O živinoreji.
Podlaga kmetii je živina. Brez živine ne moremo kmetij na stopnjo popolnosti spraviti, kajti živina nam daje gnoj in nam obdeluje zemljo. Lepa živina je veselje in čast gospodarjeva; kdor ima lepo živino, priča ž njo, da je umen, priden in premožen.
Ktera živina pa je lepa? Lepa je tista, ktera je zalo izraščena, ktera ima lepo, životu primerno glavo, bistre, vendar pa pohlevne oči, nosnice široke, primeren vrat, čvrste prsi, širok križ, raven hrbet, tanek, pa dobro poraščen rep, krepko, tanko in z gosto in mehko dlako poraščeno kožo, široka, močna in polna kolena, bedra močna, mesnata in ne previsoka, stegna ravna, ne stisnjena.
Dober gospodar ljubi živino, jo vedno marljivo redi in pridno snaži. Med domačo živino se štejejo: goveda, konji, ovc6 in koze pa prešiči. Najkoristnejša žival je govedo. Mnogo je plemen goveje živine. Tako: hribovska (AlpenraQe) in ravninska (Steppenra9e).   V raz-
------    310------
nih deželah so razni živinski goveji rodovi. Tako, postavimo, je rod holandski, švicarski, tiroljski, zgornjo-štajarski (Miirzthalerra§e), koroški, ogerski itd. Razni rodovi so tudi različne koristi; tako je ogersko govedo izvrstno za meso; holandsko ima zelo veliko mleka a ne posebno dobrega itd. Umni gospodar bo toraj skušal, da si v hlev tako govedo nastavi, ki mu donaša največi dobiček. To pa doseže po dvojni poti: ali da si iz živine svoje dežele poišče najboljo za domačo rejo, ali da si poišče tujega, pa njegovi živini primernega plemena. Vselej mora premisliti, kaj je njegov namen z živino: ali da si izreja živino za mleko, ali za meso, ali za vprego in delo. Da je ravno Kranjcem posebno potreba, svoje govedo popraviti in požlahniti, to je gotovo. Saj je lepo slišati od dežele, da ima lepo živino. Da tudi veliko koristi dosežemo, ako svoja goveda zbolj-šamo ali požlahnimo, tega mi ni treba na dolgo in široko pridigovati; le edino to rečem, da umni kmetovavci na Holandskem, v Svajci, na zgornjem Štajarskem, Nemškem, sploh tam, kjer imajo izvrstno govedo, niso od nekdaj take živine imeli, ampak napravili so si jo z umno rejo sčasoma, tako, da, na priliko, njih krave dajejo jim na dan 20 bokalov mleka po odstavi teleta, in pozneje saj 10 bokalov. Ali ni to velik prid? Ne mudimo se toraj svojo ljubo deželo tudi v tem oziru na višo stopnjo popolnosti povzdigniti.
Priporočam toraj najprej, da le popolnoma lepe in dobre krave in čvrste bike za pleme izbirajmo; tisti pa, kteri imate veče prihodke in več premoženja, kupite si iz drugih dežel za pleme izvrstno živino.
Živino pasemo na paši ali jo redimo v hlevu. Paše so razne; izvrstne, zdrave paše so na planinah in tudi v ravnoti kakor na Nemškem. Kakor človek, tako tudi živina potrebuje pravo mero in pravi red v jedi. Naj-umniši je, da živino napasemo v hlevu trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer.
Poleti se poklada živinizelena (frišna) klaja, trava, detelja itd. Umni živinorejci priporočajo, da je prav koristno, da sur6vo klajo se suho, čeravno ne veliko, vendar malo, pomešamo, ker to živini bolj hasni in živina brez nevarnosti tako klajo vživa. Ako smo živini suho klajo dajali, ne smemo hitro nehati in ji surove dajati; prestop suhe klaje v zeleno surovo naj se godi le počasi in po malo. Najboljša klaja je mrva, posebno otava, ker ona ima več redilnih tvarin v sebi. Tudi slama ječmenova, ovsena, pšenična, ržena je za klajo. Najboljša je ječmenova in ovsena.
Dobro za klajo je korenstvo; treba je pa, da ko-renstvo izrežemo in pokuhamo.
Ako živino pitamo, je posebno dobra klaja krompir, vendar je treba gledati na to, da ne dajemo živini takega krompirja, ki kali; kajti tak krompir živini škoduje.   Tudi detelja suha je posebno dobra klaja živini.
Sicer so ostanki raznih fabriških izdelkov, pomije, obloda, dobri za klajo.
Tudi zrnje dajemo živini, in koristno je, da zrnje na debelo zmeljemo, ker celega zrnja živina ne pokuha dobro, in tako se mnogokrat celo zrnje v gnoji   najde.
Dobro je, da živini prešanje dajemo, ker ta klaja je bogata masti, in treba je tudi živini, da dobiva nekaj take klaje.
Da sol živini posebno hasni, je vsakemu dobro znano, ker ravno sol obudi radojednost. Priporoča se, na dan srednji veliki govedi 3 do 4 lote soli dati.
Treba je tudi, da živino z dobro, zdravo vodo napajamo, ali v hlevu ali na rekah itd. Vedno je pa varniše, da živino v hlevu napajamo, ravno v tacih časih, ko razgraja kaka živinska bolezen, ktera se hitro za-trosi, ako se goveda vse vasi skupaj napajajo. Na Ogerskem  imajo   veči  posestniki,   kteri živino v hlevi
red6, v hlevu tako napravo, da vodo v žleb napeljujejo, pa jo potem zopet izpeljati morejo. Naprava je ta-le : Vodo napeljujejo po cevčh do hleva; tu je cev povzdig-njena, in tako voda pride v širok žleb pod strop; od todi pa je voda razpeljana po vsem hlevu; iz velikega žleba izhajajo male cevi, ktere iz vrha v žlebe vodo izlivajo. Ko se je živina vode napila, se odpre v žlebu jama, in voda se izteče iz žlebov. Opomnim pa, da so spodnji žlebi kamniti, toraj za to napravo izvrstni. Jame pa, ktere vodo iz žlebov izpuščajo, so na konceh žlebov vsekane; voda se izteka na tla, in tukaj je zopet naprava, da se lepo izteka in da hlev na tleh suh ostane.
Živino moramo vedno  cediti  in ji dobro  nastiljati.
Konečno opomnimo še to, da je imenitni kemikar Grouben na kemičnem potu preiskal mnogovrstno klajo, kakor mrvo, slamo, deteljo, korenstvo itd. Napravil je table, v kterih na tanko zapisano stoji, ktere posebno redilne dele ima ta ali druga klaja *), in je tudi sestavil v tablah na tanko, koliko da je treba klaje in kakošne, primerne starosti in teži živinčeta. Videl sem skozi leto in dan, rediti živino po tablah tega kemi-karja, in prepričal sem se, da je izvrstno njegovo delo.
Fr. Povše.
*) „Noviceu so to tudi že naznanile svojim bralcem.
Vred.