Izhaja vsaki četrtek ob url popoldne. Ro'opisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-,emajo. Cena listu znata ia celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele Izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna' v Oorici, ulica Vet-turini št. 9. Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Semeniška ul. št. 16. W slovensko ljudstvo na t- ■'}' * * •. 'iT k.‘ Vi dom op s Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, vjilici Silvio Pcllico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniškn 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališČu nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 3. avgusta 1911. 31. Številka. XIX. letnik. PropadaM^ mednarod-^Ujašlvo. Zaključilo se je prvo zasedanje nove poslanske zbornice in zanimivo je videti, kako so se predrugačile razmere pri onih strankah, ki so se dosedaj smatrale kot večje stranke. Posebno zanimive so spremembe, ki so se izvršile med socialisti, to je med ono stranko, ki hoče vse druge strmoglaviti in ki kriči v zbornici bolj kot vse druge skupaj. Razdor, ki je nastal v socialistični skupini v prvi ljudski zbornici.se je sedaj tako razvil, da je nastala med socialisti ločitev. Čeravno trobijo naši socialisti, da so vsi rdeči bratci zastopani na Dunaju od 82 zastopnikov, se mora vendar to število zmanjšati za 26, kajti ravno-toliko Čehov se je izločilo iz socialistične parlamentarne skupine, ker nočejo ničesar vedeti o nemških nasilstvih v njih vrstah. Češki sociji so se osamosvojili ter tvorijo sedaj samostalen klub, kateremu so se pridružili tudi moravski socialistični poslanci, da se bojujejo za skupne interese svojih dežel. Dunajski nemški sociji so zaradi tega iz sebe ter očitajo Čehom, da hočejo s to ločitvijo na vsak način veljati za dobre narodnjake. Ali Čehi se ne zmenijo za nemško razsajanje še manj pa za mednarodnost socialistov. Pred par dnevi je celo v Ohocu pri Brnu podpredsednik češkega socialističnega parlamentarnega kluba izjavil, da nočejo češki socialistični poslanci zato biti v skupnem klubu z Nemci, ker so nemški sociji kakor vsi drugi Nemci oholi ter hočejo povsod vladati. Češki klub pa bode odslej samostojno nastopal. Novomašniku č. g. Andreju Rusija. (Napitnica pri slavnostnem obedu dne 30. julija t. i. v Kamnjah.) Predragi novomašnlk I Z današnjo slavnostjo začenja se delo Tvojega življenja. Zato imej kot v navodilo to moje slavnostno voščilo: Življenje naše je oranje, oranje naše delovanje, Orača glej, kako se trudi v domače ze/nlje trdi grudi I Nazaj in v stran se ne ozira, pogumno se naprej upira. Od daleč že na konec pazi, da s poti ravne ne zagazi. Do tal na nizki plug se sklanja, se silo vso se vanj zaganja, da razore dovolj globoke za sabo pušča in široke. Ta ločitev se ni le formelno temveč tudi v dejstvu izvršila. Tako so že v prvi seji minolega zasedanja predložili Čehi in Nemci vsaki posebej svoje predloge. Čehi so spoznali, da je mednarodnost le fraza, ki jo rabijo Nemci, samo da jih privabijo v svoj klub ter da za-morejo potem čez nje gospodariti. Ravno take kot med socialističnimi poslanci so razmere tudi v njih organizacijah. Vedno kriče o mednarodnosti, med tem ko morajo man šin-ski narodi v njih organizaciji plačevati prispevke zato, da se jih potem od lastnih sodrugov zaničuje, ker niso njih narodnosti. Ravnotako se godi slovenskim socialistom, ki se v svoji miroljubnosti pustijo mamiti z mednarodnostjo. Ko so pa v soc. organizaciji, pa postajajo poturice, bodisi Lahi ali Nemci (železničarji), ker se nočejo izpostavljati zasmehovanju lastne narodnosti. Iz tega lahko vsak razvidi, da ni vse v redu med rdečimi bratci. Polom goriške „Banke Popolare" pred porotniki. V sredo sp je zaslišal priča Leonhard Nodus, bivši „Bančni“ uradnik. On je bil korespondent. Vedel je, da se je igralo, a za tretje osebe. Govorilo se je v „Banki“, da so bili nekateri podpisi na menjicah ponarejeni. Voditelj okrajnega glavarstva v T ržiču Josip Gasser je bil vladni komisar in je imel paziti na to, da se ne vršijo prestopki proti pravilom. Začetkom I. 1909 je izvedel, da je Colle Le s trdim delom je mogoče premagati mu vse težkoče. — Tako, predragi Tvoje delo, vrši naj se življenje celo! Pogumno loti se dejanja, ki Ti nebo je zdaj naklanja! Naj te nikdar nobena sila od dela ne bi odločila I Na konec skrbno se oziraj, nevstrašno se naprej upiraj! Z r e č j 6 postransko se ne moti, od ravne ne odstopaj potil Ponižno sveti stvari služi, s ponižnostjo pogum mi druži! Sledove vztrajnosti globoke za sabo puščaj in široke! Z močjo junaško bo mogoče premagati Ti vse težkoče. — Tako Ti polje obrodilo obilno žetev bo v plačilo; tako si v žitnice hramove stotere spravil boš sadove in ž njimi šel boš v sveti raj, užival tam jih vekomaj! Izpolni Bog naj te želje: Bog živi Te na veke vse! izpuščen iz službe in slišal je, da se gre za nepravilnosti. Na njegovo vprašanje se mu je odgovorilo, da se gre za malenkosti ter da je že vse v redu. 0 igrah se ni govorilo, marveč o kupčiji s Confortijem. Priča sam ni vedel ničesar o igrah. 0 polomu je izvedel še-le v aprilu 1909 od Lenassija. Zgube so se takrat cenile na 800.000 K. Priča Rudolf Močnik je bil uradnik „Banke". On je vedel, da sta igrala Colle in Luzzatto in sumil je, da igra tudi „Banka“. Potem se je zaslišal Emil Schvvarz, ki je bil predsednik likvidacijskega odbora. Povedal je, da so bile Confortijeve k njige v popolnem neredu. Pri „Banki" sami so bile tudi nepravilnosti, glavna je bila ona, tičoča se 260.000 K, v bilanci 1. 1908, katere bi bila dolžna podružnica v Pulju. 0 izgubah pri igri si ne dalo nič konšiatirati, ker niso bile vpisane. 200 neprodanih akcij je bilo vpi-sarA na Luzzattovo ime potem na ime njegovih sinov in konečno na ime Pianija. Neiztirljivih dolgov so dognali za 892.806 K. Potem so še druge izgube, skupno okolu 1,783.000 K. V četrtek se je nadaljevalo zasliševanje priče Schvvarz. Rekel je, da bi se bilo nadzorništvo prav lahko prepričalo o nerednostih in nepravilnostih pri „Banki", če bi bili pogledali v tekoči račun za 1. 1908 od puljske podružnice. Priča Alfred Bozzini je bil pozvan, da izpove o falcificiranih podpisih na raznih menjicah. Rekel je, da mu je brat Hektor, ki je sedaj v Ameriki, pravil, da so se konštatirali na raznih menjicah ponarejeni podpisi, kar se je sumilo, da je Colle sam napravil. Priča dr. Ivan Bader je izpovedal na dolgo in široko o dogodljajih. Bil je od I. 1907 član načelstva. Vstopil je mesto Bolaffia, ki ni hotel podpisati za 1 mil. posojila, ki ga je hotela najeti „Banka“ pri banki „Union". Goriška „Banka" je izgubila z Bolaffijem imo-vito osebo. Zato sta se Lenassi in Bom-big obrnila na pričo. Pri seji 29. dec. 1908 je Lenassi povedal, da je Colle izpuščen iz službe zaradi nekih neredov. Colletov dolg v znesku 100.000 K pa da je krit s hišami. Kupčija s Confortijem je bila po-gubonosna. Po odhodu Colleta je pisal sejne zapisnike Luzzatto. A pri seji 29. dec. 1908 je izpustil iz zapisnika poročilo prodsednika, da je bil Colle izpuščen iz službe ter, da stoji »Banka" na trdnih nogah. Priča je bil član likvidacijskega odbora Iz računov Confortijevega podjetja niso mogli priti na čisto. Po nekem izkazu, sestavljenem od tvrdke je bil Conf. upnik za črez 250.000 K. Toda to je bilo le fingirano. Od 250.000 K iztirjali smo samo o)colu 30.000 K. Likvidacijo je prevzela ‘„B,anca Commerciale Triestina". Zahtevala je garancijo za 1 milijon kron ter še druJ gih naknadnih 500.000 K od načelstva „Banke‘'. Primanjkljaj je takrat znašal 2,000.000 K. Nekateri člani načelstva (Luzzatto, Lenassi) so garantirali za gotov znesek. Ko je pa „Banka Commerciale" dala zarubiti one zneske, se je konstatiralo, da nimajo ničesar in da so lastnice vsega imetja soproge. Likvidacija je bila težka. Iz dnevnikov in drugih zapiskov ni bilo mogoče ničesar razumeti. Na več mestih so bili popravki ter številke tudi ostrgane. Likvidacija je stala 230.000 K: 130.000 K provizije *Banki Commerciale Triestina" in 100.000 K se je pa izplačalo likvidatorjem in raznim odvetnikom v Italiji. Glede Wassermannovih menjic za 300.000 K je priča izpovedal, da so morale bili tajno djane v blagajno in sicer se sumi na Luzzatla, la ko mu je povedal Marina. V petek se je nadaljevalo zasliševanje Baderja. Rekel je, da je Luzzatto zapustil Gorico v najkritičnej-šem trenutku, to je takrat, ko so se konštatirale vse izgube. To Luzzattovo potovanje je spravilo vse v največje začudenje. Na vprašanje državnega pravdnika je priča izjavil, da je lahko mogoče, da so se na raznih pismih ponaredili podpisi članov načelstva. Priča ima vsled poloma izgubo v znesku 470.000 K, pa misli, da bode izgubil še kakih 100.000 K. Drž. pravdnik je nato izjavil, da si pridržuje pravico postopati proti Luzzattu, ker je celo svoje premoženje del vpisati na ime svoje žene, zato da se mu ne more ničesar zarubiti. Nato se je zaslišal bratranec Luz-zatta Josip Pavia, ravnatelj filialke „Credita". Rekel je, da je imela „Banka" peprej opravila s tvrdko Jona, ko seje ustanovila podružnica „Credit-a" v Gorici, pa s tem. Luzzatto je imel z „Creditom“ malo posla. Samo, ko je bila „Banka" v likvidaciji, rekel je Luzzatto priči, naj vzame iz „Banke" neke Luzzattove vrednostne papirje. Drž. pravdnik je nato vprašal, če je res, da se pri vseh bankah falzifici-rajo bilance. Priča je to odločno zanikal. Priča je nato izjavil, da ni on plačal od svojega 100.000 K zato, da se reši Luzzatto preiskovalnega zapora, marveč, da je io storil na ukaz druge osebe. Priča je rekel, da si je predstavljal „Banko“ kot v popolnem neredu, da član načelstva ni smel ničesar podpisati, če je vedel, kako stoje stvari pri „Bankiw. V s)b)to sa je naliljevab zasl ševanje dr. Baderja. Zaupanje, ki ga je imel v Luzzatta, izjavlja priča, je izginilo, ko so prišli na to, da je Luzzatto izbrisal 12.000 K svojega dolga, ki so bile potem vpisane na račun Colleta. Potein je priča rekel, da je najboljši dokaz, da je zavodu zaupal, pač ta, da je, predno se je podal I. 190!) v Tunis, vložil v »Banko" 35.000 K, med tem ko je Lenassi takrat dvigal svoj in svojih sorodnikov denar. Tudi prof. Žnideršiču, je Lenassi svetoval dvigniti naloženi denar. Na pritisk drž. pravdnika, predsednika in nekaterih porotnikov je Lenassi sedaj povedal, da sta bila Colle in Luzzatto sporazumljena. Luzzatto je držal sejne zapisnike doma. Še-le potem, ko je dr. Gasser prišel v „Banko“, se ga je prisililo prinesti te dokumente v »Banko". Luzzatto je tudi imel \Vassermannove menjice doma in je bil tudi on tisti, hi jih je djal potem v blagajno. O vsem tem je Lenassi šele pozneje izvedel. Colle je igral z namenom, da oškoduje »Banko". On je skrival ko-rispondenco, falzificiral je knjige in ponaredil je tudi imena Vidmarja in Slokarja na menjicah. Tudi menjico z imeni Conforti in Colle ter podpise Savorgna-nija in Senuttija je ponaredil. Iz neke izjave državnega pravdnika je posneti, da bode drž. pravd.ni-štvo tudi proti Lenassiju naperilo drug proces in sicer zaradi odtegnitve svojega imetja opravičenemu rubežu. Nato je državni pravdnik predlagal, naj se zasliši še mnogo drugih prič. V pond. je predsednik naznanil, da je sodni dvor sklenil zaslišati pričo Bedon in prof. Žnideršiča. Predlog, da se še druge priče zaslišijo, je sodni dvor odkLnil. — Drž. pravdnik si je pridržal pravico do pritožbe ničnosti. Nato je začel prof. Vierthaler podajati sliko o poslovanju v »Banki". Začetkom so bile knjige v največjem redu. Pozneje so bile površno vodjcne. Bilo je mnogo popravkov, strgano je bilo mnogo in cele strani pobarvane z barvano vodo. Koncem 1. 1908 pa je bil nered nepopisen. Sistem knjigovodstva je bil tak, da bi ga bil lahko vsak razumel. Nato je naštel nekatere nerednosti in nepravilnosti. Pregledovalce računov se je lahko osleparilo, ko se je v knjigah vpi-savaio, kar se je komu zdelo. Iz vpogleda v knjige se je dobil utis, da sta bila dva ali trije, ki so vodili »Banko". Goljufalo se je lahko, ker so člani nadzorstva zaupali osobju in vse slepo podpisavali. V torek in včeraj je prof. Vierthaler nadaljeval svoje izpovedbe kot izvedenec. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Državni zbor. V četrtek je govoril voditelj trgovinskega ministerstva glede draginje mesa in glede uvoza argentinskega mesa. Na koncu govora je izjavil, da se bo vlada prizadevala, da se vprašanje ugodno reši. Predlogi glede draginje mesa so se odkazali draginjskemu odseku. Potem se je nadaljevala debata o dogodkih v Drohobyczu. Državni zbor je v petek v drugem in tretjem čitanju vsprejel bančno predlogo in vladne predloge, ki so s tem v zvezi. Nato je zbornica nadaljevala raz-pravo nujnega predloga glede volilnih dogodkov v Drohobvczu. Zbornica je na sobotni seji raz-pravljala o predlogih, ki jih je v petek stavil dragmjski odsek. Poročevalec je utemeljeval predloga. Nato je povzel besedo ministerski predsednik baron — Gautsch, ki je med drugim rekel, da sta nevsprejemljivi 2 točki predlogov: točka, s katero se poživlja vlada, naj ukrene potrebne korake glede nabave mesa, ne oziraje se na odnošaje z Ogrsko in točka, ki poživlja vlado, naj se uvaža živo živino iz balkanskih dežel. Vlada ne more in ne stori tega, vlada ima dolžnost, da izjavi to odkrito zbornici splošne volilne pravice; zbornica naj odloči. Govornik je povdarjal, da je vlada odločna, da odpomore draginji, toda treba je ustvariti produktivne sile v deželi; in teh sedaj manjka. — Na to je povzel besedo posl. Spaček. — Po nadaljni debati se je glasovalo o predlogu draginj-skega odseka. Prvi del predloga, tičoč se neomejenega uvoza prekomorskega mesa, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen z 251 proti 174 glasom. Resolucija StOlzleva, v kaieri se poživlja vlada, naj stori vse, da se bo prekomorsko meso uvažalo po potrebi, je bila odklonjena s 191 proti 182 glasovom. Potem se je glasovalo o drugem delu predloga, v katerem se poživlja vlada naj prične s srbsko vlado pogajanja glede spremembe trgovinske pogodbe v smislu, da Srbija proti primerni koncesiji dovoli uvažanje žive živine in mesa v naj-večem obsegu. Najprej se je glasovalo o dodatnem predlogu Pantza, po katerem naj odpadejo besede „živa živina in". Ta predlog je bil vsprejet z 208 proti 197 glasovi. V poimenskem glasovanju je bil potem z 256 proti 172 glasom odklonjen predlog z besedami „Živa živina in". Istotako je zbornica odklonila predlog soc. demokratov, naj se Bienerthovo ininisterstvo stavi pod obtožbo. Vsprejeti sta bili tudi trgovinski pogodbi s Črnogoro in s Portugalsko. Glede krvavih dogodkov v Drohobvczu je bila vsprejeta resolucija, naj vlada vso zadevo strogo preišče in potem sporoči zbornici o izidu preiskave. Nato je predsednik naznanil, daje zasedanje odgodjeno in da se prihodnja seja poslancem naznani pismenim potom na dom. Počitnico državnega zbora. Od ene strani se zatrjuje, da bo parlament zopet sklican v drugi polovici meseca septembra, od druge strani pa se vzdržuje vest, da bo sklican šele sredi oktobra. Deželni zbori. „Tagespost“ poroča, da se bodo deželni zbori sklicali meseca septembra. Notranjepolitični položaj. V Pragi prevladuje mnenje, da bo državni zbor zboroval še pred češko-nemškimi spravnimi pogajanji in da bo baron Gautsch brez ozira na to, ali pogajanja na Češkem vspejo ali ne, skušal sestaviti trdno delovno večino za brambni zakon. Ako se grofu lhunu posreči septembra meseca zbližati Cehe in Nemce, bo v pozni jeseni sklical češki deželni zbor in se bo narodnopolitični odsek proglasil permanentnim, da konča spravno delo. Pavšailranje državnozborskih dtjet. Kot znano, bodo državni poslanci tudi v počitnicah vživali državnozborske dijete, kar je dalo v zadnjih sejah nemške nacionalne zveze povod tozadevnim diskusijam, kot poročajo nemški listi. Zlasti so povdarjali mnogi novoizvoljeni poslanci, da stavi to razmerje zbornico v nekako odvisnost od dobrohotnosti vlade, ki lahko tako nekako nagradi poslance z nadaljnim izplačevanjem dijet ali pa jih z odgo-ditvijo parlamenta lahko kaznuje. Vsled tega trpi ugled zbornice med prebivalstvom V nemški nacionalni zvezi se je sprožil predlog o pavšaliranju poslanskih dijet ter bo tozadevno vprašanje v jeseni predmet parlamentarni akciji, v kateri bodo vse večje stranke enotno nastopile. Albansko vprašanje. Kakor se zdi, sc bodo nemiri v Albaniji mirnim potom potlačili. Albanci so namreč stavili Turčiji pogoje, pod katerimi odjenjajo od ustaje. V zadnjih dneh se je turška vlada izjavila, da sprejme vse od Albancev stavljene pogoje. Tako se poroča v listih. Darovi. Jubilejni darovi za »Sloven-s ko s i ro t išče": Vclerodna gospica Tonči Jakončič nabrala v nedeljo o priliki nove sv. maše svojega bratranca preč. g. Venceslava Belč 50 K 16 v; Josip Kulot, trgovec v Gorici 2 K; neka gospodična nabrala o priliki nove maše č. g. Andreja Rustja v Kamnjah 29 K. K tej svoti je dodal p. n. g. Jernej Kopač, svečar v Gorici, še 2 K. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Domače in razne vesti. Duhovske spremembe. — Č. g. Tomšič Krištof, I. kaplan v Tolminu, gre za vikarja na Ponikve; na njegovo mesto pride semeniški duhovnik č. g. Anton Rutar. Č. g. Štefan pl. Posa-relli, II. kaplan v Tolminu gre za vikarja na Gradišče. Novomašnik č. g. Carl e t Hektor gre za kaplana v Ročinj, Č. g. Gerbec Anton, kaplan v Kobaridu in upravitelj trnovskega vi-karijata gre za kurata v Mirnik; na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Ivan Kodrič. Novomašnik č. g. France Pa-ho r gre za II. kaplana in provizoričnega kateheta v Komen. Č. g. France Švara, kaplan v Devinu gre za vikarja v Šem-polaj; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Kos, I. kaplan v Cerknem; na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Ivan P i-šot. Preč. g. Josip Abram, kurat v Biljah gre za vikarja v Obloke; na njegovo mesto pride č. g. Ciril Za m ar, kaplan v Solkanu; na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Andrej Rustja. (I g. Josip Godnič ml., kaplan v Volčah gre za vikarja v Ravnico; na njegovo mesto pride semeniški duhovnik č. g. Vinko Š ta n ta. Preč. g. Ivan Reje c, prefekt in knjižničar v bogoslovnem semenišču gre za župnijskega upravitelja v Ajdovščino; na njegovo mesto pride preč. g. Alojzij Novak, župni upravitelj ravnotam. Duhovne vaje za duhovščino go-riške nadškofije bodo v Gorici od 18. do 22. septembra. Vodil jih bo opat Zeli er iz sekovske škofije. Konferenca avstrijskih škofov se bo letos vršila, kakor navadno, novembra meseca; pred to konferenco se bo pa sklicala najbrže začetkom septembra posebna konferenca, ki se bo bavila s papeževim motuproprio glede praznikov. Škofje bodo svoje želje Sv. Očetu razložili v spomenici. Splošno mnenje je to, da naj se prazniki ne omeje. Škofom je došlo od strani vernikov in korporacij že veliko prošenj v tem oziru. Letošnji katehetski tečaj v Zagrebu od 8. do 10. avgusta. - Priprave za V. hrvatsko-slovenski peda-goško katehetski tečaj so dokončane. Cas je primerno izbran, dalja ni taka, stroški minimalni, zato smemo pričakovati, da bo zastopstvo iz Slovenije častno in številno. — Odbor za prirejanje tečajev je poslal obvestilo vsem slovenskim in hrvatskim škofijskim in nadškofijskim ordinariatom. Večinoma je bil tečaj oglašen in priporočen po škofijskih listih. Katoliški shod Jugoslovansko mir. dlne ob desetletnici slov. kat. akad. tehn. društva „Zarje“ dne 24., 25., 26. in 27. avgusta 1911 v Ljubljani. Vspo-red: I. Dne 2 4. a v g u s t a: Ob 3. ur popoldne: Občni zbor »Slovenske dijaški zveze". Ob 4. uri popoldne: Občni /bor »Slovenske Straže". Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer, ki ga priredi Slov. katol. akad. tehn. društvo. II. Dne 25. avgusta: Ob pol 9. uri dopoldne: Sv. maša. Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje ob desetletnici Slov. katol. akad. tehn’. društva »Zarja". Ob 3. uri popoldne: Zborovanje dijaštva v odsekih. Ob 7. uri zvečer: Akademija, ki jo priredi »Hrvatski djački savez" nato piedstava, ki jo prirede slovenski abiturijentje. III. Dne 2 6. avgusta: Ob 8. uri dopoldne: Vzporedno zborovanja: 1. Skupno zborovanje dijaštva. 2. Delegacijsko zborovanje; a) Mlade niških zvez. b) Marijinih družb, c) »Orlov", d) Društev rokodelskih pomočnikov. Ob 11. uri dopoldne: Občni zbo' -»Slov. krščanske zveze". Ob 3. uri popoldne: Občni zbor »Lige slovanskih katoliških akademikov". Ob 5. uri popoldne: Skupno zborovanje vseh mladinskih organizacij. Ob 8 uri zvečer: Vzporedno: a) Komerz »Lige"; b) Predstava v »Ljudskem domu". ,V. Dne 2 7. avgusta: Ob 8. uri dopoldne: Sprevod k sv. maši. Ob 9. uri dopoldne: Sv. maša na Kongresnem trgu. Ob pol 10. uri dopoldne: Manifestacijski obhod. Ob 10. uri dopoldne: Ljudski tabor. Ob 4. uri popoldne: Javna telovadba »Orlov". Ob pol 7. uri zvečer: Nastop zveze pevskih zborov »Slov. kršč. soc. zveze", aranžira Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana". Dijaki na katoliškem shodu Jugoslovanske mladine. — Poživljamo te; i potem opetovano vse naše dijake, ki se nameravajo udeležiti shoda in žele, ča jim preskrbi pripravljalni odbor obede in prenočišča, da se mu čimprej po dopisnici zglase. Zadnji rok 12. avgust. Naslov : Pripravljalni odbor za kat. shod jugoslovanske mladine v Ljubjani, Kat. tiskarna, III. nadstropje. Od odbora prejmo potem posebne zglaševalne pole, na katerih bodo natančneje označili, za katere dneve žele prenočišč in obedov. Kdor se ne zglasi in ne izpolni pole, ne more reflektirati na pomoč odborovo. Kosilo bo stalo K i’-, večerja —.60 v, prenočišča bodo zastonj. Posebnih vlakov dijaštvo, ki mora priti v Ljubljano že 24. ali 25. avgusta, ne bo moglo uporabiti, tudi za pot proti domu ne. Ta navodila veljajo za vse dijake brez razlike študij, tudi za akademike. Dijaki pevci naj se vrhu tega prijavijo še po posebni dopisnici slov. glasbenemu društvu »Ljubljana", (Ljubljana, Frančiškanska ul., Union) in navedejo svoj glas. Od društva dobe note onih skladb, ki se bodo proizvajale ob priliki shoda. — Dijaštvo prosimo, da se tem pozivom takoj odzove, da olajša priprave. — Dijaški odsek pripravljalnega odbora. Dlspenzlranl so vsi avstrijski verniki dne 18 avgusta od prepovedi zauživanja mesnih jedi. Ta dan je namreč petek in je rojstni dan našega presv. cesarja. To razglaša preč. knezonadško-fijski ordinarijat po nalog dunajske nuncijature. Poročil so Je na Blejskem jezeru dne 29. t. m. dopoldne bivši goriški deželni poslanec, inženir-geometer in posestnik g. Lapanje z gdč. Lukman iz Gorice. Poročil ju je župnik pri Sv. Ignaciju preč. g. J. Kokošar. Iz namestništva. Tržaški namestnik princ Hohenlohe se je podal na poletne počitnice. Za časa njegove odsotnosti bo vodil namestništvo namestništveni podpredsednik Henrik grof Attems. Med železničarji. — Društvo katoliško mislečih železničarjev »Prometna (Dalje v prilogi ) Priloga »Primorskemu iisfu" šf. 31. z dne 3. avgusta I9II. zveza" lepo napreduje. Prodrlo je to društvo tudi tam, kjer je bilo najmanj upanja, namreč v Trstu. Tu ima mlada skupina že 50 članov. Dne 2. julija imeli so krščansko misleči železničarji zborovanje v Ljubljani. Razpravljale so se stanovske zadeve. Sestavile so se velevažne resolucije, ki se bodo predložile poslancem S. L. S., da se zavzemajo za zahteve železničarjev. Navzoča sta bila poslanca prof. Jarc in dr. Krek. Obljubila sta v imenu »Slovenskega kluba", da se bo isti resno zavzel za zahteve slovenskih železničarjev. Na istem zborovanju se jc tudi sklenilo prirediti shod na Primorskem. Društvo sledi temu sklepu s tem, da sklicuje za nedeljo, dne 6. avgusta t. I. ob 6. uri zvečer shod članov in somišljenikov »Prometne zveze" v Dorn-bergu v »Orlovski Doin". Tovariši! Uljudno ste vabljeni, da se kolikor mogoče mnogoštevilno udeležite tega shoda. Tovariši! Zavedajte se, česar vam jc treba I Iz Aspanga na spodnjem Avstrijskem. Tu v Aspangu sta bili zaporedoma dve slavnosti, prva je bila vesela, druga pa vesela in žalostna. Prva, vesela slavnost je bila v nedeljo dne 23. julija. Pri slovesni sv. maši je blagoslovil en preč. g. kanonik zastavo nemškega katoliškega delavskega društva. Bilo je pri slavnosti navzočih 10 društev, s 7 zastavami.jSe-veda je bilo vse nemško. Ob 4. uri pop. je bil javen shod v hotelu pri »Črnem orlu". Govorila sta dva državna poslanca nemške krščanske soc. stranke. Ali Nemec naj bode kakoršne stranke si bodi, dela in govori le za nemštvo — vse naj bi bilo nemško. Vsi so enaki. Druga slavnost je bila v nedeljo dne 30. julija. Ta dan je namreč daroval č. g. Uuttenecker novo sv. mašo v gorenjem Aspangu. Na trgu pred cerkvijo je bilo prav lepo. Navzočih je bilo 15 duhovnikov, pri procesiji je svirala godba, pri maši je pel inešan zbor spremljan z orkestrom. Opomniti moram, da je tukaj pri maši vedno vse učiteljstvo, ne pa kakor pri nas, da, če že gre v cerkev, da sloni od zadej pri cerkvenih vratih. S takim učiteljem bi Nemci takoj odrajtali. Cerkev je bila polna najrazličnejšega občinstva. Ta slovesnost je trajala do poldneva. Ko je bila sv. maša končana, je novomašmk blagoslovil navzoče. Tu so nekateri zapazili, da gori Guttdbeckerjeva hiša, ki je kakih 12 minut oddaljena od cerkve. Takoj je bilo vse v plamenu in, ker so ljudje prišli prepozno zaradi oddaljenosti od cerkve, je vse do ta! pogorelo. Miše so tu namreč stare ter z deskami in slamo krite. Velika suša je vse posušila in Iz Aleksandrije. V' Aleksandriji, ligipt, 22. julija 1911. V pasjih dneh smo! To vam kuha sedaj po Egiptu, da je joj! Ljudje kar zijajo po cestah od vročine. Pa vendar še daleč ni tako hudo, kot poročajo brzojavke iz Amerike, da jih tam vsled vročine toliko in toliko na dan poinrje. Če niso to takozvane amerikanade, si moramo pač pri tukajšnji vročini mi sliti, da Amerikancem rajše zavreje kri, ker imajo preradi viski in druge so rodne mu pijače. Tukaj so bolj trezni oziroma zmerni ljudje, vsaj tisti, ki so več ali manj izpostavljeni solnčnim žarkom. Tisti pa. ki so bolj prijatelji alkohola, si navadno lahko privoščijo živjenje v hladni senčici, kakor: pod ši okoiistnimi palmami na vrtu. v bogato opremljenih z dragimi zastori skrbno proti solncu zavarovanih sobah, na sprehodu v avtomobilih in kočijah, ali pa jo popihajo iz Egipta za časa ogenj sc je hitro razširil. Zgorelo je vse do tal. 20 prašičev in nekaj ovac je v ognju poginilo. Pred nekaj dnevi pa je zgorela gostilna na „Kulmi“. Sušo imamo tudi mi, nobenega znamenja ni, da bi kmalu prišel dež. Za povzdigo ovčjereje. Deželni živinorejski nadzornik g. Milton Klavžar se poda po nalogu poljedelskega ministerstva za en mesec na Tolminsko, da proučuje gorske razmere za ovčjerejo. C. kr. okr. glavarstvo v Gradišču naznanja: Vsem občinskim in duhovnim uradom političnega okraja. Z ozirom na hudo vročino je c. k. okrajno glavarstvo do druge odredbe določilo uradovanje vsaki dan od 7. ure zjutraj nepretrgoma do ene ure popoldan. Navedene urade se naproša da razglasijo javnosti to odredbo. Otvoritev »Slov sirotišča" bo mogoča le, ako se oglasi 24 do 30 gojencev oziroma gojenk, za katere bi hoteli stariši ali varuhi oziroma občine kaj plačevati. Čas zglasitve je do 15. avgusta. Mesečnma se določi po dogovoru. Novinci bodo letos vpoklicani 5. oktobra, prostovoljci in pomorščaki 1. oktobra, nadomestni rezervisti 3. oktobra. V pojasnilo. — Nekateri so oglas tvrdke Teod. Hribar v našem listu krivo razumeli. Tvrdka ni iskala trgovskega sodruga (kompanjona), ampak le trgovskega pomočnika. Nova odkritja v postojnski Jami. Poroča se, da so te dni odkrili v postojnski jami nove hodnike s krasnimi umetninami. Sedaj meri postojnska jama na daljavo 21 km. Kolera. V Trstu se vsaki dan čuje o kakem novem slučaju kolere. Včeraj so imeli dva slučaja. V Schsvarzenau u na Nižeavstrij-skem so imeli en sumljiv slučaj. V Parizu sta nastopila dva kolere sumljiva slučaja. Sredstvo proti koleri. — !z Rima se poroča, da je neki znani kemik iznašel neko sredstvo proti Koleri, ki se bo prodajalo pod imenom »Vibriohsm" in ki je v številnih slučajih imelo pre senetljive uspehe. Italijanska vlada bo z novim sredstvom pustila nadaljevati poizkuse. Revizija ljudskega štetja v Trstu. C. kr. ministerstvo za notranje zadeve je odredilo, da se lina izvršiti revizija ljudskega štetja v Trstu glede občevalnega jezika. Skoro gotovo bo izšla enaka odredoa tudi glede ljudskega štetja v Gorici. »Piccolo" in revizija ljudskega štetja. - »Piccolo" se strašno jezi nad tem, da se bode vršila vladna revizija ljudskega štetja glede občevalnega jezika. V svoji jezi pravi, da bodo vladni pasjih dni. In tako se požvižgajo na vročino. Spasno je za tujca opazovati nekatere Arabce nižnjih slojev v teh vročih časih. Kadar je vroče, si mi Evropejci pomagamo tako, da se kolikor mogoče lahko in tanko oblečemo, najrajši celo jopič slečemo, na glavo pa kako širokokrajno rešetu podobno pokrivalo potisnemo. Te Arabce je pa drugačna pamet srečala. To so posebne vrste ljudje. Kaj bi rekli pri vas, če bi se kedo upal na cesto, kadar najbolj solnce pripeka, tesno zapet v težko zimsko suknjo, glavo ovito z več metrov dolgo ruto? Prnnojiveri, če bi ga ne imeli, da mu manjka vsaj eno kolce. Tukaj pa je taka navada, in zato se nobeden nič ne spodtika nad temi poletnimi kožuharji. Seveda je tudi med Arabci večina v opoziciji zoper tako nošo in zato jih je še več videti bosih, v nekakih spodnjih hlačali, po vrhu z dolgimi do pet segajočimi srajcami m s kakim brezkrajmm torilcem na glavi. organi sešteli manj Slovencev kot pa magistrat. Vederemo I Ponarejeni lOkronski bankovci krožijo sedaj po Trstu. Ti so pa tako slabo ponarejeni, da jih vsakdo lahko precej spozna. Najbolj pa ga spoznaš na tem, da ima na obeh straneh nemški napis. Velik požar na Dunaju. — V četrtek ob 715 zvečer jo izbruhnil ogenj na ra/.sežnih skladiščih lesa Severne železnice, ki se je v kratkem času silno razširil. Zažgal je neki odpuščeni diur-nist, ki se je sam prijavil. Vsako gašenje je bilo zaman, zato so se gasilci omejili na to, da so čuvali sosedne objekte zaloge premoga in petroleja severne železnice. Ceste v okolici skladišč lesa so bile zaprte od kordona redarjev in vojakov. Plamen je bil videti daleč na okolu. Požar na sklaJišču lesa na postaji severne železnice so včeraj lokalizirali. Zgorelo je okolu 77.000 m1 lesa v vrednosti 800.000 K. Gasilo je 530 gasilcev, na lice mesta je došlo tudi 600 redarjev, 3000 vojakov in 1800 železničarjev. Med gašenjem je bilo poškodovanih 19 oseb. Odprava nočnega dela žensk. S I. t. m. je stopila.v veljavo postava glede nočnega dela žensk. Žensko nočno delo je vsled te postave prepovedano v vseh onih podjetjih, kjer se ne izdelujejo jedila, kakor konserve itd., ker bi sicer ta podjetja imela škodo s tem, da bi se poedine tvarine pokvarile. Društvo Jugoslov. žel. uradnikov nam naznanja da se bo vršil njegov izredni občni zbor v nedeljo dne 6. avgust a že ob 11. uri dopoldne in ne še le po ustanovnem občnem zboru »Zveze jugoslovanskih železničarjev", kakor je bilo to pomotoma objavljeno v »Jugoslovanskem železničarju". Prepovedana potovanja častnikov v Italijo. Avstrijsko vojno ministerstvo je izdalo odredbo, da se nimajo predložiti prošnje za dopust v Italijo od strani častnikov in sicer zaradi nevarnosti kolere. To prepoved bodo občutili oni častniki, ki so bili namenjeni tudi z dižavno podporo si ogledati bojna polja v severni Italiji. Na Praterju na Dunaju je kakor znano mnogo šotorov s »komedijami". Gospodarji teh šotorov so potom depu-tacije prositi dunajskega škofa Nagla, naj posreduje pri papežu, da se ne odpravijo za Dunaj prazniki, ker ravno ob praznikih imajo ti ljudje svoje najbolje dohodke m bi bili uničeni, če se prazniki popolnoma ali deloma odpravijo. Pomanjkanje mleka vsled vročine. V več krajiti Nemčije nastalo je vsled vrcčine pomanjanje mleka. Pomanjkanje vode v Sarajevu. V Sarajevu je vsled suše nastopilo občutno pomanjkanje vode. Ustavljeno delo. Vsled suše je v državi Karolina v Ameriki ustavilo delo 152 predilnic. Prof dr. Klebs, Berolin, piše: Odlične učinke, od toliko strani potrjene, naravne Franc Jožef-ove grenčice sem imel i jaz priliko preizkusiti z najboljšim uspehom pri različnih bolezenskih stanjih, zlasti tudi pri tuberkuloznih. Videl sem, da je »Franc Jožef ova voda" odstranila v začetku procesa nastalo zaprtje, ne da bi se pozneje pojavila toliko nadležna driska. Na Labi se je nasedel parnik s 300 osebami, ker je voda vsled suše padla. Potniki so se izkrcali potom čolnov. 100 smrtniL slučajev je bilo letos dosedaj na Saksonskem vsled soln-čarice. Votivna cerkev na Dunaju je bila te dni vsled vročine oškodovana. Razpočil se je namreč mramornasti tlak in sicer v dolžini 12 in širini 3 m ter se dvignil. Na reki Labi je vsled suše skoro popolnoma ustavljen ladijski promet. Propadanje socialne demokracije. V zadnjih treh letih so socialno-demo-kraške »strokovne" organizacije v Avstriji silno nazadovale. Izgubile so 63.106 članov. Morskega volka so v j el i v Pulju blizu mesnice, ki leži ob morju. B:1 je dolg 1 in pol metra in tehta 38 kilogramov. Ubil ga je na suhem nek mesarski pomočnik. Domneva se, da se okolu Pulja podi še več te pošasti. Garibaldinci za Albanijo. V torek zjutraj je policija na parniku »Gautsch1*, preden je odplul iz Trsta v Dalmacijo, aretirala kakih 10 mladeničev, ki so bili namenjeni k ustašem v Albanijo. V njihovi prtljagi so našli popolno garibaldinsko opravo. Vsled tega je policija aretirala več oseb in izvršila več hišnih preiskav. Iztaknila je baje tudi hišo, v kateri so bile napravljene garibaldinske uniforme. Mesine novice. Naš prevzvišeni knezonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej se je podal v torek na 14 dnevni dopust v bekovo. Smrtna kosa. V pondeljek cb 10. in pol uri ponoči je umrl v Gorici bivši učitelj goriške mestne godbe Konrad Cartocci. Pogreb je bil včeraj zvečer. Iz mesta. — Žejen človek se poti po Travniku. Približa se voziček; nekaj zatrešči »limonada". A ha! Pompir limonade, si mislim, pozna svoj ineštir. In kaj ti ponudi, da se žejen človek nekoliko ohladi — ne povem ampa’. prosim v imenu žejnega občinstva, naj mestni fizik ali c. kr. zdravnik preišče Sploh pa je med temi ljudmi, kar se mode tiče, najrazličnejši okus. Le ženske so revice vedno v črno oblečene s tisto krinko na obrazu, tako če jo pogledaš, ne veš, ali se ti smeje, ali joče, ali ti celo svoj — jeziček kaže. Pa o tem basta! Sedaj pa nekaj o bakšišu (napitnini). O tej stvarici se je tudi pri vas že veliko govorilo in pisalo, pa zgodbica, ki se je te dni v Kairi pripetila, je vendar tako mična, da bo naše rojake zanimala. Zato jo pa tudi povemo. Bakšiš je za te ljudi nekako srce orneh-kujoče sredstvo. Naj ima kedo še tako trdo srce, stisni mu v pest kaj okroglega, pa se mu bo tako omehčalo, da ti bo z običajnimi »inaleš" (naj bo) privolil, že kar hočeš. Niti možje postave se ne morejo ubraniti pred temi posledicami bakšiša. Tako je torej te dni v Kairi omehčal bakšiš dvema policajema srce tako, da sta pozabila na svojo dolžnost. Pa glej ga zlomka, nekdo ju je ovadil in bila sta vsled tega kaznovana. In kako neki ? Fden je dobil sedem mesecev ječe. drugi šest mesecev in za zabelo po vrhu še prvi trideset udarcev na zadnjo plat, drugi pa prav, kakor je pri vas navada reči: celih petindvajset! In da bi njuni tovariši imeli kaj zgleda nad tem in si utrdili srce pred nevarnim bakšišem. je komandant policije ukazal, da se ju mora javno namazati. Vsi službe prosti policaji so bili torej pozvani na dvorišče, kjer so tvorili špalir obema nesrečnikoma, ki sta se pod palico zvijala in stokala, da jih je kar v mozeg zeblo. Prizor za bogove! Pravijo, da bo ta • zgled imel najbrže dobre posledice, pa vendar tudi s tem ne bodo bakšiša tako hitro s sveta spravili. Kakor vsako leto. se je tudi letos v južnih krajih pojavila tista vsiljiva pa strašna ženica, ki se ji pravi — kolera. Do sedaj nismo v Egiptu slišali še o nobenem slučaju. Strogo pazijo na iz kakih snovi je pripravljena ta pijača — posebno sedaj ob nevarnosti kolere. — Umazana roka Jo lakta ako ne više. z umazano srajco to oboje pomoči „pompir“ limonade v kotel; zamazan in od muh oblizan kozarec ti napolni z neznano tekočino (v kotlu plava pol omajka ali lupine limone) in stern naj si človek odpomore v žeji ! — Zdravst vena komisija kje si ? Deželni zavod g uhonemih je zaključil te dni šolsko leto kot navadno 7. razstavo ženskih ročnih del. rizb in drugih v zavodu izdelanih reči. V zavodu je bilo v minoletn šolskem letu 33 moških in 35 ženskih gojencev. Po norodnosti je bilo 42 Slovencev in 26 Italijanov. Trgovska zbornica naznanja, da se bode v njej uradovalo odslej pa do 15. septembra od 8.-12. ure predp. ter od 4.-6. ure pop. Iz goriške okolice. g Delitev sv. birme in kanonična vi,Racija za šempetersko dekanijo bo najbrže v začetku oktobra t. I. g Osek. (Nova maša). — Slovesno se je vršila minulo nedeljo nova maša našega domačina, č. g. Venceslava Bele, sina našega g. nadučitelja. Ose-čani smo se uže cel teden pripravljali na to slovesnost. Na predvečer smo zažgali nad Osekom velik kres, ki je naznanjal, da stojimo Osečani pred slovesnim dnevom. Slavolok je bil postavljen. mnogo zastav je vihralo, vse je bilo veselo. V procesiji je šel novoma-šmk obdan od velikega duhovskega m posvetnega spremstva v slavnostno preoblečeno cerkev. Cerkveni govor je ob-državal veleč. g. dr. Srebrnič. Potem je pel novomašnik prvo slovesno sv. mašo. — Slovesnost je minula v najlepšem redu. — Po sv. maši so se zbrali vafc^enci in čč. duhovščina pri kosilu, pri katerem so se vrstile napitnice. Prvi je slavnostno napil novomašntku v krasnem nagovoru črmški dekan veleč. g. .Muravec. — Pri tej veseli priliki se je nabralo za „S!ov. Sirotšče" 50 K 16 v. g Nesreča. Iz St And rež a nam pišejo: V sredo okoli II. ure predpo-ludne je šel posestnik Ivan (julin iz Sovodenj z upreženim konjem skozi St. Andrež domov. Konj se je baje splašil in ne ve se kako. je prišla 62-letna Marijana Gorjan z. otrokom v naročju na sredi ceste tako nesrečno pod konja, da jo je oje zadelo ter jo vrglo z otrokom na tla. Pri tem si je zlomila rebro. Otrok se sicer ni hudo poškodoval, pač pa Gorjan. Z zlomljenim rebrom leži doma. Bati se je bilo še hujše nesreče, da ni voznik hitro potegnil konja nazaj. vse ti-jCe. posebno iz. Italije, dasiravno tukajšnji laški listi še vedno zatrjujejo, da ni bilo na Laškem že dolgo tako izvrstno zdravstveno stanje, kot je letos in kličejo žveplo in ogenj nad podle obrekovalce in škodoželjneže, ki iz sovraštva do njih blažene domovine trosijo i. esnične vesti o koleri. Posebno imajo na piki avstrijske oblasti in časnike, ki so o tej zadevi med prvimi svet ■ 'oznali. Seveda tem laškim gosto-besedujžem nihče nič ne verjame. No. kolere res še ni do zdaj v Hgiptu. a neka še strašnejša bolezen ima tukaj svoje ^ne/do. in sicer tista, ki siišt na ime — kuga. V Aleksandriji n. pr. vsak teden umre kedo za kugo, pa čudno! ne nastopa kot epidemija, ampak v posameznih slučajih in zato nas ni n:č kaj strah pred njo. Pa manjka se bolezni. če bi pred vsako človek trepetal, bi se ne upal ne jesti, ne piti. ne dihati — z eno besedo rečeno: bi ne mogel živeti. Ni treba torej, da kate g Noge zdrobilo. — Iz 5 t. Andrež a nam pišejo: V torek ob 7. uri zvečer je peljal nek posestnik dva soda vode na dveh vozeh. 9-letni Janez Krpan je pritekel za voznikom in se usedel med prvim in zadnj m vozom. Nesreča je ho tela. da je padel z voza in kolesa zadnjega voza so mu desno nogo zmečkala. g Porezal se Je v Bukovici 42-Ietni opekarnar Stepančič Jožef in sicer na delu. Padel je na neko rezilo in si prav hudo porezal nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegovo stanje ni ugodno. g Utonila je danes popoldne v Mirnu v Vipavi 20-letna Natalija Jakil hčerka tovarnarja g. A. Jakila v Rupi. Kopala se je in nakrat je izginila v dno Vipave. Omenjeno bodi še, da je bila pokojnica zaročena in da bi v kratkem času stopila pred oltar. — Pač huda nesreča za družino in za ženina. N. p. v m.! g Št. Peter pri Gorici. Kakor že naznanjeno, se je v četrtek popoldne naše občinsko starešinstvo konstituiralo v navzočnosti vseh starešin razun dveh. ki sta se pa opravičila, ker sta bila po poslih zadržana udeležiti se seje. Navzoč je bil tudi vod tel j okrajneg ; glavarstva. okrajni komisar g. dr. Baltič. Za župana je bil soglasno izvoljen prejšnji župan gosp. France Černič. Za podžupane pa so bili izvoljeni posestniki: Blažiča Andrej, .Mervič Jožef. Furlan Ivan. Sokol Jožef. Breščič Miha, Bru-inat Franc, Grapuhn Andrej in nadučitelj Lavrenčič Matija. Po dovršeni izvolitvi so se zbrali novi starešini v prostorih »Zadružnega Doina", kjer so se pri izvrstni kanl;ici razgovarjali o na logah. katere čakajo novo starešinstvo. Vladalo je med njuni lepo soglasje, ki naj bi jih vedno spremljalo, ko se bodo razgovarjali v starešinstvenih sejah o obč nskih zadevah ter skroeli za napredek lepe št. pelerske obči te in za dobrobit dobrih št. peterskih Občinarjev g Nesreča. 14-letni Jožef Nardin i z Ločnika je padel te dni z nekega 4 metre visokega drevesa. Dobil je še precejšnje poškodbe na glavi. Zdravi se v goriški bolnišnici. g Zaboj mila se je našel na cesti med Rubijami in Gabrijami. Našel se je uže pred par meseci. Ker se dosedaj ukl,ub ponovnemu razglasu m nihče oglasil, se to spet razglaša. Oglasiti se je pri Karolu Petejan v Gabrijah. g Toča je minulo nedeljo padala v Kopr vi pri Moši :n v bližnjih vaseh in naredila še precej škode. Oklestila je hudo vinograde. Polovico poljskih pridelkov in grozdja je uničila. h ajdovskega okraja. a Rihenberg. — Zadnjo nedeljo je prejelo pri nas 179 otrok prvo sv. ob remu v bojazni pred boleznijo zleze korajža v hlače! Kakor so z Angleškega naznanili, je tam v tem času umrl dosedanji angleški zastopnik v Hgiptu — Sir Hldan Gorst. Odslej bo zasedel v Kairi njegovo mesto znani maček Lord Kitchener. Arabcem seveda ni tudi ta po volji, njihovo politično geslo je namreč: proč z Ang.eži! Toda prorokujejo. da bo še dosti krokodilov v Nilu pocrkalo, predno Angleži v Hgiptu poberejo svoja šila in kopita in iz njega svo.e pete odnesejo. Konečno naj pride na vrsto tudi kaj o naši slovenski naselbini! Naša šola se je te dni zaključila z običajno slavnostjo, naše rojakinje so sedaj po večini bolj proste, ker so njihovi gospodarji odšli do jeseni v k.ropo. one so pa ratale za ta čas same svoje gospodinje in hranijo ključe in varujejo sta-novai-ja. Nekatere so tud' odplule v domači kraj na »urlaub". Mi jim privoščimo v ljubi domovin: vse veselje, ki hajilo. Uže na belo nedeljo jih je pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi 147. Skupaj letos 326. Obakrat je bila slovesnost zelo ginljiva. — V torek smo imeli procesijo za dež k sv. Duhu. v prijazno Pedrije, kamor ni bilo še nikdar procesije. Tako velike procesije ljudstvo v Rihenbcrgu ne pomni. a Sv Križ. — Naša občina ima moža, ki komaj Čaka. kedaj se mu bo reklo: „Gospod župan". In ta mož je gospod učitelj Peter Medvešček. Torej župan in učitelj obenem. Ali se strinja to z zakoni, je njemu vseeno. Na Vipavskem bo to prvi slučaj, da bo za župana učitelj. — Naše ljudstvo se vedno bolj otresa vpliva liberalnega učiteljstva. ker je škodljiv. Križani pa si oodo postavili učitelja za župana. Sicer ne vemo, kako bo županova!. Znano je. da učitelj Peter .Medvešček vedno toži o svoji mižeriji. »Učiteljstvo je lačno, učiteljstvo potrebuje kruha-, je večkrat pi sal. Možjsicer nima majhnih dohodkov, a ne vemo, kako gospodari, da ima vedno le mižerijo in mižerijo. Kaj bo pa šele potem, ko bo župan, ko bo moral te kati sedaj tja, sedaj sem — zastonj! Potem bo šele mižerija, gospod Peter! — Sicer njegova mižerija nam ni mari, anipak bojimo se, da nam spravi tudi županstvo v mižerijo, kajti mižerija se ga drži kakor smola. Križan. a Rihenberg. — V Rihenbergu g. župnik ni bil obsojen radi agitacije, kot poroča »Narod", temveč, ker je pri volilni kom siji izzivalno in sramotilno ter žaljivo povsem neutemeljeno podtikanje agitacije od strani nekega uda označil z besedo: tu je sramotno! Napad na župnika je bil res za župnika sramotilen in skrajno žaljiv, tako so tudi priče izpovedale.—Sicer bo še ena sodnija govorila. a Tipa'skl kot. — Suša nas pritiska. da je vse ovenelo. Fižola ne bo nič, otave tudi ne in če nam Bog ne pošlje dežja, bo kmalo ob vse grozdje. a Vipavska železnica. Poslanec Žitnik in tovariši so v državnem zboru predlagali: .Vladi se naroča, naj čim-preje vse potrebno ukrene, da se Vipavska železnica od Ajdovščine dalje podaljša po Vipavski dolini in zveže z južno želez, pri Postojni; ako bi bilo to iz kateregakoli vzroka nemogoče, naj se Vipavska železnica zveže z nameravano progo državnih železnic Štanjel Postojna. a Nogo zlomil. — Iz Črnič se nam poroča: 15 letni Podgornik I.eopuld je padel z nekega drevesa še precej visoko na tla. Pri padcu si je zmrnil levo nogo. Prepeljali so ga koj v gonško bolnišnico. Iz kanalskega okraja. ki Iz Kanala (Laž ima kratke noge.)— Naše »Veteransko društvo" se spodobi, obenem pa jim tudi dobrohotno polagamo nq srce. naj se tisočkrat premislijo, predno nazaj pridejo. Nikar naj ne mislijo, da je brezpogojno resničen znani rek o Nilu: Kdor enkrat se napil je iz Nila vode. se spet v Hg'pt povrnil bode. Tako pravijo tiste sorte ljudje, ki nimajo ljubezni do domovine in do dobrega, ampak se čutijo srečne v denarju in posvetnih nasladnostih. Mimogrede jih opozarjamo na sledeči žalostni slučaj. Pisec teli vrstic je bil po opravku v arabskem okraju mesta in je pomotoma vstopil v lepo arabsko hišo. Ker ga ni vratar razumel, kaj hoče, ga je (izvanredna izjema) peljal do sobe. Vrata se odpro. in kakih šest debelušastih Arabk se prikaže m videč Evropejca, si hite staviti kr.nke na lepe obraze. Potem ga prijazno po arabsko vprašajo, kaj želi. Nevešč dovolj arab-šč.ne. jim ni mogel pojasniti svoje zadeve Na vprašanje, kateri jezik zna, je omenil med drugimi tudi slovenskega. je priredilo dne 9. julija javno tombolo s plesom. Dobička ni bilo. »Soča" je napadla naše »Marijine hčere", češ, da, ko je prišla tema, so prišle k plesu in plesale do 1. popolunoči. Opljuvala jih je! Sedaj pa priobčuje odbor »Veteranskega društva" v »Soči", popravek, ki jo postavlja na laž. Grenka kislica! Društvo pravi v »Soči" št. 87 : rNi res, da so plesale .Marijine hčere izvzemši ene. res je pa. da radi tega, ker se niso udeležile .Marijine hčere in .Marijini sinovi plesa, je imelo društvo kljub ugodnemu vremenu jako slabe dohodke!" Tukaj ima lažnjiva »Soča" dokaz, da je lagala. A niti na um ji ne pride, da bi laž preklicala. Sram jo bilo! Laž ima kratke noge! ki Prejeli smo in obljavljamo: Slavno uredništvo »Primorskega lista" Gorica. Ker nekateri mislijo, da sem jaz. pisal dopis iz Kala, priobčen v Vašem listu z dne 27. julija št. 30, prosim, da mi blagovolite v prihodnji štev. potrditi, da nisem jaz pisal dotičnega dopisa, kakor tudi, da nisem bil sploh ž njim v nobeni zvezi. Anton Grbec, kurat. V Kalu, dne 31. julija 1911. Potrjujemo, da goreomenjenega dopisa preč. g. kurat A. Grbec ni ne pisal in da ni v nobeni zvezi ž njim. Uredništvo. ki Iz Lokovca. — V nedeljo 6. avg. vršil se bo pri nas občni zbor kal. slov. izobraž. društva. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. poroča tajnik. 3. blagajnik. 4. volitev novega odbora. 5. slučajnosti. Ker se gre za zopetno novo delo in nov napredek, kateremu so posvečene moči izobraž. dr., vabimo vse somišljenike na gotovo svidenje. Lokovčani. pridite! V naših vrstah je omika, v naših vrstah pravi napredek! Pristopite k društvu zlasti vi, mladeniči, nikdar vam ne bo škodovalo, česar se pri nas naučite! Odbor. Iz bovškega okraja. b Log. (Smrten padec.) — Poročati moramo o žalostni smrti posestnika .Mihaela Černuta iz Sp. Loga. Mož je šel z vozom v Rajbelj. Domov se je vračal pozno zvečer. Ne ve se kako, je pa del z voza in kolo mu je šlo čez glavo in mu jo hudo poškodovalo, takorekoč zmečkalo. Mimoidoči vojaki so ga našli še živega, ga prepeljali v Rajbelj, kjer je umrl. Iz komenskega okraja. km Štanjel .Minulo nedeljo je gorela ..gmajna" z gozdičem v .Loki" pod Štanjelom. Zažgal je suho travo malo In glej čuda, ena izmed teh žensk z belo svilnato krinko na obrazu, bogato olišpana z zlatom in biseri zakriči: »Kaj. vi sle Slovenec?" Od samega začudenja je seveda pozabil prašani zapreti usta. Škoda, da ni bilo časa se s to odpadnico pogovoriti in natančneje izvedeti, iz katere vasi na Goriškem je, po narečju bi jo skoraj uganil, in kako je zašla v arabski harem,- vrata so se namreč že po nekaterih besedah zaloputnila. in vratar — črn kot sam vrag — je zavpil: vun! Ni hudirja. kam vse zaide lahko naša ženska v Hgiptu. In neredkokrat se vidi na ulici tu pa tam kako zakrinkano, katero se že po kre tanju spozna, da ji je tekla zibel v slovenski zemlji. Le ne zasluži tako žen šče, da bi je vsak dan tako namazali, kot so tista dva policaja v Kairi zastran bakšiša. potem ne vem kaj. Pa čemu besede, treba je dejanj; naj se pobrigajo zato tist\ ki imajo sveto dolžnost! •pridni 13 letni privandranec iz Trsta, ki je tam pasel. Županstvo in orožniki so takoj spravili može na mesto požara, da so ga omejili. Imeli so vočigled velike vročene težko delo. Konečno se jim je vendar posrečilo omejiti ogenj, sicer bi se bil vnel ves Štanjelski hrib. ki je na pol obdan z gozdom „Gradišče“. Škoda znaša okolu 500 K. km Iz Temnice. (Liberalno kamenjanje.) — Minulo nedeljo se je par naših liberalnih podivjancev pokazalo, kaj so. Nek nemir se jih je polaščal celi teden, ker se je naše društvo pripravljalo na veselico v Novelu. Slišalo se je: Nabili bomo klerikalce, da bodo pomnili. In res so mojstri kamenja. Tema je prišla. Kamenje so jeli liberalci pobirati, liberalna jeza jih je lomila V noči so napadli 49-letnega Janeza Trampuža in ga s kamenjem tako ranili, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Potem, ko so bili zadovoljni, da se je pretekala človeška kri, so šli, da so utolažili zeleni žolč. Enega napadalca so že odpeljali v zapor. — Ljudje, preč od liberalnih podivjancev! km Novelo. — O priliki nove maše našega rojaka preč. g. Pahorja, katero je z vso slovesnostjo in ob obilni asistenci in udeležbi vernega ljudstva daroval minulo nedeljo v Temnici, je priredilo Temniško »Slov. kat. izobraž. društvo" pri nas popoludTie kaj lepo veselico, katero je posetilo mnogo domačega in tujega ljudstva. Vspored se je izvel tako dobro, da je bilo navzoče ljudstvo nad vse zadovoljno. Igralci in igralke so nastopali samozavestno. Skrbinški zbor je pel lepo in žel obilo pohvale. Tudi „Orli“ so nastopili prvikrat v kroju. Lepo število jih je bilo. Neolikani nasprotniki so piskali in kričali za „Orli“. Ravno to kaže. da imajo namesto pameti slamo v glavi sicer bi pustili poštene ljudi na miru. — Zahvaljujemo se vsem, ki so kaj pripomogli, da se je vse tako lepo izvršilo. Zahvaljujemo Škrbince, „Orle“, igralce in igralke, g. Rogeljo za dvorišče itd. Bog plačaj! Naprej po začeti poti v strah nasprotnikom! Iz sežanskega okraja. s S Štjaka. — Slavnost, kakoršno smo imeli na dan sv. Jakopa, našega farnega patrona, ni še doživel Štjak. Imeli smo celodnevno češčenje presv. R. T. Že v pondeljek spovedoval je iz Križa došli P. Bonaventura in domači gospod. V torek zjutraj pa še dva druga soseda. Obhajanih bilo je blizo 500 vernikov. Bile so tri sv. maše. slovesna ob 10. s pridigo, katero je govoril braniški g. kurat. Ob 5. uri bil je sklepni govor ki ga je imel č. P. Bonaventura. Lepa je bila tudi procesija z Najsvetejšim, ki jo je vodil preč. g. župnik iz Št. Vida ra Vipavskem. Vsem gospodom prisrčna zahvala za trud. zlasti pa Vam, domači g. kurat, ki ste nam poskrbeli za toliko dušno veselje! čast Štjačanom, ki so se takorekoč polnoštevilno vdele-ževali pobožnosti, zlasti pa vrlini mladeničem. ki jih ni bilo sram moliti glasno in tako vspodbudno svojo uro molitve! Le tako naprej fantje, ne dajte se mamiti od par lačnih harmonistov in zapeljanih razbrzdancev! Ve, dekleta, ki Vas je toliko in ste tako vnete za cerkev, plesu slovo za vselej! Če tudi nimate doma še Marijine družbe, pristopite pa k sosedni v Branici; saj jih je par Vaših tovaršic dol vpisanih in so srečne! s Krasa. — C. kr. okr. glavarstvo v Sežani je poslalo nekemu županstvu dopis z dne 19. 7. t. I. štev. 9493 11, tičoč se dovoljenja javnih plesov. Iz njega je razvidno: 1. Da c. kr. okr. glavarstvo nima pravice plesa niti dovoliti niti prepovedati. — 2. Prepoved plesa od strani županstva ima odložilno moč in utok je vložiti pri županstvu na starešinstvo, katero pa sklicuje župan kadar se mu zdi primerno. 3. Proti sklepu starešinstva je do puščen utok na deželni odbor. Iz tega sledi, da morejo županstva plese popolnoma odpraviti. Iz fržiškega okraja. Nagla smrt. V soboto je v Sesljanu umrl nagle smrti 45-letni Pertot, pek oženjen z družino. Dan poprej še zdrav in vesel, je ležal v soboto na mrtvaškem odru. — ________ Iz komunskega okraja. kr ObčlLske volitve v Medani. — V soboto, dne 22. julija se je pri nas konstituiralo obč. starašinstvo. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g Anton Zucchiati soglasno. Ravnotako so bili soglasno izvoljeni za podžupane gg.: Karl Toroš. France Kraševec in Henrik Perin. Pri volitvi je bil navzoč okr. ko misar iz Gradišča g. Strasser. Pri obed u starešinov, ki se je vršil po volit,vi. se je nabralo za „Šolski Dom" 7 K, katerim je dodal g. župan še 3 K, tako da dobi „Šolski Djm“ skupno 10 K. kr Iz Medane. — Kakor vsako leto, tako bodemo tudi letos praznovali dne 15. avgusta naš cerkveni shod. Letos bo praznovanje še slovesnejše. Najela se je godba vojakov planincev, ki bo svirala pri procesiji popoludne. pri kateri se ponese kip M. B. — Najbrže da se bo ta uan vršil tudi vsebriški mladeniški sestanek. Ako se bo vršil, bodemo poročali. kr Fojana. — V Fojani se bo priredila dne 18. avgusta prva veselica tainošnjega Katol. slov. izobraževalnega društva. Vaje za to se pridno vršijo. P«'* Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice 6osposka ulica štev. 25 v Gorici. — Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine. Vse po nizki ceni. Potrežčeka v starosti okoli 25 let sprejme v službo tvrdka TEOD. HRIBAR V GORICI. Ystop s 1. septembrom. srečilo se je dobiti zelo ugoden velik prostor, kjer ne more nagajati ne dež ne pekoče solnce. Obeta so ob tej priložnosti tudi izlet briškega okrožja »Orlov" v Fojano, na narodno mejo. ssstsjgscs; naše „Družinske pratike11 jc ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pi v Ljubljani: v katoliški bukvami«, prodajalni »Katol. tisk društva«, dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna »Katol. tisk. društva«. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 v več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na »redi Raitela hli. itv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje Uupovulišče nirnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij, PotreMCioe za pisarne, kadilce la popotalke. Najboljše Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in drevtjarje. Svetinjice, rožni venci maine knjižice. Hišna obnvala la vse letne Im. Posebnost: seneaa zi zelenjave, trave la detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajnicr po sejmih in trgih ter nc bežali. '€>■€> 0-00-€>0- Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v eojiiei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. I-O-O-O* BOŽIPAR BOŽIČ, pek in sladčičar pri Sv. Luciji ob Soči sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Sladoled! Sladoled! Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju : A- Geli),razprodaja črevljev, Krakovo 516. Lahko se premeni ali denar vrne. Loterijske številke. Trst 29. julija . . 69 13 58 64 54 štev. 2383 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. četrtletja, t. j. mzsecej aprila, uja ia Janija 1910 začne v ponedeljek, V. sept. 1911, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon* deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po* poludne. Dne 6., 9., 13., 16. in 20. sept. bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Q orici, 24. julija 19)1, Od ravnateljstva zastavljalnice. ^ Lekarna 5 v 1 ist C H ^ Prave in edine žel. kapljice ^ {fcjj 8 znamko 8v. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. Te M kapljice uredijo fA redno prebav■ M Ijanje, če se jih dvakrat na dan JH po jedno žličico (Varstvena znamka) popije. Okrepi ^ aelodec, storč, da izgine v krat- ^ kema 'asu omotica in šivotna hjjl ^ lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ storč, da človek raje je. M Cena steklenica 60 vin. j#j v M. Šuligoj. urar v Gorici nlica Barriera 43 (tik dri. kolodvora.) Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom. Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let. Daje se tudi na obroke. Lepa priii ka za tiste, ki potujejo v Gorico z državno železnico. |M| r : n nas n! 0 Odlikovana pekarija ^ £ ^ In sladčlčarna ^ { K. DraščikS ^ v Gorici na Kornu ^ (v lastni hiti) S » Uvrtuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano* • la poroke, pince Itd. Prodaja različna tlns Tina ln likerje na drobno ali orip. buteljkah. Pri-poroča se »1. občinstvu. Cene Jako nizke. er ****** 4 I I Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nafcnpn Imctijslil potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ imetijskih pridelkov, ^ ^v- Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32- Is©” WWWI| ' : ■ Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici. Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Gorica, Magistratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih resa Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd. Grez 650 kolajn In prvih daril itd. Ph. Mayfarth C.o Dunaj, II. Taborstrasse Tl. Iščejo se zastopniki. Nova trgovina z železnino ■ PINTER & LENARD v Gorici v Raštelju št. 7. Velika zaloga železa, 'cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko {spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. evii iLgVS m „CENTRALNA POSOJILNICA" regiscrovaha zadruga z omEjeno zavezo ■*■ v GORICI & obrestuje hranilne vloge po 4l|2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'!40|0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 I\. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GIllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. * JOSIP CULOT v Raštelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zalo£a vsakovrstnih Igrač, okraskov zaji* božično drevesce In punlc za igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz. porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. Čevljarska zadruga s Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. kr, r—j Tvrdka Konjedic & Zajec trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. = J Post m Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. role. jfll 2^1 „ Ljubljanske kreditne banke" se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Ologe na knjižice obrestuje po