fteu. 31 O Ljubljani, u četrtek, dne 15. februarja 1906. Velja po poŠti: i* celo leto naprej K 261—■ n» pol leta „ „ 13-—• sa četrt leta „ „ 6'50 sa en mesec „ „ 2 20 V upravnlStvu: m eelo leto naprej K 20" » m pol leta „ „ 10"— i« žetrt leta „ „ S' m «n mesec It II Sa poSIIJ. na dom 20 ia m mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo I« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez .. dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se Ste vračajo; nefranklrana pisma s« nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXIV. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat , , . , 13 h za dvakrat , , , , 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta \ 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« Sn praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (Jpravnlškcga telefona Stev. 188. ZaKoj beži kmet na tuje ? Statistične Številke o izseljevanju iz naše domovine morajo pretresti vsakega, ki resno misli na bodočnost našega naroda. A vprašati se moramo, zakaj se kmečko ljudstvo tako trumoma izseljuje in zakaj ravno na kmetih tako raste želja, zapustiti domačo grudo in najti boljšega obstanka. Ne more se reči, da bi narodno premoženje sploSno padalo, saj se pozna na prometu denarnih zavodov, da je denarja dovolj. A rana je drugod: Rentabiliteta poljedelstva je tako strašno padla, da je postalo nemogoče v sedanjih razmerah se s poljedelstvom vzdr iati na površju. Obrt in trgovina sta potegnila vse nase, in sicer oni veliki kapitalizem, ki uničuje malega obrtnika ravno tako kakor poljedelca. To kažejo zlasti cene kmetijskih pridelkov. Kmet za svoje blago nikdar sam ne more določiti cene. Diktira mu jih kupovalec in borza, medtem ko pek in mlinar poljubno zvišujeta ceno svojemu blagu. To dokazujejo sledeči podatki; plačalo se je do 1. 1858 za 100 kg pSenice 22 7 K • »»»*» kruha 2461 „ 1877 „ B 1883 „ » rt n n > . 1888 , „ pšenice 23 „ „ kruha 4018 , „ pšenice 22 „ „ kruha 55 35 „ » n . 1898 „ jf pšenice 16 „ „ , kruha 59 51 „ . „ pšenice 13 39 „ » „ » » „ „ kruha 5951 , iz česar je razvidno, da kmet za svoje blago dobiva vedno manj, živila se pa vedno bolj draže. Pšenica vedno ceneja, kruh pa vedno dražjil To nam odkriva globok vpegled v nered sedanjega narodnega gospodarstva. Ako zmaga splošna in enaka volilna pravica, bo prišlo gotovo v zbornico več poslancev, ki bodo zastopali kmečke koristi. In tedaj bo postala neizogibna velika agrarna zveza, ki bo izkušala izboljšati položaj kmetijstva. Zadružna ideja se bo mogočno povzdignila in v njej upamo olajSanja bedi kmetijstva. Ravnotežje med delom in kapitalom, med žitom in kruhom se mora zopet najti! Državni zbor. Državni zbor je včeraj hitro spravil z dnevnega reda oba obstrukcijska predloga ln generalno debato o predlogi glede vojaških novincev večinoma dokončal. Razprave so zopet teklemirno. Ni izključeno, da državni zbor že danes predlogo popolnoma reši. Vsenemci bodo skoro gotovo nagajali, a njihova nagsjivost bo kmalu premagana. Vsenemec I r o namerava baje danes govoriti in predlagati, naj se preko predloge o vojaških novincih preide na dnevni red, ker se z ozirom na dogodke na Ogrskem sploh ne more govoriti e skupni armadi. Če bo ta predlog odklonjen, name rava Iro predlagati, naj se sklepanje o predlogi odloži toliko časa, da be mogoče tudi na Ogrskem dobiti vojaške novince, in da se omogočuje zasedanje delegaciji, da dovolijo vojne potrebščine. Ce se posreči že danes rešiti predlogo o vojaških novincih, tedaj ni izključeno, da vlada žejutri, t petek, predloži volivno reformo in se prihodnja seja določi na torek, dne 20. t. m , da se poslancem da tri dni časa za proučevanje volivne rt forme. Druge vesti pa poročajo: Ce bo danes končana debata o predlogi glede vojaških novincev bo ▼ petek pričel carinski odsek s posvetovanjem o trgovskih pegodbah in da be prihodnji teden predložil ministrski predsednik Gautsch volivno reformo. Nate se bo vršila debata e odgovoru ministrskega predsednika na interpelacijo nemških strank v zadevi ministrske krize. Ta debata bo trajala skoro gotovo dva dni. Nato se bo vršilo drugo branje predlog o trgovinskih pogodbah, ako bo odsek izvršil svoja dela. V februarju, ko bo zboroval od sek za volivno reformo, želi vlada, da bi bilo rešeno še obrtni red. zakon a v s ku 11 ant i h , zakon o vštet-ju enega dela aktivitetnih doklad državnih uradnikov v penzijo in tiskovni zakon. O včerajšnji seji državnega zbora smo poročali že večinoma v včerajšnji teklo-ničnih poročilih. Zanimive je še, da je včeraj zopet govoril pri Chocevem nujnem predlogu grof Sternberg, ki je dejal, da je predvčerajšnjim napadal vladarja, ker je v Avstriji brezuspešno obračati se na kake funkcijonarje. Pri debati o vojaških novincih je češki poslanec Kaftan svaril, naj se Avstrija ne z a n a š a p r e v e č n a trozvezo, ker bi se število zaveznikov utegnilo^ na neljub način skrčiti. Kje je zadostno oboroževanje naše armade, kje je usoda našega obrežja nasproti moči Italije, ki krčevito dela v Spezziji in v Benetkah. Govornik je ostro kritiziral naredbo, da n e -■ emški g o jenci v o j ašk i h ka-detnih šol medsebej nesme-jegovoriti v svojem materinskem jeziku. Protestiral je proti temu, da se češkim častnikom usiljuje nemški jezik kot občevalni jezik. Govornik je izražal začudenje, da glede novih poljskih topov Avstrija vztraja pri topovih iz kovanega brona, dočim ostale države rabijo topove iz jekla. Govornik je zahteval olajšav pri vojaški službi in se je tudi vprašanja vojaškega pravnega reda. Le če se te zahtete Mladočehev izvrše, bode glasovali za predloge. Govorili so še poslanci K 6 n i g, S t e i-ner,dr. L a n g in R o 11 e r , ki je protestiral, da se rabi častniške sluge za kuharje v vojaških kuhinjah. Izmed teh govornikov je posebno krepko govoril govornik nemških kršč. socialistov, S t e i n e r , ki je dejal, da bo njegova stranka glasovala za predlogo pod pogojem, da se ne izvrši nobena mažarska želja v zadevi vojaških zahtev. Govornik je opozarjal nato, da reservni poročniki, ki služjo na Ogrskem, zadnji čas uprav beže iz armade Govornik je ostro kritiziral vojaške zapore. Vojni minister mu vojaških zaporov ni dovolil pokazati, češ, da so razmere endi res slabe, a da ne gre, da bi se jih kazalo poslancem . . . Govornik Poljakov, dr. D u 1 e b a , je protestiral proti Sternbergovim napadom na krono, nakar so protestne izjave prati Sternbergovim napadom sklenili tudi veleposestniki in centrum. Konec seje državnega zbora je bil ob V, 6. uri. Danes ob 11. uri dopoldne je zopet seja. Proračunski odsek je imel včeraj sejo. Na dnevnem redu je bila razdelitev referatov. Nadalje se je v odseku vršila jako živahna debata o zgradbah v tržaški luki. Posebno ostro je kri tiziral zgradbe dr. V u k o v i č ter je zahteval izvolitev pododseka Danes je zopet seja proračunskega odseka. Na dnevnem redu je: 1. Volitev pododseka. 2. Predlog o kongrui. Justični odsek je imel sejo, v kateri je razpravljal o zakonu glede občinskih posredovalnih uradov. Avstrijske vojne priprave proti Italiji. ,L'Avenire d'Italia" v Bolonji priobčuje dopis svojega dunajskega poročevavca, ki trdi, da se oborožuje Avstrija proti Italiji. V Pulju pripravljajo vojne ladje, častniki pričakujejo vsak čas povelja za vkrcanje. V avstrijski armadi so otvorili zadnji čas učne tečaje za italijanščino. Ob italijanski meji grade z mrzlično naglico utrdbe. V tržaškem „Stabilimento tecnico" odpuščajo povrsti delavce, ki so italijanski podaniki. Sploh namerava Avstrija iztirati osobite iz Trsta italijanske podanike in jih poslati nazaj v Italijo. Dunajski častniki se pogovarjajo, da namerava Avstrija prirediti »izprehod" avstrijske armade v Italijo do Mslana. Tudi Črni gori namerava Avstrija zaradi njenega prijateljstva z Italijo dokazati, da se ne boji podarjenih ji topov. — Take italijanski dopisnik. Volivna preosnova. Včeraj je zaslišal cesar Gautscha v zadevi volivne preosnove. »Czas" poroča, da bo imela Galicija le 88 poslancev, kar je tako smešno malo, da bode nastopili proti vladnemu načrtu o vol. izpremembi celo poslanci v poljskem kolu, ki odobru-jejo splošno volivno pravico. Prva znamenja absolutizma na Ogrskem. Ogrski državni zbor razpuste najbrže v ponedeljek. Razpust drž. zbora poverijo general, majorju N y i r i j u. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je prosil nadvojvoda Jožef za 8tedenski dopust in ga tudi takoj dobil. Nadvojvoda baje odpotuje z ozirom na ogrske politične razmere. Včeraj je izročila deputacija mesta Nagy-Banja K o s s u t h u , groloma A p -ponyiju in Z i c h y j u diplome častnega meščanstva.* Košut je rekel odposlancem: .Prišli bodo časi, ko bodo morali molčati poslanci LISTEK. »Poljski žid". Nov pojav na polju dramatične glasbe smo doživeli predvčerajšnjim v slov. gledališču, ko se je pela pri nas opera enega izmed najmlajših čeških skladateljev te stroke, — „P o 1 j s k i ž i d". Ce je kteri izmed komponistov hodil s svojo umetnostjo križev pot, je bil to gotovo skladatelj te opere Karol W e i s. Njegovo imenovano delo je prodrlo žele v tujini, med tem ko so mu doma v Pragi, vsi mogoči faktorji delali zapreke. Nič manj in morda ravno zaradi tega doživel je Weis slednjič povsod, kjer se je pel »Poljski žid", kolosalne uspehe. Da je opera res delo umetnika, o tem smo se uverili včeraj. Podlaga dejanju je povest oziroma vsebine Erckmann Chatri-ana, vendar pa je libreto pe naši sodbi precej nerodno in nerazumljive, zlasti se zdi nedovršen ali vsaj površno izdelan konec; to smo videli včeraj, ko večina občinstva Bi vedela ali je opere konec ali ne. Orožniški stražmešter Kristijan Brem in Anica, hči gostilničarja in župana lan Mathisa se imata rada in poroka je določena na naslednji dan po dejanju, ki se vrši na Svečnico. Vrše se obširne priprave za gostijo. Ženinu pripoveduje gozdar Schmidt o uboju in ropu Žida iz Poljske. Preteklo je od tega večera petnajst let, ko se je pripeljal v ravno take hudem mrazu kot nocoj bogat židovski trgovec k Mathisu. Prosil je prenočišča, vrgel predse na mizo mošnjo polno zlatov, popil steklenico vino ter odšel spat. Naslednjega dne našli so gi nedaleč od hiše ubitega ležati v krvi. Storilca niso našli do danes. Gostje se vesele, prične se ples in t»di gospodar se dela veselega, vkljub temu, da ga grize črv vesti; preštel je bil uropani denar, ki ga hoče dati kot doto svoji hčeri. Kar naenkrat — v orkestru se začuje ponavljajoča se godba, ki označuje prihod sani in žvenketanje draguljev — zapiše burja ter šiloma odpre okno, iz daleč pa se čuje otožen spev. — Takoj nato vstopi ži dovski trgovec ter prosi prenočišča; na mizo vrže polno mošnje denarja. Gospodar groze in strahu ves prepaden omedli in odide, ko se zave. v svojo spal- nico. Orkester v lepem piano spemlja ta prizor in zavesa počasi pada. V spalnici ga tolažijo in kmalu mu odleže; sam sebe pregovarja, hoteč si zadušiti spomin in vest ter prosi Boga skesano odpuščanja. Ziman! Zopet in zopet se oglaša žvenk-ljanje in vožnja s sanmi in gospodar strahu trepeče. Vleže se spat. Naslednji prizor vrši se v sanjah. Mathis stoji pred sodiščem; obtožen je, da je umoril Žida. On trdi, da je nedolžen, o tem pričata žena in hči, ki ga prosi, naj radi nje priča o svoji nedolžnosti. Pride do prisege, a on sedaj prizna svoj zločin. Sodnik mu pove, da ga je izdal kot morilca njegov zet. Zjutraj zaman trkajo na vrata gospodarjeve spalnice; ko jih šiloma odpro, ga dobe mrtvega. Oni Žid pa, ki je prišel prejšnji večer, vzbudi se vsled ropota ter odide. Konec je, kot rečeno, nepopoln, no, glasbeni del nas popolaoma odškeduje za pomanjkljiv tekst Komponist je vlil v orkester toliko čutov, da je preveč za en večer, vtisniti si v spomin bogate zaklade njegove muze. Opero dela težko predvsem mnogo re- citativnih točk; pevci in pevke, ki niso vajeni recitativov, preidejo le preradi v monoton, zlasti ker je spremi je vanje vse drugo, kot pri arijah. Zato je tem ložje umeti in oprostiti, če so se včeraj tuintam pokazali manjši nedo-statki; v celoti je bila opera prav dobra in tudi prehodi iz ene v drugo glasbeno pozicijo, ki niso kmalu pri kaki operi tako težki, kot v »Poljskem Židu", zadovoljivi Eno moramo posebno omenjati, to je glasbena tehnika; vkljub mogočni, vzkipevajoči instrumentaciji ni komponist prekoračil meje, da bi prišel v ekstazo. Njegova pot je srednja pot, zato je stavil na lepo pararelno stopinje pevski ensemble in orkester. Le v ouverturi k drugemu dejanju pre-kipi godba v bolj kričečih disonančnih akordih, kjer hoče komponist pokazati ono muko in boj, ki divja v srcu navidezno srečnega in poštenega župana — morilci. Lepo pa nam orkester predočuje zimski vihar, vožnjo na saneh med pišem burje, zlasti pa zbeganost gostov ob nastopu Žida. Najlepši del opere so pač »sanje", ker tu pomaga orkestru, odnosno stvaritelju glasbe tudi scenični efekt združen s celotno kem-perzariio. in morebiti tudi stolice. Za vsakega Mažara nastane takrat dolžnost, da se udeleži brambe za domovino. To sicer ne pomenja, naj prime vsak Mažar za orožje, marveč vsak bodi trdnjava domoljubja in pasivnega odpora." A p p o n y i pa je odgovoril odposlan cem: »Mislili smo, da je naša ustava varna, a zdaj vidimo, da nimamo zagotovljene svobode. Mažarskega naroda čaka novo osvoje-valno delo. Za to delo naj okrepča Bog narodovo dušo, da bo zmagovito vodila boj.« Pariško časopisje priobčuje z velikim veseljem brzojavko ogrske koalicije, ki se je baje izjavila v maroški zadevi proti Nemčiji. Vladni krogi izjavljajo, da dvomijo o taki izjavi koalicije, ker sta Košut in Andrassy zagovornika trozveze. Koalicija govori v svoji brzojavki o razporu med Ogrsko in dinastijo, kar bi pomenjalo v e 1 e i z d a j o. Ogrska vlada boče preiskati vso zadevo in strogo nastopiti proti krivcem. Poljski kmetje pri dr. Susteršiču. Te dni se je mudila na Dunaju depu-tacija poljskih kmečkih občin, ki je zastopala 800 kmečkih občin z enim miljonom poljskega prebivalstva. Deputacija je naj prvo izročila Gautschu 142 peticij s 15000 podpisi za splošno in enako volivno pravico. Nato je šla k grofu Bylandtu. Oba sta obljubila upoštevati želje. Potem je došla de putacija k predsedniku češkega kluba dr. P a c a k u in načelniku »Slovanske zveze" dr. Š u s t e r š i č u , ki je izjavil deputaciji, da bo njegov klub odločno nastopil za splošno volivno pravico. Češki soc. demokratje* Brnski češki soc demokratje so imeli 12. t. m. zvečer v »Delavskem domu" javen shed, na katerem so zavzeli stališče k novi moravski šolski postavi. Shod se je postavil na strogo češko narodno, t. j. humanno stališče ter odločno obsodil nemško nacionalno gonjo nemških sodrugov. Kdor ne obsoja dosedanja zatiranja čeških otrok, ni sploh več soc. demokrat. Češki soc. demokrati so izjavili, da bodo vodili svojo politiko even-tuelno tudi brez Nemcev. Srbsko - avstrijski carinski spor. Srbske opozicionalne stranke so izdale na ljudstvo oklic, v katerem izjavljajo, da je grešilo predsedstvo skupščine ponovno proti jasnim predpisom poslovnika. Ker se vlada in predsedstvo skupščine nista ozirala na ugovore opozicije, ni preostalo opoziciji druzega, kakor da ne obiskuje več sej skupščine. Iz Belgrada poročajo, da se bliža spor z Avstrijo koncu. Srbska vlada namerava odobriti Vujičeve predloge. Pričakujejo novih pogajanj o trg. pogodbi med obema državama. Morebiti že danes zopet odpro našo mejo za uvoz srbske živine. Ločitev cerkve od države na Francoskem. S Francoskega dohajajo še vedno poročila o odporu katoličanov proti zapiso- Opera se je pela na korist kapelniku g. H. B e n i š k u. Vsi obiskovalci gledališča vedo ceniti njegove zasluge, zato je bil Benišek včeraj predmet presrčnih ovacij. Pozvan je bil na oder in člani zbora dvignili so ga na rame. To je tudi vidno znamenje naklonjenosti, ki množino vencev, katerih Benišek n i dobil, popolnoma odtehta. G. Benišek je duša opere, in da ta včasih ne dosega višine, gotovo ni njegova krivda. Največja vloga v »Poljskem Židu" je ona župana Mathisa (baritonska partija). Nič manj kot v pevskem, zahteva od interpreta v igralskem oziru. G. O u f e d n i k je bil vsestranski vrlo dober, posebno se je odlikoval v »sanjah", kjer se nam je pokazal ne le kot pevec finega okusa, ampak tudi kot dober igravec. Vloga je zelo naporna, ker zahteva oboj j — dobrega pevca in igralca — a to je gosp. O u f e d n i k. Čast mu 1 Tudi ostalim ne smemo odrekati priznanja, v kolikor upoštevamo še časovne in vremenske razmere. Vsakega posebej omenjati se nam ne zdi potrebno, ker je opera dobro uspela, torej je vsak vršil svojo dolžnost Radi bomo čuli opero drugič, ko se odstranijo še ene male hibe, ki so se pokazale pri premijeri. Zato je pa želeti, da jo pridejo poslušat še oni, katerih včeraj ni bilo. vanju cerkvenega premoženja. V več krajih so preprečili katoličani zapisovanje cerkve nega premoženja, da so zabarikadirali vrata. Na Korziki so bili nemiri po več krajih. Veliko število duhovnikov v departementu Ardčche je izjavilo, da ne bodo več maše-vali. Vivierski škofje zato izdal pastirski list, v katerem poživlja župnike, naj dalje pastirujejo in na vsak način počakajo papeževih ukazov. „Gaulois" poroča iz Rima, da namerava papež priznati francoska verska društva le, ako bo v določilih zakona e ločitvi cerkve od države izrecno povedane, da imajo zakonito pravico obstoja le ona verska društva, ki jih priznajo škofje. Vatikan gotovo odkloni sedanja določila, ki merijo na ustanovitev galikanske cerkve. Izredna parlamentarna komisija je končala posvetovanja o upravnih predpisih k zakonu ločitvi cerkve od države. Predpise predloži minister za bogočastje državnemu svetu. Včeraj dopoldne so inventirali po več francoskih cerkvah, ne da bi bili izgredi. V cerkvi Notredame de Champs so vlomili v omare, ker komisarjem niso hoteli izročiti ključev. Japonski dolgovi. Japonska zbornica je odobrila vladni zakonski načrt o pokritju vojnega dolga. Japonski po vojski povzročeni dolgovi bodo zn šali 1. 1907 1822 milijonov jenov Dolg bo popolnoma poravnan 1. 1933. Notranji dolg, ki pa ni v zvezi z vojnim dolgom in znaša 575 milijonov jenov, bo poravnan 1. 1942. Prva seja nove angl. zbornice poslancev. London. Predvčerajšnjim popoldne so se prvič zbrali novoizvoljeni angleški poslanci. Nacionalisti in 30 članov delavske stranke je zasedlo prostore na strani za opozicijo. Za zborničnega predsednika so izvolili soglasno konservativca L a w -t h e r j a. Črnogorci za Srbe. V Podgorici na Crnsgori so občani po vzgledu Cetinjcev priredili ljudski tabor, da bi izrazili solidarnost Crnegore s Srbije v carinski vojski z Avstre-Ogrsko. Sprejeta resolucija se glasi: Občani mesta Pedgor ce na današnjem javnem shodu prijazno pozdravljajo čin vlade, trgovcev in vsega našega bratskega srbskega naroda, želeč mu vztrajnosti v pravični narodno-gospodarski borbi. Rusija. Naprvi p e t e r b u r š k i r e a 1 -k i so dijaki višjih razredov razlili smrdljive tekočine. Vse razrede je ravnateljstvo moralo zapreti. Dijaki zahtevajo, da se zopet nastavijo učitelji, ki so iz političnih vzrokov bili odpuščeni. Od 1026 volivnih imenikov z a d u m o bo 374 objavljenih 28. Predvčerajšnjim je bila vržena zopet bomba vVaršavi. Težko ranjenih je biloosem oseb, med njimi tudi zločinec, ki je vrgel bombo. Varšavski uporniki še vedno ropajo po državnih žga-njarnah, da dobe na ta način depar v prekucijske namene. VVilni se vdrli neznanci vstanevanje bankirja Blum-b e r g a in zahtevali, naj jim izroči 10.000 rubljev, ki jih je dobil po pošti. Ker je Blumberg trdil, da nima zahtevane vsote, so ga zvezali, vdrli v blagajno in vzeli 300000 rubljev. V podružnico bančnega oddelka državne hranilnioe v Peterburgu so vdrlineznani zločinci s črnimi krinkami na obrazih in s o s tre 1 j a 1 ina uradnike in občinstvo. Vnel se je boj in nipadovalci so morali pobegniti. Ubit je bil neki paznik, ranjene pa 3 osebe. Prijeli se pet sumljivih oseb. Vojno sodišče v Rigi je obsodilo štiri nemške državljane na smrt, ker so se udeležili napadov na kazake in poL stražnike. V varšavski trdnjavi so ustrelili 6. t. m. vseučiliške profesorje Spolskega, Adler-ja, Terna in Sambora. »Voss. Zeitung." poroča, da je imel minister Pleve pri sebi oni dan, k o j e b i 1 u m e r j e n , p o v e -Ije, da zapre Witteja in preišče njegove stanovanje Povelje bi bil moral podpisati le še car. — Po Plevjevem umoru je zapečatil Plevejev pomočnik Durnovo stanovanje umorjenega ministra in vzel vse spise, ki so obteževali Witteja. Nekaj teh spisov je oddal Witteju, a najbolj obtežilne je obdržal. Wittejev najhujši nasprotnik je admiral D u b a s o v , svak umorjenega ministra Sipjagina. Zaprti urednik „Peterburskega lista" J u r i t c i n se hoče izstradati do smrti, ker se noče podvreči predpisom v zaporu. Sfalerske novice. š Celjsko porotno sodišče. Obravnava proti Pavlu KekiCu zaradi ponarejanja 20kronskih bankovcev se je 14. t m. po poldrugdnevnem razpravljanju vsled predloga zagovornika dr. Karlovšeka preložila. Ker je Kekič ameriški državljan in ker so bile povabljene priče iz Amerike, se je v avditoriju trlo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo pravdnim praskam državnega pravdnika in zagovornika. — Pre ložena je tudi tiskovna pravda preti Kopaču. — V sobote 17. t. m. pride na vrsto poštarica D e 1 e j a iz Rečice v Savinjski dolini. Obtožena je uradnih po ne verjenj, o ko;ih smo sroječasno natančneje poročali. š Podružnica o. kr. kmetijske družbe štajerske se ustanovi v nedeljo 18 svečana pri sv. Ilju v Slov. goricah. Ta fitijalka bi imela ta le delokrog: j v. Ilj, Jarenina, Sv. Jakob, Sričina, Spod. in Zg. sv. Kungota, ter del Spielfelda; sedež podružnice pa bi bil v St. Ilju. V pripravljalnem odboru so sami Nemci. Vendar je opaziti med slovenskimi tukajšnimi kmeti, veliko zanimanje za to važno podružnico, teleti je, da bi naši kmetje v velikem številu pristopili in s tem majorizirali nem-čurske nestrpneže, ki bi radi ves hasek, ki ga daje c. kr. kmet družba kmetom, ohranili za se. Glavna stvar je, da bi načelstve prišlo v poštene in slovenske roke. — Naj-prvo se je reklo, da bode ustanovni shod v Repnikovi gostilni, a sedaj se naglaša da bode zborovanje v šentiljski »kobači" v — Siidmarkhofu. Nemčurski naši neprija-telji namreč mislijo, da naši zavedni kmetje tudi tokrat ne pridejo v kobačo, a ti prite-peni rogovileži se daleko motijo. V gospodarskih rečeh nismo nestrpni, a hočemo svojih pravic, ki nam grejo! Na svidenje torej prvokrat v „kobači* 1 š Promoviran je bil v Gradcu za doktorja prava g. Josip Fišinger. š Poštna vest. Gdč. Franica & e g a , dozdaj poštna upraviteljica v Konjicah, je imenovana za poštarico v Oplot-nici na Štajerskem. š Iz umetniškega sveta. Gdč. Berta D e r e a n i rojena Celjanka je angažirana za opero v Kolinu na Reni kot prva dramatska pevka. š Umrl je v Gradcu višji sodni svet nik v p. Iv. Nep. C a s t e 11 i z, rodom iz Celja. š Ustrelil se je r Ostrožnem bivši trgovec in posestnik Jožef Priuschegg iz Žalca Vzrok neozdravljiva bolezen. š Električno razsvetljavo dobe v Laškem trgu. Tako je sslenil obč. svet. š Porotna pravda zaradi raz-žaljenja časti v Gradou. z,aano je, da je dr. Jos. Sernec 1. 1905 tožil urednika »Deutsche Wacht" zaradi razžaljenja časti, pri kateri je bil urednik zaradi pogreška po §§ 491 in 493 obsojen. Zdaj je .Grazer Tagblatt" v listu od 1. svečana 1906 ponavljal tiste žalitve, češ, da je dr. Sernec s svojo pravdo pri celjskih porotnikih pogorel in je pristavil še drugo žaljenje, zavoljo katerega je neki znani nemški advokat pri celjskem okrajnem sodišču tudi bil obsojen zaradi razžaljenja časti po § 491 na 80 K globe. — Iz teh uzrekov je dr. Jos. Sernec proti .Grazer Tagblatt" pri c. kr. deželnem sodišču v Gradcu kot porotnem sodišču uložil tožbo zoper urednika Karla Ubella zarad pregreška zoper varnost časti. š V Slov. Bistrici je v nedeljo priredila ondotna »Čitalnica" Prešernovo slavnest, ki se je prav dobro obnesla. Lepe je bilo predavanje dr. V r s t o v š e k a. Tudi shed županov se je dobro obnesel in sklenil važne stvari. Dnevne novice. Dr. Tavčar zmerja svoje volivce. Ker smo mi opozorili liberalce, da njihov zastopnik na Dunaju pravzaprav nič ne dela, je mož zbesnel in je v svoji jezi priznal vse, kar je »Slovenec" pisal, samo da zavrača krivdo na svoje volivce ter jih po zaslugi obrca. Poslanec ljubljanskega mesta piše: Ko so dr. Tavčprja takorekoč prisilili, da je kandidiral v državni zbor, bil je že odvetnik, deželni odbornik in član različnih deželnih komisij. Njegovi voliici se dobro vedeli, da ne bede mogel vedno na Dunaju tičati, če je hotel živeti, in opravljati še druge prevzete posle. Ce so ga vzlic temu volili, zadene odgovornost volilce, ne pa dr. Tavčarja, ki se nikomur ni usiljeval. A vzlic temu lajajo .Slovenčevci" za dr. Tavčarjem, prav kakor kastrirani psi, ki drugega ne morejo nego lajati. Ponatisnili smo te Trste, prvič da do-kažemo, kak izobraženec je poslanec ljubljanskega mesta, drugič pa, kaki nerci so bili tisti liberalci, ki so ga v s i 1 i 1 i Ljubljani za poslanca. Ce ste vedeli, da ne bo tičal na Dunaju, čemu ste ga pa volili ? Zdaj Vam je v obraz povedal, da ste Vi krivi, da je v dobi najvažnejših reform Ljubljana brez zastopstva v državnem zboru. Voliici, ki si daje tako brutalne od svojega poslanca biti v obraz, morajo biti idiotje. Ležali bodo še dalje pred njim na kolenih in se dali bičati od njegovih časnikarskih hlapcev. Drugega ne zaslužijo, ker značaja nimajo. Se jih boš vladal, Kosmov dohtar! Med slepci je eno-oki kralji Ko je Tavčar kandidiral, smo mi ljubljanskim volivcem isto povedali, kar jim sedaj pravi dr. Tavčar sam. Nam niso verjeli. Posledice naj si sedaj sami pripišejo in naj prihodnjič »Slovenca" ubogajo, da se ne bodo zopet blamirali. Ovadba zoper župana Hribarja. Občinski svetnik g. J is. Prosenc izjavlja, da ni en v nikaki zvezi z ovadbo, ki jo je neki Karel Kralj zoper župana Ivana Hribarja ter odvetnika dr. I. M. Hribarja dne 13. februarja 1906 vložil pri tukajšnjem državnem pravdništvu. Seveda tudi mi lahko potrdimo, da g. Prosenc ni v nobeni zvezi z našo notico. Ovadbe je torej vložil »neki Karol Kralj". Culi smo, da je g. Prosenc rekel, da on vloži ovadbo. Vsekako bi bilo treba, da se stvar javnosti lojalno pojasni. Umrl je po kratki, a hudi bolezni v Koprivi vpokojeni duhovnik č. g. Anton Koželj, star 74 let. Umeščen je bil včeraj na župnijo Kopanj č. g. Frančišek Žužek, doslej ondi župni upravitelj. — Italijanski čaatniki pri zgradbi novih železnio v Avstriji. Zaane so že več let trajajoče ne ravno prijateljske razmere med Italije in Avstrijo. Javna tajnost je pa tudi, da so sodelovali pri zgradbi velevažne nove velike alpske železnice tudi italijanski častniki. Nova železnica bi bila gotovo velike vojaške važnosti v vojski z Italijo in mislil bi kdo, da bi pri zgradbi take proge, ki je deloma tudi utrjena, morali skrbeti zato, da tuje države ne dobe vpogleda v tajnosti proge. Tega mnenja pa ni bile o. kr. gradbeno vodstvo za železnice. Novo progo so gradile tvrdke: G. Cecconi, Sard, Lenassi & Comp., sami italijanski državljani, na zunaj je pa veljal za podjetnika Goričan Lenassi, kakor tudi pri tvrdki Chierici & Picha, kjer je dal avstrijsko vnanje lice tvrdki Čeh Picha. Tudi o tvrdki Rella & Comp. velja to, kakor tudi za tvrdko Gal-letti & Zaterenda, v kateri je zastopal Avstrijce Ceh Zaterenda. Te tvrdke so zgradile bohinjski predor, progo Gorica Kanal, v Soški dolini ob italijanski meji, v Bohinjski dolini in pirnški predor. Sere, da so najele te tvrdke večinoma italijansko osebje in osobite italijanske inženirje, med katerimi so bili italijanski rezervni častniki in najbrže tudi častniki aktivne italijanske armade. Tem gospodom ni bilo potrebno, da bi se preoblačili v vohune, saj so dobili gospodje gradbeni voditelji uradne načrte. Splošno znano je, da je milanski bankir Massaglia omogočil navedenim italijanskim tvrdkam, izvzemši Cecconija, da so lahko prevzela dela. Tudi podjetnik pl. Do-derer je imel pri zgradbi proge v Rožni dolini dva inženirja italijanska državljana; o njegovem inženirju Marconiju je znano, da je italijanski častnik v rezervi. Sploh je bila Avstrija pri zgradbi proge Trst B djak jako slabo zastopana. Polovico pristaniških del v Trstu izvršuje italijanska tvrdka Faccanoni in Galimberti, drugo polovico pa, kakor pravijo, neka avstrijska tvrdka Antonelli, Dreossi in .Unionbanka". Mayreder, ki je gradil dva oddelka na Krasu, je v zvezi z »Berolinsko železniško in prometno družbo", nekdanji celovški stavbeni podjetnik Madile, ki je zgradil železnico v Bohinjski dolini, je v zvezi s švicarskimi inženirji in judovska berolinska tvrdka Gress & Bachstein je gradila karavanski predor večinoma z ogrskimi inženirji. — Stavka 500 delavcev pri stav-binskem podjetju O r g el m e i ster Kubk & C o m p., ki dela novo železnico pri Trst' Vzrok: diference pri plači. — Dekanija ljubljanska ir prihodnjo sredo, 2 1. trn, sv» mesečni sestanek S s. sedali pri M. D. v P e 1 j u. Začetek ob 10. u ' dopoldne K udeležbi se vabijo vsi člani. — Z Dunaja se nam piše : Zadnjo ne, deljo je bila na Dunaju pokopana gospa Kordula Gehbauer, soproga višjega blagajnika urada državnih dolgov. Umrla je v starosti 78 let. Pokojnica je bila rojena v Ljubljani dne 24. oktobra 1828 iz rodbine A p e j. Njen oče, Florijan, je bil v Ljubljani barvar in hišni posestnik na Kongresnem trgu št. 23. Njena mati, rojena Klan-der iz Tržiča, je bila sestra matere pesnika Prešerna, ki je često zahajal k Apejevim na Kongresnem trgu ter se s pokojnico prav otročje zabaval. Prešerna je torej zelo častila in ga opisovala kot močnega moža, ki se je rad smejal. Poslednja leta je bila večkrat na leto višču v Marija Enzersdorfu pri Dunaju in sicer eno leto pri g. J a k. Puklu. Ko je tu čula slovensko petje, se je same radosti solzila. Akoravno je bila veči del svojega življenja v tujini med Nemci, je še v visoki starosti rada govorila slovenski in 75 let stara je še pela „Sem slovenska d e k 1 i o a". Pokojnica je bila zelo blagega srca. — Protest proti Šolskemu redu. Iz Slovenske Bistrice se nam piše: Po vseh dekanijah slov. Štajerskega so se razposlale tiskane pole, ki obsegajo v krepkih jedrnatih besedah odločen protest zoper one točke novega Šolskega reda, ki jemljejo dušnim pastirjem duhovnikom katehetom vso avtoriteto ne le pri učeči se šolski mladini, temveč tudi pri občinstvu. Uljudno torej opozarjamo vse častite sobrate naj taiste pole kar najhitreje podpišejo in semkaj v Slov. Bistrico zopet vrnejo, da se od tod skupno od pošljejo na Dunaj. Tam tempus urget! — Naj se ta zgled posnema tudi drugwd! — Nezgoda na Južni železnici. Dae 14. t. m. je tovorni vlak, ki prihaja s Trsta zjutraj ob pol 5. uri v Ljubljano zdrsnil pri Logatcu s tira. Ko je bil vlak zopet v redu in vozil pri Borovnici, tedaj so zopet zadaji vozovi zdrsnili raz tir, katere je lokomotiva vlekla tja do Brezovice. Vozovi so odlomili vijake in plošče, ki držijo progo. Vsled tega so bili do ko misije vlaki ustavljeni, poznejše pa so vozili po enem tiru v obeh smerih. — Žensko ubil. Na Hrušici pri Jesenicah je delavec Franc Gorta ubil svojo gospodinjo Marijo Jeklič s steklenico za pivo. Dejanje je storil v pijanosti. — Samoumor v navzočnosti neveste. Poročnik Gmo A 1 b o r i od 22 pešpolka se je v Zadru ustrelil v navzoč nosti svoje neveste in dam. Rodom Tržačan je svoječasno služboval tudi pri 17. peš-polku kot narednik. Samomorilec je sorodnik podmaršala Alborija, poveljnika 15. voja v Sarajevu. — Nova zima na Gorenjskem. Poroča se nam, da je 12 in 13. t. m. padlo po Gorenjskem zopet obilo snega, dočim je bilo do tega časa že precej kopno. Izredno toplo solnce je po solnčnih brdih izvabilo iz tal že prvo pomladansko cvetje, posebne je cvetelo zelo veliko teloha. Zdaj je zopet vse pod snegom 1 — Na razna vprašanja iz krogov deželnih dacarjev odgovarjamo, da je tudi vsak deželni itacar vštet v zavarovanje privatnih nastavljencev, ako ima najmanj 600 K letne plače. — Trideset let deželni poslanec. Predsednik hrvaške stranke v Dalmaciji, dr. P. C i n g r i j a , obhaja letos 30letnico, odkar je deželni poslanec dalmatinski Dalmatinski poslanci poklonijo jubi-larju naroden dar. — Mati utopila otroka in Sebe. V Dunajskem Novem Mestu je vrgla v vodo neka Sabnik s Kranjskega svojega otroka, na to je pa utopila tudi samo sebe. — Potresno opazovanje. V noči od 9.—10. t m. opaževani predznaki *o se na jugozapadu tudi čez cel dan 10. t. m vztrajno držali. Proti severu jih je bilo opaziti celo na Krki, kar se pe dosedanjih opazovanjih sklepati, zgodi le pred večjimi, oddaljenimi potresnimi sunki Potresni opazovalec meni, da prične zopet Vezuv hujše delovati, ozir. da se penove večji potresni sunki na daljnem jugozapadu. — Dne 11. t m. so se znamenja poskrila, le proti večeru jih je bile zopet na Krki opazovati. Dae 12. t. m. so se znamenja opazovala od nasprotne strani, namreč na vzhodnih izrastkih Uskokov. Opazovanja se imela tudi tukaj pozitivni uspeh in opazovalec pravi, da je zelo radoveden, ako ostanejo predznaki tudi od te strani take zanesljivi, kakor so se izkazali od strani dosedanjega opazovanja. — Iz franči&kanskega reda. Te dni se poda vč. P. R o m u a 1 d Jereb, gVardijan na Trsatu, v Bosne, da po . nalogu preč. P. generalnega ministra izvrši i kanonično vizitacijo tamošnjih frančiškanskih samostanov. 11 potovanja se vrne okoli & Velike noči. — P. Engelbert Polak i ▼ Kamniku pojde letos v Egipet. Pridig«l bo v Aleksandriji ter šel petem na znan-i stvene potovanje. — Ustreljen pri ženiftnini. V Drenovcu pri Kiškem je bila v ponedeljek ženitaina. Medvoglarji je prišlo do pretepa. Oženjenega kramarja Janeza Radi je nekdo ustrelil, da je v torek umrl. Dva voglarja sta dobila pn glavi neprijeten spomin. Pod ključem sta Franc Švigelj in Franc Toma-žič iz Snuš. Žalostno! — Z Notranjskega. Letos prično s podaljšanjem okrajne ceste Dolenji Lega-teo Žiri. DobllonsKe novice. Ij Opozarjamo velecenjene ljubljansko in okoličansko občinstvo na ljudski koncert prekrasnih narodnih pesmi, ki bo prihodnjo nedeljo točno ob 7. uri zvečer v veliki dvorani „Uniona". Naj bi nihiene zamudil tega izrednega vžitka! Občinstvo naj blagovoli vstopnice že naprej kupiti. Ij Leonova družba. Sinoči se je vršil v mali dvorani „Uaiona"jako zanimiv razgovor o ljudski izobrazbi. Dr. Krek je začrtal smeri, v katerih se mora razvijati zlasti zabavna stran društvenega življenja. Nobene zabave brez vzgojnega momenta! Pri deklamacijab, igrah in petju naj se stremi za umetniško izobrazbo ljudstva. Pevski zbori naj goje zlasti narodno pesem, ki je potna lepote in ki so zanjo dovzetni vsi. Prof. Evgen jarc je dodal v istem smislu razne opazke glede predstav, potem pa je povdarjal, da treba vso pozornost zlasti še obrniti na upodabljajočo umetnost, da se tudi g!ede na te oblaži ljudstvu este-tični čut Dr M. O p e k a je priznal, da so začrtani cilji lepi, a da so dejanske razmere take, da moramo biti vsem, ki delujejo na polju ljudske izobrazbe, hvaležni za to, kar so že storili, in jih le vzpodbujati, da delujejo take tudi poslej; dobro pa je seveda kazati jim ideal, za katerim morajo težiti. Tudi dr. Lampejev tem zmislu dodal mnogo lepega. Posebno zanimive so bile opazke o umetnosti. Mnogo mladih umetniških talentov imamo, je dejal, le žal, da so premalo vzgojeni, in da je vzgoja, ki jo imajo slaba. Prav je omenil prof Jarc, da se mora ljudstvo izobraziti za umetnost, a tudi umetniki sc morajo približati ljudstvu Ljudstvo mora umeti govorico moderne umetnosti, a moderni umetniki morajo dobiti zmisel za krščanske ideje in narodno čuv-stvovanje našega ljudstva. Razna pojasnila je podal tudi še prof Remec. Predsednik prof. dr. Gruden je resumiral rezultate zanimivega razgovora. — Prihodnjo srede, 21. t. m. be predaval dr. Jerše o svobodni volji in nje ovirah po m i 1 j e i u li Afera Svetek - Vodeb - Ma-litscb se bo vnovič razpravljala jutri pred tukajšnjim dež sodiščem Obravnava bo trajala celi dan. Predsedaval bo sodišču to pot Nemec e. E 1 s n e r. Ij V ljubljanski kazini se je dogodilo neko dejanje, o katerem se mnogo govori po Ljubljani, ker je vpleten v afero tudi podanik tuje države. Počakali bomo, če bedo tudi to pot »Deutsche Stimmen" s take ognjevitostjo pisale o Sodomi v kazini, kakor pišejo, če se kaka nerodnost zgodi v kakem slovenskem podjetju. Tudi 0Narod" bo kazal manj poguma, nego proti »klerikalcem*. Fiat iustitia! ij Krojaški mojstri prirede dne 4. marca v »Mastnem domu" shod, na kate rem bodo zahtevali, naj se vlada ne uda pritisku konfekcijanarjev, ki hočejo, da bi se ne upošteval sklep obrtnega odseka državnega zbora, ki določa, da smejo le oni kon-fekcijonarji jemati mere in popravljati obleke, ki so obrta izučenl Na shodu bo govoril načelnik zadruge krojačev na Dunaju g. Franc W egelLeckl. Razume se, da naši poslanci »Slovanske zveze" kot en mož stoje za zahteve krojaških mojstrov. Ij Javno predavanje. Slov. trg. društvo .Merkur" priredi v soboto dne 17. t. m. ob 9. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma" javne predavanje. Predavaval bode g. inžener J. T u r k. Tema: črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. Gosp. predavatelj bode razložil izdelovanje raznovrstnih vžigal sveč, petroleja, sladkorja itd. ter pokazal tudi tva-rine iz katerih se posamezni predmeti izde-ljujejo. Predavanje je velezanimivo za vsa-cega ter vsled tega nadejamo obile udeležbe. Vstop prost. Ij V deželno bolnišnico se danes pripeljali Josipa Gašparšiča iz P r e m a na Notranjskem, ki je padel v vodnjak in si zlomil nogo. Ij Napad v Leonišču. Včeraj zvečer je v Leonišču neki neznani moški napadel kurjača Florijan Cezarja. Neznanec je hotel prenočišča. Ko so prihitele sestre, je neznanec pustil svoj kovček in zbežal. Policija je napadalca dobil«, ker pa ni pri pravi pameti, ga je iznusMa. li Repertoir slovenskega gledališča. V petek, dne 16 februarja, se ponavlja prvič na prvi predstavi sijajno uspela opera »Poljski Žid". V n e -d e 1 j o , dne 18. februarja, bosta dve predstavi. Popoldne se uprizori tretjič izvirna šaloigra s petjem »Cigane" kot ljudska predstava ob znižanih cenah, zvečer pa pride na vrsto prvič na slovenskem odru francoska drama »Lukrccija B o r -g i a", ki jo je spisal francoski pisatelj Victor Marie Hugo. Naslovno veliko vlogo igra gdč. S p u r n a , glavne moške vloge pa so v rokah gg. Dobre-v e 1 n y , Dragutinovič in N u -č i o. Pripravljajo se opereta »Don Ce- sar", opera „ T o s c a dramsko osobje pa študira igre: »Tuji kruh", »Bab je leto", »Avtomobil" ter izvirna slovenska drama „Starnslova hči". Plesni in zabavni večer Zadruge gostilničarjev, kavar-narjev itd. se vrši danes, v če trtek, 15. svečana 1906 v prostorih Starega strelišča. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 2 K, dame 1 K. Toaleta prome-nadna. li_ Muzejsko društvo za Kranjsko b» imelo svoj občni zbor jutri, 16. februarja, ob šestih zvečer v kon-fereučni sobi prve državne gimnazije v Ljubljani. Ij Pogreb g Ahlina, gostilničarja in po estnika je bil včeraj prav veličasten. Udeležila se ga je ogromna množica ljudstva. Pevske društvo »Slavec", ki se je pogreba udtležilo z zastavo, mu je zapelo na domu in ob grobu žalostinki. Razne stvari. Najnovejše. Spomlad. V Severni Nemčiji in Jut landiji je že nekaj dni pravo spomladansko vreme pri gorkoti 15 stopinj. V dolini Labe poganjajo že drevesa. Stavka Lloydovih kurja-čev v Trstu traja dalje, ker se ravnateljstvo ne uda. Novega praškega župana izvolijo v soboto, 17. t. m. Jubilej čebelarja. Slavni čebelar. župnik D z i e r s o n , je te dni praznoval svoj 95. rojstni dan. Brezposelni delavci so pri redili v Londonu veliko demonstracijo. 3 do 4 tisoč jih je korakalo ob Temzi v spremstvu policije. V nekem parku so imeli shod, na katerem so zahtevali od vlade, naj hitre reši vprašanje o delavski brezposelnosti. Cesar — krstni boter. Kmetovalcu Venclu Hachu iz Nezsčitic pri Plznu se je porodil 10. sinček. Hach je prosil cesarja, naj bo desetemu sinu za krsnega botra. Poleg 10 bratov je še ena hčerka. Domobranski minister o razmerah v armadi in njenih pripravah. Dunaj, 15. februarija. V današnji seji državnega zbora je v debati e predlogi glede vojaških novincev imel domobranski minister Sch5naich znamenit govor. Priznal je težka bremena, ki jih natega oboroževanje, a dejal, da odrešiteij teh bremen še ni prišel . . . Glede novačenja v Galiciji je izjavil minister, da ne bo nič več novincev uvrščenih v armado, kolikor bo dovoljeval kontingent Gsvoril je e razmerah pri orož-ništvu. Zavaroval se je proti očitanju, da se glede narodnosti pri častnikih pristransko postopa. Vojna uprava mora gledati na to, da častniki razumejo vsaj dva jezika. Število oglašencev v vojaške šole, ki bi razumeli dva jezika, ni veliko, zate se mora mlade ljudi navaditi na drug način, da z moštvom lahke govore. Glede polkovnega jezika včlja načelo, da je jezik, katerega govori najmanj dvajset odstotkov moštva, prištet polkovnim jezikom — Treba pa je, da častniki popolnoma umejo notranji 'vojaški jezik, kajti žalost ia je armada, ki nima enotnega jezika. Zato vojna uprava mora skrbeti za razžirjenje notranjega vojaškega jezika. Tudi podčastnik ga mora razumeti, ed moža se ne zahteva in tudi pričakovati ni, da bi se ga priprost mož v treh letih navadil, ker to še inteligenten človek težko stori in ker je pri pri-prostem možu glavno služiti, ne pa govoriti. (Veselost!) Mi dovolimo vsakemu častniku, da neguje svoj materinski jezik, a častniška družba je mešana in v mešani družbi se govori jezik, katerega vsi razumejo. (Hrupni ugovori pri čeških radikal-oih.) Tega ni v nobeni naredbi v nobenem povelju, a to je v Kniggejevi knjigi olike. Neben častnik š e n i b i 1 r a d i svoje narodnosti preganjan. Glede stalnosti častniških bivališč pravi minister, da častnik ne sme Avstrije poznati samo iz knjig, ampak jo mora proučiti s svojimi očmi. Minister pravi: Prijazne be sede o armadi nisem slišal. Govorile se je le e bremenih o častni dolžnosti moža braniti svojo domovino pa nič. Rado se tu psuje može, ki so se žrtvovali za dom in cesarja in to se tu mirno posluša. V prihodnji vojski bodo druga imena na čelu armade, nego so bila pri Lipskcm, Custozzi. Armada se ne smatraj ket nekako kasto, častniki radi občujejo z meščani in so ž njimi v najboljših odnošajih. Velike časopisje z objektiviteto razpravlja voj. vprašanja, dobi se pa v vsaki garniziji kak »Schmierblatt", ki napada vojaštvo, ne da bi to imelo sredstev se braniti. Glede vprašanja topov imamo modele, ni se pa v kredit še izpremenila d o t i č n a denarna postavka. — Vojaških novincev nimamo, če bi tudi imeli topove. Mornarica je v istem žalostnem položaju. Povsod okolu nas se mornarice eborožujejo. — Naša mornarica je v zanemarjenem položaju, izbornina-črt mornariškega poveljnika sepane more izvršiti, ker ni denarja. Iz kragov civilistov moramo sprejemati nasvete, naj brambe obrežja pomnožimo s pomočjo trgovskih ladij. Razmere so danes vse drugačne, nego se bile leta 186 6. Zavest zmage ni v kakih člankih, ampak mora biti v srcih in glavah. Rešitev a r t i -1 j erij s keg a in mornariškega vprašanja smatram za najvažnejšo. Govoril sem odkrito, ne da bi bil govoril za vojsko. Jasne pravice napravljajo dobre prijatelje. Po govoru ministra je bilo tako velikansko odobravanje, da prihodnji govornik deset minut ni mogel priti do besede. Dunaj, 15. febr. Za ministrom Sch6-naichom je govoril grof S-iirgkh, ki je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za vojaške novince, sicer pa Gautschu prav nič ne zaupa. Zbornica reši predlr go o voj. novincih še danes. Jutri ne bo seje drž. zbora. Zboroval bo odsek, ki bo razpravljal o trg. pogodbah. Dunaj, 15 februarja. Poslanec Plaček svojega predloga v zadevi meravskega češkega vseučilišča ni mogel vložiti, ker ni dobil dovolj podpisov. Poslanec K r a m a f je vprašal danes v državnem zboru ali bi bila tudi naša država radi trozveze angažirana, če pride med Nemčijo in Francosko radi Maroka do vojske. Budimpešta, 15. februarja. Vodje koalicije so imeli posvetovanje z ozirom na razpust državnega zbora. Nekateri so na-svetovali odločen protest, drugi pa, da se razpustu s silo upro in se umaknejo le sili. 25. t. m. napravi koalcija protestna zborovanja po vsej deželi. Reka, 15. februarja Število stavku-ječih je 3000. Včeraj so demonstrirali po mestu. Na policijo so iz neke kavarne prileteli kamni. Danes priploveta sem dve tor-pedovki, ki bodeta opravljali poštno službo. Zagreb, 15. februarja. Košut je z ozirom na razpust ogrskega državnega zbora edgodil sestanek na Reki. New York, 15. febr. Vsa kolumbijska obrežna mesta so uničili velikanski merski valovi, ki so nastali vsled zadnjega potresa. Še dobro ohranjene za trgovino so naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. 346 2—i Naslov pove upravništvo .Slovenca." Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodoo kavarno". -O- 348 Od nedelje 11. februarja do vitete sobote 11 februarja 1906: Svetovna razstava v St. Luis 1904 Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 13. Baloib.nl papirji. 4•/. majeva renta...... 4•/, srebrna renta..... 4*/. avstrijska kronska renta . 4*/. , zlata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... 4*/. , zlata , ... 4•/, posojilo dežele Kranjske . 4"/j*/, posojila mesta Spljet . . 4'/,7. , , Zader . . 41/«*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4'/. , , , ž.o. . . 4V/. *ast. pisma gal. d. hip. b. . 41/«*/. pešt. kom. k. o. z 10•/, pr. 4*/,•/. zast. pisma Innerst. hr. 41/«'/. i t ogr. cen. dež. hr. 4 V/. . n . hip. banke 4»/,7. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/, prior. dol. žel...... 3•/. . juž. žel. kup. Vi V, • 41///. »vstr. pos. za žel. p. o. ir«tk«. Srečke od 1. 1860'/,..... , , 1864 „ tizske „ zem. kreditne I. emisije . » » . II. , . , ogr. hip. banke . . . . „ srbske i frs. 100 — . , , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , . . . Inomoške , . . ■ Krakovske , . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa . . . . Ogr. , , , . . . Rudolfove , . . ■ Salcburške , . . . Dunajske kom. , . . . D • 1 n t • •. Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . . Ogrske , ..... Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Br11x) Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Mur£nyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe • . . Valut«. C. kr. cekin . ....... 20 franki......... 20 marke......... Severeigns........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... februar Bnu 10010 99 95 100 10 118-36 9696 114'30 99 60 100-66 100-100-65 100 — 10016 100 36 106-70 100 60 1 GOLICO-— 99-60 100-60 99-90 9960 316 70 100-76 197"— 289*60 160 60 296 60 298 — 263 — 100-~ 148 85 2535 476 — 79-92-61 -62 — 33 20 87--71-50 534-— 12710 671 40 1635 - 672 -791 60 246'— 658 -534-25 2640 634 50 276 50 666'-168- 11-33 1908 23-47 23 98 117-275 96 50 251-25 4-84 a 1906. Bl»*© 100 30 100 15 100-30 11855 9616 114 60 101 — 101-65 101-65 100-20 100 25 10135 107 70 101 50 100 90 100-90 10060 101-60 100-— 318 70 101-76 199 — 291 E0 162 60 306 60 307-50 271 — 109-— 149 85 27 15 487— 86-— 99-68.-54 -36 20 63--77 50 644- 12810 672 40 1645 — 673 — 192 50 2i6 60 660 — 635-26 2646--536-70 278 — 569 — 169 — 11-37 19*11 23-64 24-06 117 475 96-75 252-26 6.- Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786*0 mm 14 15 Č.i *pa- i.vanja 9 zveč. 7311 Stanje barometra T mm 7. zjutr. 2. pop. 731 4 7317 Temperatura po Celziju 15 06 20 vksiot: sl. vzh. sl. ssvzh. brezvetr. 3ti>» obl. sneg obl. Hi ia' 22 Srednja včeraišnla temp 21° n«rm. —0 3» Tržne cene v Ljubljani: Pšenice, rži, ječmena, ovsa, ajde, prosa, K 18 50, K 16, K 16, K 18, K 16, K 17 koruze, krompirja K 16, K 4 60-4*80 Zahvala. Vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so med boleznijo v toliki meri lajšali prebritke ure nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda Ivana Ahlina posestnika In gostilničarja kakor tudi vsem darovalcem vencev, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujeva preč. g. kape-lanu Žvanu za mnogobrojni obisk in tolažbo, preč mil. g. prelatu Rozmanu za vodstvo pogreba v toliko slabem vremenu in prec. gg. o. frančiškanom. Iskreno se še zahvaljujeva sl pevskemu društvu „Slavec", za ginljivo petje in vsem. ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku; vsem skupaj tem potom najsrčnejša zahvala. 350 Ljubljana, 15. febr. 1906. Marija Ahlin roj. Krištof soproga, Margareta Far*as pl. Niujtodi roj. Ahlin sestra. Vabilo na Občni zbor možkih udov poorebnega društva »Marijine bratovščine« v Ljubljani, ki bode zboroval v nedeljo dne 18. februarja 1906 dopoldne ob 10. uri v mali dvorani Mestnega doma na Franca Jožefovem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega poslednega občnega zbora. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitev 3 odbornikov in 3 računskih pre- glednikov. 5. Posamezni nasveti članov društva. K temu zborovanju vabi vse cenjene moške ude društveno vodstvo. Z pomočnika sprejmem takoj za veliko delo Anton Cebulj 338 3-2 krojaški mojster Jesenice, Gorenjsko. gggT Izurjena prodajalca le prva moč, ki je zmožna slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, se išče za konfekcijsko trgovino. — Mesečna plača IOO kron. Ponudbe na O. Bernatovic Ljubljana, Mestni trg 5. 344 3-1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in tast, gospod Lovro jVljančič posestnik Itd. v sredo, dne 14. febr. 1906 ob 3. uri popoldne v 83. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preljubega pokojnika bode , v petek, dne 16. febr. ob 10. uri dop. i s slovesno sv. mašo v farni cerkvi sv. Križa. Sv.maše-zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Križa in na Dobravi pri Kropi. 349 V Bistrici pri Tržiču 14. febr. 1906. Valentin in Lovro sinova. Jerica in Katarina hčeri, Marija Aljančič roj. Pogačnik sinalia. Malo posestvo je naprodaj v Slapah pri D. M. ? Polja 21, iz proste roke. Poslopje obstoji iz hiše z dvema sobama, hlevom, kletjo, vse v najboljšem stanu. — Dalje nekaj njiv in vrt, cena samo 5600 K in ostane lahko polovico na obrestih. Pojasnila daje 347 3_x Avgust Kuhar trgovec in gostilničar v Vevčah. Minka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, čuj me, kar zapovem, Kupuj testenine, ki meni dišč, A to so ljubljanske, zapomni si že. Reci trgovcu, naj ti druzih ne vsiljuje On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeljuje, Ho, če ne bi imel ljubljansko blago Izrazi mu željo in preskrbel ti je bo. 278 10-2 Gospodinja. Ravnokar došlo berolinski in pariški modeli Največja izbera kostumov za dame, kril^ raglan in bluz po čudovito nizkih cenah. Tako tudi največja izbera konfekcije za gospode O. Bernatovic 343 6-1 Ljubljana, Mestni trg 5. Razpis dopolnilnih volitev za trgovsko In obrtniško zbornico v Ljubljani. Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na znanje, da se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 21. februarja 1906 od devetih dopoludne do treh popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob 3. uri popoldne se bo to glasovanje končalo. Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo da voli ali ' a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter obenem odda, oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred tako pravočasno odposlati, da dospejo najkasneje do 21. februarja 1906 do 3. ure popoludne c. kr. volilni komisiji v Ljubljani. Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov se ne bo nič več oziralo. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev na volilno komisijo se pošiljajo po pošti poštnine proste, ako imajo na adresi pristavek: „V volitvenih zadevah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani". Volilci I. voliine kategorije trgovinskega odseka dobe rdeče glasovnice in volijo enega pravega člana. Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rujave glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci III. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice ter volijo dva prava člana. Volilci I. volilne kategorije obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo enega pravega člana. Volilci II. volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo tri prave člane. Volilci III. volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci IV. volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo enega pravega člana. Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozarja pa se tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kategorijah tistega odseka. Daljni pouk je v razpisu volitve, ki se dostavi vsakemu volilcu. V Ljubljani, dne 12. februarja 1906. C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. 342 2-1 Predsednik: Kulavicz 1. r. >291 66 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" tnio. . c E l o v c u. Akcijski kapital K 2.000.000"—. Rezervni zaklad K 200.000-—. podr«»nio. .spl /llllicn uvu lil nlrab.>m»»i.lA lk..<«___„ . j . . Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. vso munalnib /amentava tu ekxkomptuJe Daje predaj me na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovči^jo Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Bakompt In tnkaaao mnnlo >» jl