•»ostnim plilm v gotovini.
V Lfublfani, pon^delfek, 9. fatiusrja 1922.
Leto II.
&*err, 6.
izdaja mk ds-taik pspo.dr.a
CENE PO P03TI;
28 celo leto K . 10'—
za pol teta K ! 20'—
»
v upravi stane mesečno K 13*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
_; :;-X:i2'i£3aWB£'
UrtdftiPrc ta mrernlStvs « %*,.
uišti St«. S — Tnisfo*
ar*driič!?t Ste« 58 — Vei*tos =a= npr*wištw St«*, 32? 3sm
CENI PO POSTI:
zs četrt leta K 60‘-» en mesec K 20’—
A. M. B.:
Nasi psi
Ogromne naloge si stavimo. Preosrso-u hočemo človekovo dušo. Priboriti ho-nio družini njene naravne pravice. Na vtonomiii občin, pokrajin in delovnih »nov hočemo zgraditi stavbo države. Z rionomnimi stanovskimi telesi hočemo j®iciti razred izkoriščevalcev in napraviti države orodje v rokah delovnega ljim-a. Države, ki so si sorodne po liudslvu ^^mteresih, hočemo združiti. Krščanska , cela naj spojijo države v veliko družino
človeštva.
^ Kje je pot do teh vzvišenih ciljev, kje aile, da jih uresničimo? Te sile so v hrib Sam*k« Imeli bomo to, kar si sami porimo, to bo naše, kar zaslužimo. Za-1® treba dela, treba je združiti vse sile •tvc>V«a^a 1iudstva v en°l°- Delovno ljud-Kdai i^veniie ie lel°s naskočilo občine. Vsi Si 1° Prlšli do avtonomnih stanov? lirai ' delovnih stanov naj se organi-r-aJ0'. štopamo pred delavce vseh strok, Uvcft .®ete.’ Pred obrtnike in umske da-jirg? 8 Pozivom, naj se strokovno organi-*tan°’ Eo do vel*l< deI vseI* pridobitnih strokovno organiziran, se bodo te iznr °rSanizacij‘e brez težav in naravno les	v javnopravna stanovska te-
2 *• Kako dobimo avtonomjio pokrajin? 1 borbo združenega delovnega ljudstva Sto zdruzenernu kapitalizmu! Kako za-krščanska načela v mednarodno ‘rijenje? S tem, da smo sami doma pra-i “ti napram tujerodnim manjšinam in s da se tesno oklenemo mednarodnih r8anizacij krščanskega delavstva.
, Delovno ljudstvo stoji danes pred . °Pi liberalne države, njegova zgodo-v^a naloga je, da jo v trdem boju za-in j0 pretvori v ljudsko državo. 18 l*tu 1821. je prišlo revolucijsko leto Četno nočemo na ilne revolucije, ho-organivf’ da delovno ljudstvo gre strumno bjego^K8110 t‘s^° Pot» **i mu i° narekuje d0vin edr!i položaj, njegova vest in zgo-g(-ia ®; In to je pot iz kapitalizma v kr-državoj So<dadzem> 1Z liberalne v ljudsko
lmaJ8i govorijo o domovini. Tudi mi jo A na V .srcu k°I nekaj ljubega in svetega, ni domovina ia mrtva zemlja krog .,d ne kamni na gori. Tudi nam ni do-
skrivnostno telo, ki plava IjucT iud.tvom- Domovina so nam vsi dne-6’ ^rdo de!ai° na naši zemlji iz p|Sava v noč, na poljih in v tovarnah, in ttla« r'a z umcm ln ro'-;o! Domovini polo j -Pomeni pomagati tem ljudem. Za Slavi-°moviro, za delovno ljudstvo Jugo-diti ^e> '>e gorimo in njemu hočemo zgra-pom Sv°boden dom. V tem je najgloblji en naše borbe za ljudsko državo.
'i
DeJ^ai popoldne se je kon ti Juh ha ~- .a zbornica za Slovenijo v dvor
Začetek svobodne irske.
London, 7. jan. (Reuter.) Irska zbor* j nica je sprejela londonsko pogodbo s 64 j proti 57 glasovom.
*	4	•>
Po 700 letni borbi je danes Irska dosegla svojo svobodo. Odslej ie Irska neodvisna republika, ki svobodno priznava za svojega kralja Jurija angleškega. Sicer pa uživa kot enakopraven član velike britanske svetovne federacije vse pravice neodvisne države s svojo armado, financami in zunanjimi zastopniki.
Ta dogodek je eden najvažnejših v moderni zgodovini in spada poleg sklepa velesil, da se na posvetovanja o gospodarskem položaju Evrope povabita tudi Nemčija in Rusija in da se slednja namerava priznati, med najbolj vesele vesti iz oblačnega povojnega časa.
Svobodno Irsko pozdravlja danes vsa svetovna demokracija, vsi, ki stoje v borbi za svoje pravice proti nasilju!
* * *
E AMON DE VALET? A.
O tem znamenitem voditelju Ircev je prinesla »The World« nedavno naslednje podatke: Valera je rojen Amerikanec, a je že v starosti dveh let prišel na Irsko. — Oklenil se je irskega naroda in njegove stvari z vso dušo in ji služi zvesto kot naj-višji nalogi svojega življenja. Zaradi nje se
je posvetil politiki, dasi mu je drugače tuja in mrzka, L. 1916. je bil zaradi oboroženega odpora, ki ga je osebno vodil, obsojen na smrt, nato pcmiloščen in obsojen v dosmrtno ječo. Tu je vodil stradalne stavke in izsilil za svoje tovariše mnoga olaišania L. 1918. je s pomočjo prijateljev ušel in odpotoval nemudoma v Ameriko, kjer ie dal pobudo za ustanovitev »Ameriške družbe za priznanie irske republike«. Družba šteje danes pol milijona članov. De Valera je sedaj star 38 let, je oženjen in ima šest otrok. Njegova žena je bila učiteliica. De Valera je popoln abstinent, in odkar je bil v ječi, tudi ne kadi več. Zelo ljubi godbo in je izvrsten strelec; kot dnak ie slove! kot sijajen igralec nogometa. Po poklicu je profesor matematike in je poučeval na raznih irskih vseučiliščih. Osebno mu je matematika najljubša stroka in veha za enega najboliših evropskih matematikov. Njegova želja je, da bi se mogel zopet posvetiti svojemu znanstvenemu poklicu. Po veri je katoličan, in sicer goreč katoličan. Kamorkoli gre, vedno nosi s seboj sv. pismo nove zaveze.
De Valera je vodil boi za svobodo Irske do zadnjega. V irskem parlamentu je on nasprotoval sedanji pogodbi med Anglijo in Irsko, ker ne vsebuje popolne neodvisnosti irske republike.
f*
med Jnusslaoiin in liHI'« ni napetost
Rim, 8. jan. Minister za zunanje posle Della Torrelta je izjavil v razgovoru s so-trudrikom lista sPopolo d’ Italia , da ni nobene napc‘osti med Italijo in Jugoslavijo. Tretji pas v Dalmaciji se izprazni šele tedaj, ko se izpolnijo vsa jamstva za
varstvo Italijanov v Dalmaciji, kakor to predvideva rapallska pogodba. Italija zasleduje politiko, ki stremi za tem, da se doseže sodelovanje nasled tvenih držav; fantastično pa je trditi, da je vsled tega to gibanje naperjeno proti Italiji.
1, psstblSn na evropsko usipudailn
tafiraia.
svaia
*«i m •	   ~.„,enijo	v	dvorani
clajjo^i-Jratu. Navzoči so bili razen treh
lhe«t -iVS1, ^e«° J6 dvoril pokrajinski na-Stv3, \ 2- I. Hribar ob 14.14. uri. Priso-
Sac. o	8*a EeP tud* načelnik oddelka za
fadn	S- A. Ribnikar in višji inšpektor
S- *ng. Stebi.
P°
j°r Cc ’ 'n.'e kil izvoljen soc. dem. Melhi-
Sedrn (jiV01’itvi se je vršila volitev pred-j°r q a in je bil izvoljen soc. dem. Melhi-se n, 0 k a 1» ki je imel na topni govor. Ta je „ *iPa ni po- rečil ter je ta pokazal, da Defo , k>al le še malo razmišljal o nalogah ve. 'rs‘v'e zbornice. Podane so bile tri izja-hiš‘tVa0c- dem-» narod. soc. in zaseb. urad-
bi g^.splošnem je bila seja zelo klaverna le p . 1® Pokazalo takoj, da je ta zbornica privilegij
ene same organizacije, tefti , s.neie k° delavstvo lahko sodilo o Vide|8voieni inštitutu; kako bo sodilo bomo ne "Prijetna za večino pa ta sodba
nih organizacija se bo po svojih čla-intere k eVida sei *n iudl Pr' delavskih strank £°delovala, obsojala pa vsako je a^tvo in enostranost zbornice, ki se Pri prvi seji pokazala.
S^»lJ^ENI PLINI prepovedani.
iia§ni; **Nnžlon' 7- ian- (Reuter.) na da-
dele^,-6.11 vashingtonske konference so Oi n^ll_IZ,ilv.lli' da so strupeni plini v voj-
nedopustni.
Rim, 8. jan. Na podlagi sklepa vrhovnega sveta v Cannesu je italijanska vlada s posredovanjem ruske gospodarske dele-
Slassa hodi ponesi.
Prihodnje dni začne izhajati v našem listu zanimiva povest »Bratova tajnost,« ki obravnava dogodke iz burne irske zgodovine sredi 19. stoletja. Današnji irski revolucionarji, Sinfajnovci, ki so izvojevali svobodno irsko državo, so imeli ves čas stoletnih bojev svoje prednike, L. 1861 se je v Ameriki ustanovila tajna irska bojna organizacija Fenircev, ki je hotela Irsko odtrgati cd Anglije ter proglasiti samostojno irsko republiko. Ta organizacija je vpri-zarjaia krvave upore in se ni strasila najbolj krvavih činov nad angleškimi gospodi.
Med temi dogodki se razvija povest irskega ljudstva, ki je socialno, gospodarsko in moramo zasužnjeno na rodnih tleh po angleških bogataših. Veiika nasilja Angležev, uničevanje rodbinske sreče, vse krivice se vrste. Sredi pa stoji zgodba bra-ta-duhovnika, ki mu je angleški oskrbnik ubil brata, zažgal hišo ter uničil srečo več družin.
Povest je silno zanimiva, napeta, mojstrsko izdelana. Posebno aktualnost ji podajajo sedanji najnovejši dogodki na Irskem, ko je irsko ljudstvo po velikih žrtvah doseglo svoje osvobojenje.
la oInmod Earcpe.
Cannes, 7, januarja. (Havas.) Vrhovni svet se je danes dopoldne bavil izkl učno le z angleškim predlogom, naj bi se Nemčiji dovolil odlog plačevanja vojne odškodnine za leto 1922., ne da bi s tem bile oškodovane pravice Francije. Angleški delegati so utemeljevali ta odlog s splošno finančno krizo. Odlog se dovoljuje z izrecnim pogojem, da Nemčija vodi pod medzavezni-škim nadzorstvom pametno finančno politiko. V prvi vrsti gre zato, da se dobe večja jamstva in da se doseže, da Nemčija ustavi nadaljnje izdajanje papirnatega denarja in da resno stremi za tem, svoj proračun spraviti v ravnotežje.
Cannes, 7, januarja. (Havas.) Ministrski predsednik Briand ie nreiel od vrhov-
gacije povabila Ljenina, naj se udeleži konference, ki bo sklicana v Genovi.
nega sveta nalog, naj povabi nemško vlado, da pošlje svoje zastopnike v Pariz, kjer naj bi bili pripravljeni, da pridejo v Cannes, ko se bo vrhovni svet zedinil v vprašanju vojne odškodnine. Nemški delegati bodo v smislu določb pogodbe mogli tukaj staviti svoje pripombe glede možnosti plačevanja; zavezniki jim bodo pri tej priliki tudi sporočili svoje pogoje. Predlog, naj se povabijo nemški delegati, so stavili angleški zastopniki, ki so tudi zahtevali, naj se Nemčija povabi, naj to tudi čimprej stori.
Pariz, 8. jan. Vrhovni svet je imel včeraj svojo prvo sejo, ki je bila posvečena načelnim govorom šefov posameznih delegacij o vprašanju finančnega problema Evrope. Splošno sodijo, da je ime! govor Lloyd Georgea pred vsem namen, izzvati zaželjeni učinek v angleški javnosti, ker je znano, da bo vrhovni svet sklepal o principih glede problema gospodarske obnove Evrope. V svojem govoru je Llovd George izražal nado, da se bo gospodarski položaj Nemčije zboljšal, ako ji bode uspelo vzpostaviti svoje trgovske odnošaje z Rusijo in ako bo tudi Francija spoznala za svoj interes koristne omenjene odnošaje, ki bi olajšali Nemčiji možnost plačila.
Berlin, 8. jan. Na današni popoldanski seji kabineta se je razpravljalo o vprašanju vojne odškodnine, zlasti pa o vabilu vrhovnega sveta, naj Nemčija pošlje svoje zastopnike v Pariz. Vlada je sklenila, nai se delegati odpošljejo in delegacija stavi pod politično vodstvo bivšega ministra dr. Rathenaua.
London, 8. jan. »Westmiinster Gazzet-te<r poroča, da se bo mednarodna konferen-ca ,ki bo razpravljala o gospodarski in finančni obnovi Evrope, sestala v Pragi. Na to konferenco bodo pozvani tudi voditelji sovjetske Rusije pod pogojem, da prizna Rusija svoje dolgove in zasebno last.
P0M0C AVSTRIJI.
London, 8. jan. Dopisnik »Moming Post-e« poroča iz Kristijanije, da se bo norveška vlada odrekla svoje zahtevi v znesku 1 in pol milijona kron, kolikor dolguje Avstrija za kupljeno blago. Norveška narodna banka ne bo sodelovala pri mednarodnem posojilu Avstriii.
fespKaiisičogga sveta.
(Od našega tržaškega dopisnika.)
Trst, b, januarja 192J
Italijanskemu kapitalističnemu gospo« darstvu je s polomom Ital- eskoraptne banke — o tem je »Novi Čas« že poročal —*. zadan občuten udarec, Ta banka je slone* laa na delniškem kapitalu 300 milijonov, lir; njene rezerve so izkazovale v zadnjem oktoberskem računskem izkazu 83 milijo* nov lir, kar pometli, da je banka posedovala skoraj 400 milijonov lir lastnega kapitala. Ta svota seveda ni tako velika, da bi radi poloma te banke moralo biti pretreseno na^dr.o gospodarstvo cele Italije, da bi vsi drugi veliki italijanski finančni zavodi morali napenjati vse svoje sile, in da bi se celo država s pomočjo nujnih kraljevih dekretov morala vmešati v to zadevo,
Če pa vemo, da je Ital. esk. banka, razpolagala skoraj s 5 milijardami lir tujega denarja (hranilne vloge ter tekoči računi in krediti drugih zavodov), ki ga ie vporablla za osnovanje in podpiranje veči-, noma vojne industrije, nam postane razumljivo, zakaj se v lo zadevo ne vmešavajo le banke ampak tudi država sama. Po kon« čani vojni je popolnoma naravno morala nastopiti kriza teh umetno v življenje vz-buicnih indaMtijskib podjetij. Kriza teh podjetj je povzročila seveda tudi krak It, esk. banke, ki je bila pri teh podjetjih udeležena z ogromnimi svolami denarja.
Pri te: prii.k: je nemogoče prezreti ne-, verjetno lahkomišlienc zaupanje ljudstva nasproti kapitalističnim špekulantom: banki, ki nima niti -100 milijonov lastnega premoženja, se zaupa brez najmanjše garancije skoraj 5000 milijonov ali pel milijard, medtem ko zaupa kapitalist poštenemu ia trdnemu kmetu k večjemu eno tretjino tega, kar je vredno njegovo posestvo in Ih to tretjino le proti vknjižbi. Bančnim magnatom, ki jih nihče ne pozna, dokler kaka škandalozna afera ne dokaže, da skozi vse svoje življenje niso delali nič drugega, nego sleparili, oziroma znali spretno balancirati na kazenskih zakonih, pa se brez vsakega pomisleka in brez garancij zaupajo milijarde.
Ti bančni magnati se s zaupanimi milijardami spuščajo v najbolj nevarne špekulacije in, ako se jim iste posrečijo, natrpajo svoje žepe z milijoni, v nasprotnem slučaju pa plačajo škode seveda tisti, ki so jim denar zaupali. Zelo zanimivo in poučno je citati poročila buržuaznih časopisov o tem bančniem polomu. Kdor ima dovolj p-u trpljenja, spozna iz teh poročil vso škodljivost kapitalističnega sistema mnogo bolje nego iz kapitalizmu najbolj sovražnih j časopisov in knjig, V svojem stremljenju^ j da bi se pokazali izborno informirane, iz«
J blebetajo buržuazni listi take kapitalistih«
! ne tajnosti, da se mora človek kar za gfa-j vo prijeti. Neki meščanski list poroča s ču-I dovito nedolžnim obrazom, kako so o priliki kraha It. esk. banke veliki kapitalist^ katerim daje častni naslov »finančnih krogov«, svoje manj bogate kolege in druge najivne male vlagatelje opeharili. List pravi namreč, da krah omenjene banke ni prav nič iznenadil »dobro poučene finančne kroge«, ki da so dogodek z gotovostjo: pričakovali.
Kako na bi ga tudi ne bili pričakovali, ko so dobro vedeli, v katerih podjetjih je imela eskompina banka vložene milijone svojih upnikov in ko jim je bilo znano, da, so ta podjetja vsled nevarnih špekulacij iu I sleparij svojih elegantnih in »uglednih«
| upravnih svetnikov izgubila ogromne švo-i te. Zato so pa tudi veliki špekulanti še j pravočasno potegnili svoje milijonske vlo-| ge iz banke in razprodali svoje ničvredne! : delnice. Še le ko se je to izvršilo in ka i eskomptna banka, vkljub več nego niili-j iardni podpori, ki jo je dobila od svojih | dostojnih drugaric, velebank, ni mogla ved i izplačevati vlog, ji je vlada z dekretom o j moratoriju omogočila zaključek poslovanja, | Banka je tora; zaprla svoja vrata pred no* j som — ne velikih borznih špekulantov' » : temveč srednjih in malih vlagateljev in up-j nikov, ki niso posvečeni v vse tajnosti j borzne igre in so za to tu, da z žrtvova« | njem svojih malih kapitalov večajo kapi-j tale velikih borznih razbojnikov, da toraj I pospešujjo Koncentracijo kapitalizma,
Mali vlagatelji so sicer obžalovanja; 1 vredni, ali pomisliti je treba, da kazen, ki
Stran 2.
'>Novt čas«, dne 9, januarja 1922,
Štev. 6.
jih pri tem zadeti®, ni nezaslužena. Saj so vendar tudi oni vlagali denar v banke ne iz ljubezni do nje in tudi ne z namenom, da bi s tem komu koristili, temveč da bi od svojih, čeravno skromnih kapitalov, dobivali obresti, t. j. da bi na ta način izkoriščali delo drugih. Dobivati obresti, koristiti se s tujimi žulji, je nemoralno, in vse, kar je nemoralno, mora se prej ali slej maščevati.
Zanimivo bi bilo ogledati si bolj natančno gospodarske posledice kraha Italijanske eskomptne banke, kakor tudi v kaki zvezi je ta krah s kapitalističnim gospodarstvom ostalega sveta. Z ozirom na prostor v listu pa moram ta vprašanja pustiti za prihodnji članek,
llssac prišel: esiania o Rmrtlrn!
> Jugoslovanski oddelek Foreign Lan-gua^e Information Service objavlja:
Pred kratkim smo naznanili, da je bila letna kvota za priseljevanje iz Jugoslavije popolnoma izčrpana okrog 15, novembra 1921, kar pomenja, da je priseljevanje iz Jugoslavije v Zedin ane države ustavljeno do konca juniia 1^22. — Letna kvota za Jugoslavijo je znašala 6405. Po poročilu generalnega komisarja za priseljevanje je bilo do dne 23. novembra 1921 pripuščenih »a račun te kvote 6552 priseljencev. To pomenja, da so priseljeniške oblasti dovolile prihod 147 jugoslovanskim priseljencem čez dovoIiei,o število Ta prebitek predstavlja slučaje, kjer bi bila deportacija povzročila dotičnikom neaava.lne te/koče. jRadi toga so jim priseljeniške oblasti začasno dovolile, vstop. — Kljub temu, da je priseljevanje a Jugoslavije ustavljeno, vendarle prihaja, žalibog še vedno precej ljudi iz Jugoslavije. Njih usoda je jako žalostna, ker morajo iti nazaj. Treba je pripomniti, da nimajo po zakonu nikake pravice do povračila potnih stroškov. Parobrodna društva imajo le dolžnost, da jih peljejo nazaj ssastonj. — V t: t iiudje prihajajo h komu v Ameriko, Ako niso bili dotičniki v Jugoslaviji dobro poučeni o strogosti sedanjega priseljeniškega zakona, zakaj jih niso njihovi prijatelji ali sorodniki v Ameriki opozorili na nevarnost, kateri se izpostavljajo? Že odkar je novi zakon o kvoti stopil v veljavo, smo začeli opozarjati občinstvo nun}.
Nekateri pa vendar mislijo, da ako je kcJo dobil vizum ameriškega konzula in se jdu dovoli ukreati se na parnik, mu je s f&tn že zagotovljen vstop. To pa tri res, kajti šele priseljeniške oblasti v Ameriki, to je ko je dotičn.k že prišel v ameriško luko, določajo, ali kdo sme ali ne sme priti. *— Zaupati na slepo srečo, ali da se bo. za dotičnika napravila izjema, je več kot la-hkomišljeno. Izredni slučaji, ko priseljeniške oblasti dovoljujejo pristop čez kvoto, &o tako redki, da ni treba niti računati nanje. Zaradi tega opozarjamo vse, ki šc čakajo na prihod kake osebe iz Jugoslavije, naj takoj storijo vse potrebne korake, da se dotične osebe v Jugoslaviji kakor hitro mogoče opozorijo, na se ne ukrcajo in naj zb. sedaj nc pridejo v Ameriko. — Ponovno opozarjamo, da se zakon ozira !e na rojstni kraj in ne na državljanstvo. Ako se pravi, da je jugoslovanska kvota izčrpana, pomenja to. da nihče ne more več priti v Zedinjene države, kdor je bil rojen v mejah sedanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kdor je bil rojen drugod, še lahko pride, vkolikor še ni izčrpana kvota one države, v mejah katere se je rodil.
Zadnjič smo opozorili, da se smejo vrniti oni inozemci, ki so šli v stari kraj na obisk, ako ta obisk ne prekorači šest mesecev po njihovem odhodu iz Amerike. Zgodilo se je v par slučajih, da se je dotič-nik vrnil s svojo novoporočeno ženo. Opozarjamo, da dotičnik nima pravice pripeljali nikogar seboj; le on ima pravico priti nazaj in nihče drugi. Osebe, ki se vračajo po šestmesečni odsotnosti, ne potrebujejo nikakih pismenov dokazov glede datuma svojega odhoda iz Amerike, ker imajo priseljeniške oblasfi na razpolago imena vseh potnikov, ki odhajajo iz Amerike. Potrebno je le, znati ime parnika, s katerim je dotičnik odpotoval. Zakon se se\>eda ne ozira na ameriške državljane; tem je pot vedno odprta. Naturaliziran državljan sme poklicati svojo ženo in svoje mladoletne otroke, ako še niso dosegli starosti 18 let. Otroci naturaliziranega državljana so namreč ameriški državljani le tedaj, ako so se rodili, ko je bil oče že državljan; sicer postanejo državljani le v slučaju, da pridejo v Zedinjene države, predno so postali 18 let stari. Prvi papir v stvareh priseljevanja nič ne pomaga; državljan je le oni, ki ima drugi papir.
Bodite torei previdni in ne rav-ajte lahkomišljeno, da ne pripravljate sebi in drugim bridko razočaranje, gorje in nepotrebne stroške!.^_______
Rim, 7. jan. Kakor poroSa >Tribuna«, izide v kratkem kraljev dekret o pospešitvi likvidacije premoženja tujih podanikov.
ZeiezniSka nesreča pri Vinkove fc*
Zagreb, 9. januarja. Listi poročajo o veliki železniški nesreči, ki se je zgodila v soboto, 7. t. m. na postaji Mihanovci med Vinkovci in Brodom- Nesreča bi bila skoraj zahtevala mnogo človeških žrtev.
Na postaji Ivankovo se navadno srečata zagrebški in belgrajski brzovlak. Ker pa je imel zagrebški brzovlak v soboto nekaj zamude, je or tal na pošlji Mikanovci, ki je manjša postaja in ima samo tri tire. Zagrebški brzovlak je stal na srednjem tiru, dočim je prometni uradnik dal kretničarju nalog, da raj uravna kretnico za belgrajski brzovlak za tret': tir. Med tem pa je že prehajal belgraiski vlak in kretničar ni mogel več uravnati, kretnic. Pe1 grajski brzovlak je vsled tega privozil z vso silo na srednii tir, kjer je stal zagrebški vlak. Strojevodja belgraiskega vlaka je to onazil in z vpo silo skušal ustaviti vlik, kar se mu je deloma tudi posrečilo. Kljub temu ie s preee;šn‘o silo zavozi v zagrebtki vlak in sta bili obe lokomotivi, poštni voz in več vagonov - skoraj popolnoma uničeni. 8 o eb je težko ranjenih, več pa lahko. Iz Vin-kovcev je, prispel takoj poseben vlak z zdravniki in delavci ter rovima lokomotivama. Po večurni zamudi sta oba b.*zovla-ka ncd?l:evala - vejo pot. Ponesrečence pa so prepeljali v bolnico v Vinkovee.
Za w Evropi.
London, 7. jan. Kakor javljajo iz Cannesa, sta se Llovd George in Briand začela posvetovati o dogovoru med Anglijo in Francijo, po katerem naj bi se zagotovil mir v Evropi. V slučaju nemškega napada na Francijo naj bi Anglija nudila Franciji vojaško pomoč.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 9. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notira‘o* Budimpešta 49.25. Berlin 170, Italija 13.60, London 12.75, Pariz 24.25, Praga 510, Dunaj 4.45.
Zurieh. 9. jan. (Izv.) Budimpešta 0.85. Berlin 2.85, Italija 22.35, London 21.76, Newyork 517.50, Pariz 41.75, Praga 8.50, Dunaj 0.17, n. a. K 0.10, Zagreb 1.80.
Dunaj, 9. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 21.25.
tfoUtlčni dogodki.
-f Kol poslanec namesto pok. Frana PiŠka pride v zakonodajno skupščino urednik Fran Žebot iz Maribora.
[ Grešna stranka. Znani svobodomislec, a drugače iskren pristaš pravega jugoslovanstva brez vsaktere hegemonu;; — Milan Marjanovič, priobčuje v -.vSlobodni Tribuni« članek, v katerem sc peča z govoricami, češ da jc skupina okolu »Sl. Tribune« zgolj levo krilo demokratske stranke. Marjanovič te govorice najodločneje zavrača, kot popolnoma neosnovane in pravi, da možje, ki sq zbirajo okolu Si, Tr.« niti izpočetka niso hoteli pristopiti demokratski stranki, ko le-ta še ni. bila razkrinkana in obtežena s takimi greni, kakor je danes. Danes pa bi bila .prava lahkomiselnost za vsakega, ki ga ne vodi želja po vdeležbi na oblasti in državotvornih ugodnostih in ki ni naiven in kratkoviden, da bi vstopa! v stranko s tako malo uresničljivimi zahtevami«. Danes Tribunaši ne le niso nikako levo in niti ne najkrajnej-še levo krilo demokratske stranke, ampak oni to stranko iz globljih nego osebnih razlogov pobijajo in potiskajo iz javnega življenja. Demokratska stranjta je ^malopridna, grešna skupina, ki je kriva mnogemu zlu, ker je to zlo pokrivala z idejami demokracije, jugoslovanstva in unitarizma ter s tem te ideje ponižala in osramotila.« Demokratska stranka jc "•kot celota — kot taka je vedno nstopala —- napravila veliko grehov, težkih in težko popravljivih.« Marjanovič pravi da čaka demokratsko ‘ Iranko po njenem moralnem in političnem polomu sedaj še polom — pri volitvah. — Tako sodijo o demokratski stranki ljudje, ki ji stoje po kulturnem programu blizu in ki so za ustvaritev jugoslovanske države žrtvovali svoje najboljše sile.
gič in imajo upanje, da se jim bo koncesija podelila. To bi bilo treba preprečiti. V Nemški Avstriji noben Jugoslovan ne dobi nobene koncesije Tirolci naj bi jo pa pri na§ dobili? V Nemški Avstriji neben Jugoslovan ne dobi dela, dokler ga nimajo vsi domačini. Pri nas imajo pa Tirolci pri najbolje plačanem delu sanio svoje delavce, da ne govorim o razpošiljanju in knjigovodstvu., kjer sploh nobenega Slovenca ne puste blizu. Povdariti je treba, da niso opti-rali za Jugoslavijo, da se'tako odtegnejo vojaški dolžnosti. V tern smislu pisana spomenica bo šla v kratkem /udi na vlado. — Našteta so suha dejstvo, ki naj v javnosti glasno govore za brambo domačih delavcev! —
. . —- Žena v nradn 'm njen aaravni poklic. Zagrebška »Slobcctea Tribuna« priobčuje članek, v katerem pisec opozarja, naj bi se pri redukciji uradništva predvsem odpuščalo omežene ženske. To pa zato, ker za -družino in s tem tudi za državo in splošnest ni koristno,, ako ženska tudi ket žena in mati ostane v javni službi. Tu prihajata v nasprotje dve dolžnosti, ki se obe istočasno ne dasla vestno izpolnjevati. — To je vsekakor resnica in brez dvoma je dolžnost žene in matere za žensko brezpogojno višja in važnejša, nego delo v javni službi. Vendar bi biic kruto in nesocialno, ako bi se družinam, ki so v večji meri odvisne od ženinega zas!"žka, isti naenkrat odvzsl. To priznava tudi pisec v >SIobcdni Tribuni?, ia zahteva, naj se tem družinam nadomesti ženm zaslužek na kak drug zadovoljiv način.
— Poiasnilo. Trbovlje: Od časa do Časa izidejo v sDomovink članki iz Trbovelj. Pisani so v takem tonu, da se jih naši liberalci sami sramujejo. Na tem mestu samo prbijemo, da dopisi ne izhajajo iz vrst delavstva, ampak študirani gospodje spravijo take umazane reči skupaj. Če se pa kdo natančneje zanima za dopisnika, naj vpraša zanj sam. Morda ve kaj o njem g. Adolf Pahcr, nadučitelj pri Sv, Katarini, p. Trbovlje II.
— Drago življenje. Glasom uradnih ugotovitev je potrebovala mereča decembra 1921. na Dunaju š'.'riglava družina za najnujnejše življenske potrebščine 100.000 kron.
2)nevnt dogodki
— Kruha za domafe delavce! Pišejo nam iz Domžal: V Domžalah in Mengšu so se naselili Tirolci, ki so z vladno pomočjo in brezobrestnimi posojili postavili tovarne za slamnike in v kratkem času uničili lepo razvito domačo obrt. Ohranila se je samo le tu in tam. Pred razsulom so Tirolci imeli svoj trg večinoma po nemških pokrajinah. Sedaj so pa poplavili Jugoslavijo in bodo v kratkem zatrli vse ostale domače izdelova-telje. Domačini so se začeli pečati z izdelovanjem klobukov ,da oi si tako ohranili obstanek. Tirolci so jih hitro začeli posnemati. Sedaj preti še od te strani konkurenca ,ki se ji ne bo mogoče ustaviti. Zaenkrat jim je bila prošnja odbita. Prosili so v dru-
; nja polic, ure 34; z izgonom je bilo kaznovanih 803 osebe. — N o v i h društev# je ustanovilo 66, javnih predavan| J* bilo 3-3, društvenih zborovanj 381, JaV' nih 1 j u d s k i h shodov 79. — Č a s <>• p i s o v je izhajalo 86, novih knji g jn br0* šur je izšlo 181; novih listov je začelo hajati 19, nehalo je pa izhajati 6 listov." Javnih p r i r e d i f e v je bilo: plesov 107, veselic in 'zabav 272, podaljšanje policij' ske ure 389, koucerfov in podobnega 984 gledaliških predstav’ b07, cirkuških Pre?‘ stav 61, plesnih šol 11. — Potnih L‘ s i o v je bilo izdanih 5600, vidiranih 47001
luum državljanom
le
ljubljanski dogodki.
Ij Predavanje prof. dr. V. Rožica. Opozarjamo, da bo danes zvečer profesor tehnične šole dr. V. Rožic nadaljeval svoja zanimiva predavanja o obrtnem vprašanju v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. Pričetek je točno ob 8. uri. Vstop prost.
ij Tečaj zn poljski jezik. Prva ura po novem letu se vrši v četrtek, dne 12. januarja.
Ij Predavanje Unietnostno-zgodovin-skega društva. — Tekom zime priredi imenovano društvo vrsto predavanj o umetno-sii. Prvo predavanje se vrši v torek, dne 10. t, ra. točno ob t>. uri zvečer v fizikalni dvorani Tehnične srednje šole (bivša Obrtna šola na Mirju). Tema: Umetnost in narava. Predavatelj: vseuč. docent dr. Vojesiav M o 1 e. — Vstopnina za člane društva 1 din., za nečlane 2 din.
1} Novi odbor ljubljanskega gasilnega in reševalnega dru-iva, ki je bil izvoljen na včerajšnjem občnem zboru društva, je naslednji: načelnik Ivan Križnar, krovec; podnačelnik Perme Ivan, krojaški mojster; L blagajnik Breskvar Ivan; II. blagajnik Blatnik Karl; tajnik Florjan-č i č Karl; pobočnik I, Vidmar, stro;ni stavec; odborniki: Š o r š , G o d e c in Zupančič, pregledniki računov: Tomažič, Zgonc in K 1 a n š e k. — Občni zbor se je izvršil v popolnem miru in soglasju. Novemu odboru želimo obilo uspeha v korist društva in splošnosti!
Ij Odlikovanje pisatelja F. S. Finžgarja, Minulo soboto dopoldne je pokrajinski namestnik Ivran Hribar na slovesen način izročil pisatelju župniku F. S. Finžgarju red sv. Save III. razreda, s katerim je kralj odlikoval Finžgarja o priliki njegove 50-letnice. Slavnosti so prisostvovali zastopniki mestne občine, pdde’ka za prosveto, škofijskega ordinariata in raznih kulturnih društev. V svojem odgovoru na čestitke je pisatelj Finžgar naglašal, da sprejema red kot izraz priznanja najvišje državne avtoritete za kulturna prizadevanja slovenskega plemena.
Ij Ljubljana v številkah. Glasom uradnih podatkov je izvršila ljubljanska policija v 1. 1921 to-le delo: Izvršenih je bilo 4229 aretacij; od teh oselv je bilo odvedenih v policijske zapore 2032, sodišču izročenih 1008, komandi mesta 21, ostali so bili deloma policijsko kaznovani, deloma izpuščeni na svobodo proti poznejšemu postopanju. Ovadb je bilo 6026, poizvedb se je izvršilo 5.330, hišnih preiskav 221. Na policijskem ravnateljstvu je biio kaznovanih 6082 oseb, in sicer zaradi pijanosti 1008, zaradi prestopkov cestno-polie. reda 3619, zaradi zglaševalnih predpisov 214, zaradi nošenja orožja 21, zaradi nedovoljenega prekoračenja demarkacijske črie 328, zaradi prostitucije 55 in zaradi prekorače-
bilo vidiranjb
1-3.257 potnih listov, in sicer za Ital']? 11.556, Avstrijo 1128, Nemčijo 219, P01!" sko 55, Češkoslovaško 195, švieo 41, Fra* cijo 36 in Ameriko 27. — '1 u jski pf°* m e t je dosegel 72.0S9 oseb, ki so bile pr1' glašene od ljubljanskih hotelov in 6®“ stiln; največ gostov izkazuje hotel »Slo®* t. j. 17.649, za njim pride »Union« s 14.81* Zasebnih stanovanjskih priglasov je p*®j jel polic, zglasilni urad 36.734 in 30.533 odglascv. — Na glavni kolodvor je dosl* vi 1921 1,028.885 oseb, odpotovalo pa r 824.359 osob: na državnem kolodvoru F vstopilo in izstopilo 235.253, na Dolenj’ skem pa 139.053. —- Orožnih listov je izdanih 333, nravstvenih izpričeval P4 10.100.
Ij Kaj pa to pomeni? Včerajšnji »Sj®" venec« prinaša naslednjo notico, ki je t*®! gorostasna, da mora Jospod pokrajin® namestnik na njo reagirati. Notica se Javnosti je znano, da je svoječasno jal v Ljubljani zelo potreben verižni«*' urad, katerega predstojnik je bil sveU*1, Krševan. Za časa ukinjenja tega urada i? istemu ostal od nabranih kazni i,000.0$j*' katera vseta se je stavila deželni vla^*,11. razpolago, Toda glej čudo! Za bo*icD® praznike pa so dobili iz tega fonda t>e^ teri višji gospodje vsote kar po 30'j-, i 20.000 in 15.000 K in navzdol kot naf!ra j i	vsi nižji	uslužbenci, ki so	v največji
i	delovali	proti- verižnikom,	njim, ki i*®
j največ zasluge, so pa ostali praznih Razdelitev teh nagrad je	bila seveda	-8’‘
na in le	srečnemu slučaju	odnosno šijjk-
jc zahvaliti, da se je zaznalo za razdelit® teh »premija. Vsled takih razmer se 4 upravičeno vzbudila med nižjimi uslužbe0' ci nevclja in kritika ter so vložili na želno vlado tozadevno pritožbo, katera 1 ostala desedaj še nerešena, — Iz prizade tih krogov. — Prosimo gospoda name*' nika.da to zadevo javno pojasnil ^ Ij Trboveljska premogov-"«^ v Ljubljani. Dne 6. t. m. je 1 v U'* ljani poslovati jugcslovansL iilfii bor trboveljske premogokopt : eružbe.
Kultura.
y
Nove uene knjige. Pravkar je izšla	v	£
logi Jugoslovanske kn,iu(grr>e v L,ubi44rfii pr°f-	■i!'
Sturmova F r a n c o s k a v a u 111a prvi ki bo za elementarni pouk francoščine služila. Pokrajinska uprava za Slovenijo, za prosveto in vere jc kniigo že dne 12. avgUJr 1921, št	4101 v rokopisa za porabo v šolali	0	..jj
rila.	—	V (eku prihodnja tedna pa izide	v
zalogi S1 o v.e n b k n Čitanka za pni raTzr.jn sredn ih šol, sestavil višji šolski nadzornik Wester. Na čelu srečno i?b:anib beril krasi k#l*5 na lin papir tiskana nova izvirna slika Njeg°vyL Veličanstva kralja Srbov Hrvatov in Sloveli Aleksandra I. Izvirno fotografijo je prejelo ^4°. ništvo neposredno iz k .djeve kabinetne 9 kvifjah prinese naš lis! strokovno 00
Ilova revija >mmm misel«
j^ti januarja, aieseca 132?. *c,£
Prinašala bo kratke članke o najbolj aktualnih vpra-šanjih domače in svetovne politike, socialnem vprašanju, kulturnih problemih in gospodarstvo v znanstveni, najširšim krogom razuinlj1 obliki. — Obravnavala bo vsa vpra* šanja s stališča krščanskega svetovnega nazora, dajoč v tem okviru najširšo svobodo, in si zasigurala za vse panoge odlične
sotrudnike ter bo prišla nasproti potreba,,,
našega časa, ki rabi zlasti odločnih su^ nic v socialnem pogledu.
SOCIALNI DEL BO UREJEVAT DR. A. GOSAR
KULTURNI FR, TERSEGLAV.
Cena 100 K na leto.
Izhajala bo dvanajstkrat na leto. Naroča se pri Ničmanu v Ljubljani.
Izdaja konzorcij tNovejSa Čaaa«. Urednik in odgovorni urednik franc Kremž»r* Tiska Jugoslovanska tiskarna v LjubljaBt