompakliio skupaj dižali. V St. IVIrn je pri volilvi volilnih mož dne l.'t. |. m. zmagala za V. kurijo z enim kandidatom kal. narodna stranka, v l\. kuriji pa z vsemi tremi. 1/. Gorjanskega. Nova moda ugi-lacije. Pivi. nedeljo sla imela v Gor janskom skrivni shod dr. Tuma in Gabršček. Sklicavala sla in priklicala skupaj nekaj malo ljudi po listkih. Vse pri zaprtih vratah! in v krčmi! Noben ni smel zraven razim povabljenih par privržencev. Ljudje so se močno hudovali, da niso smeli zraven. IJpili so zunaj : „kaj hudiča imate, če sle pošteni ljudje, pokažite se in govorite očitno in pred svetom, ne v zaprtih sobah!" Iz Cmio. — Trojica nečrniška se je izkazala s svojim skupnim dopisom v ,.Sočr‘ od 25. oktobra res prisl na učenka Volterjeva, /.veslo se držeč pravila:,.Obrekuj drzno, nekaj že oslann“. G. ,.Tomv‘ ni divjal proti dr. Tavčarju in ni napo-vedaval, da bodo liberalci v bližnji bodočnosti podirali cerkve, četudi bi io radi. Še manj je pa izustil kje, da bodo žgali duhovne itd. Na gotovo je poslavljal sorodnost naše napredne stranke* z naprednjaki drugih dežel, osobito bratov v Belgiji. Primeril je namreč besede dr. Tavčarjeve: ,.cerkve po naših gričih in dolih so znamenje naše sužnjosli", le besede je primeril s knjižuro belgijskega Iramasona pod naslovom ,.Napredek11, kjer je med drugim rečeno: ,.Kristijani niso pustili nobenega lempelna pagan-ske starodavnosti; tudi mi sovražniki katoličanstva ne smemo ničesar trpeti11. Tudi ni „Tone“ priporočal, da „na.j se shoda udeležijo v obilnem številu11, marveč je le kratko omenil, da bo po pop. službi božji shod. Pa kakor je dopisnik z umazanimi uslmi ob zadnji taki volitvi izbruhnil: „Vsi L... so k.......“, tako je tudi zdaj hlastno sprejemal in začečkaval pobalinsko sramotenje na Cerkvenika, menda le od svojega „tovariša", češ, da pridno oblizuje krožnike v našem larovžu11 itd. Seveda, kar je v hližuejši doliki s sovraženo cerkvijo in njenim duhovstvom, mora v blato! Počasi! Cerkvenik ne potrebuje kaj takega; ima toliko lastnega, da mu še ostaja čez leto, tudi mesnine! V' larovžu pa ima, če ne kot podžupan, vsaj kol cerkveni ključar in kol cerkovnik pogostoma opravke. Tako je moral še nedavno zavračati že tretje „tovari-ševo“ samovoljno seganji* v cerkveno posest. In ,.svetle kronice”, ki so spravile Cerkvenika v škodo.... ki se sedaj tega toliko škodoželjno veselite — od kod so ti* prišle? Prišle so od tiste stranke, katera je, kakor pravite,spravila g. Faganela v obč. starašinstvo — torej od tedanje vaše stranke! In vaš g. dr. Stanič jo Irdil, da tako odškodnine z a pot k volitvam so tudi po postavah dovoljene. Celo deželna sodnija je bila tako razsodila. Kaj se poleni tako nesramno krohočete temu slučaju!? Očitna laž je tudi, da bi bil g. dekan Grničane v vsaki svoji „neslani11 pridigi zmerjal z brezverci in liberalci — še v nobeni jih ni. Kje ste pa tudi slišali, da bi bili mi pri vsaki priliki g. župana zmerjali za liberalca? Liburalce imenujemo le tiste, kateri naravnost rovajo proti kristjanstvu, kakor delate ravno vi. G. dekana ni še nikdo opozoril na kako dolžnost, ki bi jo imel do starega mežnarja. G. „Tone“ nima nadalje z ,.Bojčevo trombo11 ni; prijateljstva, no sovraštva. Da smo se pa ti in ti zopet združili, to prihaja, kakor je že g. Faganel utemeljeval na obidi shodih, odtod, ker gre sedaj očitno za krisljansko sv. vero. Kakor sta se bila sprijaznila Pilat in Herod in sedaj dva izmed vas zoper Kristusa, tako mi za Kristusa! Komur vera ni prva, je ni vreden. Pa se imenujete narodno-napredne! Narodni ste, dokler se vam krisljansko ljudstvo vdaja. Potem bi se pa družili z Lenašijem in Verzenjašijem, kakor vaš duševni oče s Šveglom in Mravlagom. Naprednost si pa pripisujuto po izgledu onega pijanega jezdeca, ki se je bil vse-del narobe na konja ter dirjal ž njim naprej in naprej — med Gabrščekove domače ohrlnikc pred Adamom. Iz Črni«', i P r v o I n e volit v (O V ponedeljek smo volili volilne može za obe skupini. Vdcležili so sw skoraj vsi volilci iz Črnič, Batuj in vsi iz Sela. — Batujski lepi učitelj je. kakor jo šla ve-rojelna resnica, delal celo nedeljo in vso noč prej po Batujah iu Selu in sicer z velikim vspehom, ker so nas premagali. Ž njim so prišli na volišče I ud i vsi starčki, kraljevi in pohabljenci. Niti eden Bal u jec, še ključar in cerkovnik, se ni izneveril liberalni zastavi. V naši črniški luri je If)4 lišt., in samo v kakih 15 hišah vorjejo v nezmotljivost liberalnega papeža dr. Tumo, seveda pred vsemi naš profesor, poštni upravitelj in krčmarji s svojimi koniparni. Vsi drugi Črničanje so oddali neiislrašljivo svoj glas za kat. narodno stranko. Pri naših krčmarjih ui manjkalo tisti dan no jedi iu pijače zastonj. . .., to se jo poznalo posebno popoldne na volišču, ko je bilo vse polno pijanih. Popoldne je bila udeležba vsled groženja in prelenja še večja. Iz Sela je bilo v V', skupini okoli 1(1 z nami; pop. pa iz cele haitijske fare samo g. Berbuč. Pa nič čudno, saj so v Batujah in Selu za kat. stranko razmere zelo nejasne. Žalostno! Dobro znamo, da imajo Batujci in Selci proti nam nekaj večine,če so složni - kar so jo sedaj morda prvikrat zgodilo. — Bazlika glasov je bila v obeh skupinah okoli II glasov. Ne udajmo se! Le neustrašeno naprej, ker pred Bogom osebno smo zmagali! Kobariški Kot, I. nov. 1900. - Dragi gospod urednik! Vas prosim, da mi vzamete teh mojih par besedij za svoj list. Pišem Vam, kako žalostne čase smo doživeli dandanes nasvetu. V mislili imam shod, ki ga je držal častiti gospod doktor Gregorčič v Kobaridu. Prvič je govoril Gregorčič, drugič Klavžar in tretjič Lapanja. Pri tem shodu nas je bila velika množica kmetov in vernih kristjanov. Z nami so bili tudi naši dušni pastirji. Bilo je nas, mi se zdi, več kakor tristo. Bili smo vsi zadovoljni lega shoda iu smo zaupili : ,.Živio naš poslanec dr. Gregorčič !-‘ Pa, žalibog, prišli so nekateri liberalci, kateri so upili in kričali kakor divja zver. Ne vem, ali so to delali od pijačo ali od jeze. Sram jih bodi! Pa vse to jim nič ne ho pomagalo. Mi kmetje smo trdne vere, iu Bog nam bo pomagal. Na 20. avgusta so tudi držali skod v Kobaridu. Bila sta Tuma in Kramarjev Dreja. Pa mi kmetje nismo šli h temu shodu ; tudi niso naši ne tulili no rjuli. Tržani naj imajo pa svojega poslanca. Mi pa hočemo tudi svojega poslanca po svoji volji, in la je naš dr. A. Gregorčič. M. II., kmet. Od nekod. Poleg drugih napadov na duhovnike je tudi ta: češ da duhovnik sam ne izpolnuje ljubezni do sovražnika. Dovoljujem si opomniti: da se sme včasih nekatere tudi malo ostro pogledati (se ve v srcu se ne sme imeti sovraštva). In sicer to zaradi pravičnosti, hudobnemu v kazen in poboljšanje podložnika ; zaradi višjih obzirov, če je upanje, da se tako slabi spametijo ; ali pa, kadar se je bali, da se bode hudobni še slabo tolmačil, to prijaznost; ali če se je bati novih prepirov ž njim. Kar se pa liče citatov: Takega ne pozdravite! Ne jejte ž njim! — Treba ju je limeti tako: Ne občujte dalje časa s takimi proti-kristi, kolikor je mogoče; ogibajte se hudobnih ljudij družbo — kolikor to okolnosti, dovoljujejo, po na-vodu kršč. modrosti in modrih svetovalcev ! Iz Gorenjega polja. Našega ljubljenega in nepozabnega dušnega pastirja preč. gosp. vikarja Angela Čargo smo izgubili, ker so premeščeni od nas v Nabrežino. To izgubo obžaluje cela občina, ker je bil toliko pri previdenju bolnikov, kakor pri splošnem vsestranskem občevanju postrežljiv, vesten, natančen tor uzoren, spoštovanja vreden duhovnik. Bog ga ohrani še mnogo let, tako zdravega in čvrstega cerkvi in domovini na blagor, ter čestitamo ob enem vrlim Na-brežincem za predobitov takega vzgled-nega dušnega pastirja, kakuršen je nam nepozabni preč. gosp. Angel. Dobili smo tudi že druzega duhovnika iz Banjšic sv. Duha. Ljudstvo ga je častno in z vese- | l.jein sprejelo, škoda le, da jo pri sprejemu naš g. župan prepoveald streljati, da bi topiči Imli oddaljenim ovčicam naznanjali veseli dan. Topiči pa so ropotali n« dan potrditve županom njemu v čast, do se je svet tresel in ne da hi bil prepovedal streljati. Šempas, dne t). novembra. — Prvi leden novembra uživali smo vesele dni sv. misijona. Zo meseca jan livarja jo bil namenjen sv. misijon. Toda radi takratne bolezni vč. g. misijonarja Fr. Poljaka se jo sv. misijon mogel obhajali šo ie zdaj. Vodili so ga trije očetje iz družbe Jezusove. Po tri pridige smo imeli na dan. Pridige so s prijetno silo vlekle ljudstvo v cerkev. Cerkev je bila vse dni polna zvestih poslušalcev. V izbrani obliki so se govorniki večkrat dotikali sedanjih skelečih ran. kalen* vernemu našemu narodu sekajo oni, ki hočejo cerkev na lice poljubovati, pa jej stopajo na prste. Globok ulis je napravilo razmolrivanjc razločka, ki so nahaja med onimi, ki širijo brezversko omiko iu med onimi, ki oznanujejo versko omiko s križem in evangelijem v desni iu s peresom pa abecedo v levi. Zupljani so se z velikim veseljem udeleževali sv. misijona. Zveličavni čas nam je le prehitro potekel. Obhajancev smo šteli blizo 1900. Nihče ni hotel izostali. Ginljivo iu navdušeno je bilo ponavljanje krstne obljube. Posebno veličastna pa je bila sklepna procesija. Namen te je bil javna iu slovesna zahvala za dobrote v pretečenem stoletju ter ob enem poklon J. K., kralju vekov ob novem stoletju. K tej procesiji je došlo 1(5 duhovnikov ; vodil jo jo solkanski župnik. Za križem so se uvrstili šolarji, potem možki, vsaka podružnica s svojimi kr.ži in banderi. Pred duhovščino smo našteli blizo 800 belo oblečenih deklic z venci na glavi iu gorečimi svečami v rokah. Za duhovniki so sledili župan in starešine in konečno ženstvo. Vsega ljudstva se je cenilo nad tri tisoč. To je bila velikanska in veličastna manifestacija katoliškega življenja. Vse so je izvršilo v najlepšem redu brez nezgode v veselje iu zadovoljnost in gotovo v blagor župnije. Vrnil se je mir in sloga. In to je zaželjeni in krasni uspeh, ki naj ostane trajno. Vam pa čč. gospodje oo. misijonarji kličemo šo enkrat : Hvala in Bog plati! S Sv. Gore. Dne G. novembra t. I. obhajali so sledeči gospodje: č. g. Andrej Leban vodja svetišča na sv. Gori pri Gorici, č. g. Jožef Skočir, dekan v Devinu in g. Matija Šorli ravnatelj c. k. postnega vreda v Ljubljani, na sv. Gori svojo 50-letnieo prihoda iz Tolminskih ljudskih šol v Goriške z slovesno sv. mašo iu zahvalno pesmijo, katero je daroval č. g. dekan ob veliki asistenci. Knjigoveznico je otvoril v Gorici v Gosposki ulici g. Iv. Bednarik, ki je zelo izkušen obrtnik. Kol slovenskega podjetnika ga toplo priporočamo slavnemu občinstvu. Knjigoveznico bo na istem mestu, kjer je bila tlosedaj Baumanova sladčičarna. Kop v cerkvi. V Terzu pri Čer-vinjanu so včeraj neznani zlikovci iz tamošnje cerkve odnesli dragocenosti za 1200 kron iu neko podobo Marijino. Be-darstvo je na nogah, da zasledi lopove. Iz Dobravelj. Dne IH. t. m. zjutraj ob f>. uri se je povozil pod Batujami Andrej Jerkič, po domače Kos iz Dobravelj. Peljal je vino v Gorico. Bil je v hipu mrtev. Nadomestne volitve za goriški deželni zbor in sicer ona za izpraznjen mandat po odstopu Mighettija in pa ona za izpraznjen mandat vsled smrti barona Locatellija, se bodeta vršili dne 7. decembra t. I. in sicer prva v Gorici, druga pa v Gradišči. Iz Hovca. Badi konfuznosti in fra-zarstva, ki preveva bovškega poluradnega dopisnika sestanek ,.Kaplan Abram v Bolen11 v ,.Sočt“ od G. nov., sem primoran g. dop. prositi, naj mi blagohotno pojasni naslednje. Glasi se : To v a m more m d o-c a z a t i, a k o želite, t u d i pred sodnijo*4. rTou— kaj? — naj kaj se nanaša ta „to-1 ? Mogoče je trojo: L Ali hočete dokazati pred sodnijo, da se ustanavljajo kons. društva tudi tam, kjer jih nič ni potreba? 2. Ali hočete dokazati pred sodnijo. da delajo konstnima društva škodo slovenskim trgovcem? H. AIi hočete dokazali pred sodnijo. da se hoče kons. društvo ustanovili tudi pri nas (v Bovcu) prav nasproti našim trgovcem in kar ji' hrati med vrsticami, da sam jaz delujem na loV Na to. prosim, blagovolite mi odgovorili vsaj v listu „Sučr‘ ali pa o s e h n o, ker niste hoteli v nedeljo na shodu pojasnili in podpreti tretje točke; o prvih dveh, ki sti v konfuznem sestavku tudi tako omeli, kakor sem ju označil, niti ne govorim, ker je za vsakega, logično neslečugu človeka, in vrhom tega še izobraženega, neumno o tem izgubljati besede. Za danes torej to; drugič kaj več, ko Iioiii na jasnem. Za danes torej to; drugič kaj več, ko Iioiii na jasnem. J o s. A hram, kaplan. Naša društva. Iz trgovsko-obrtne /.»druge. Juristi okolu „Soče“ so pretili, da bodo izgubili uplačane deleže vsi, ki so jih odpovedali. Pisali smo že zadnjič, da je to gola ignorpntnost. No, jezični dohtarji okolu „Soče“ so se vendar premislili in nam milostno naznanili, da je le odpoved nemogoča. Za to naznanilo pa nas hočejo kaznovati I K. Toda nič strahu! Tudi to svitlo krono bodo morali pošteno popustili! Prosimo vse one, ki so že dobili to naznanilo od trgovsko-obrtne zadruge, daje pošljejo nemudoma uredništvu „Prim. Lista". Kakor smo že povedali, vložili moramo skupno tožbo. Vabilo k slovesni sv. maši v cerkvi sv. Ignacija in k občnemu zboru cecili-janskega društva za goriško nadškofijo, ki bode v sobani društvu ,.Gabinetto calto-lico*1 v nunskih ulicah dne 22. t. m. po naslednjem vsporedu: A) Slovesna sv. maša ob 10. 1. In troj it, koral s spremlje-vanjem orgelj. 2. Maša l. Schildknechta op. o. (Herz Jesu-Messe) za tri moške glasove in orgije, 3. Graduale A. Foersterjev in 4. Olertorij Al. KdenhoferjeV, prirejena za 4 možke glasove od Fr. Set-ničarja. 5. Motet Gantantibus organis F. Ferroni-ja za dva glasova in orgije, (j. Commutiio, koral z orgijami. B) Zborovanje ob 1 f/V 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo obeh sekcij. 8. Slučajni predlogi. 4. Volitev novega odbora. K slovesnosti v cerkvi so vabljeni vsi prijatelji cerkvenega petja, k zborovanju pa drušlveniki. Slučajni predlogi naj se naznanijo odboru vsaj pred zborovanjem. Za Alojzijev išče: g. dr. Nik. Tonkli 20 K, g. Ant. Jakončič 10 K, sl. županstvo Škrbina 10 K, g. Jos. Faganel 2 K, ranjki preč. g. Andrej Žnidarčič zapustil 100 K. Št. 924 Op. •) Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1899. začne v pondeljek 10. decembra 1900, ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavil niče in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 7. novembra 1900. Anton Pečenko Karol Draščik, Važno za vsakega! Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela briških, dal- in (Ima vina matinakih in iz vipavskih, iaterskih v i - furlanskih, * " nagrado v. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Cen« zmerna. Postrežba poštena. pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan i častno diplomo najvlšjcya priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. IfPJU. In v Gorici na razstavi I. 1‘JUU s zlnto svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke ild. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za njo svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. i i l i (i Nova dolavnica cerkvenili posod )l M )i \i M M in orodja. Gorica, mugistratna ulica St. 8. Podpisani vsojn si naznaniti prež. duhovšCini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za naročim svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker Se nima ilustrovunih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči. jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Franc Leban, srehrar. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Seni.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna iu po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Scincniški ulici h. štv. t. v lastni hiši, kjer je „Trg. obrt. zadr.“ j^nton JFou, klobučar iti gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba iu cene jako solidne. Artur Makutz, klepar v Ozki ulici (Via Strctta), se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. »GGOGGGOGOGGOOC Čebulno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar, ulica sv. Antona 7, Gorica. 30GOOGOOOOOOOOOC Anton čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča se z a raznovrstna naročila po meri za gospe in gospodu. Naročila se izvršujejo hitro. prodajalnica po najnižjih cenah, dokler je še kaj v zalogi!) Dobiva se za ([lij 0 0n "ikidmivH uuker rfiinonlor urn s po |pU. L IN srchrnuiio Iranc. verižico in tokom, ([lij d fi/j prava srebrna rcni. ura s posrebrn. £1U. UJ anierikansko verižico in tokom. f[]|j eOf) pmvu srebrna rem. ura za gospe s ^1U. posrebrneno angl. verižico in tokom., IT 1170 l)ruVil *4 karatna zlata remont, žepna 1^1' 11 IU ura,zbaržun. škatlo ineleg. verižico. I Za vsako uro 3 leta poroitva. tli. ISO pravi (i karatni zlati prstan iu en, Pošilja tudi proti povzetju ali proti pred-' plačilu zneska. Kar ne ugaja, se vzame v 8, dneh nazaj in se koj vrue dotičnf znesek. tnk6 da kupec ni v zgubi. Brat|e Hurviz. kupčija izvoza, Krakau Stradom 17 Ilegalo ilustrovani zapisniki cen za ure,J nakitu. zlato, srebrno iu kineško-srebrno blago’ po znižanih cenah se dobivajo brezplačno In : poštnine prosto. Agenti se iščejo. Josip Blokar na trgu svetega Antona štev. 11. v Gorici. Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4. 5. Več vrst riža. Sveče I. in II. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Ciper, Burgundci' ild. Postrežba točna. Cene zmerne. »Krojaška zadruga44, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gn: |>oskn ulica hiš, šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega maimrakfumega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak Iclni čas v liajvof*Jl Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, okslbrt, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. J tiger itd. itd, Vsc^ |>o nuj nižjih cenah. Cene su stalne brci/, pogajanja. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. —■ Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. —- Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najclcgatncjšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Qoriei. jfaiton JC/D N • jH Sh d M o > d PC Kako bo z vojsko ? Slovencem v svarilo in v pouk napisal Podgrajski. Cena 50 vin. po pošti .o nvč. več. Dobiva se v »Narodni tiskarni« v Dorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. in pri C. Likar-ju, Semeniške nlice 10. Vsakemu Sloencu neobhodno potrebna! | N p p <3 O O d o« d o