Iz Jugoslavije. — Lfubljanski učiteljski pevski zbor riastopi v petek 8. julija koncertno turnejo '_ja severni državni meji. Koncerti se vrše jtoe 8. julija v Gornii Radgoni, dne 10. ju-ja v Murski Soboti, dne 12. iuliia v Ljutomeru. dne 13. iulija v Ptuju. — Proizva- iajo se skladbe naših tovarisev - komponistov (Adamič. Juvanec, Pavčič). Opozarjamo na te koncerte učiteljsfcvo navedenih okrajev in ga prosimo. da poskrbl zx primerno reklamo. — Ureditev pia^ profesorjem. glavnhn učiteltem in vadniškim učitelieni. »Jutro« poroča: Po najnovejših vesteh bo cd dine 1. maja 1921 dalje znašala osnovna plača srednješolskega profesorja 2400 dinarjev in se bo povišavala dvakrat po vsakera tretjem ietu. štirikrat pa pp vsakem drugem letu (2 tri.ienije in 4 bienenije) a 600 dinariev tako, da doseže profesor po 14 službenih letih najvišjo plačo 6000 dinarjev. Predmetni učiteli začne z letno plačo 2100 dinarjev. Tudi njem.u gresta 2 triletnine in 4 dvoletnine. toaa samo a 450 dinarjev, tako da že po 14. shižbenem letu doseže najvišjo plačo 4800 dinarjev. Glavnim učiteljem na učiteijišcih, F_i imajo že naslov in značaj profesorjev, ostaneio plače kot predmetniia učiteljem; za vadiiiške »čiteliie ki |ih v Srbiii ne poznaio. so določila za prevedbo v dinarske plače- izpadla. Vsekako iih bo treba uvrstiti v dinarske plače od 1. decemtsra 1919 kakor ie bilo prevedeno vse učiteljstvo osnovnih šol. Za nadure ie določen honorar a 9 dinarjev profesorjem s polno kvalifikaciio za nauone predmete ter 6 dinrirjev za veščine; nastavnikom z neponolno kvalifikacijo pa a 6 dinariev za naučne p^redmete in a 4 dinarje za veščine. Iz XVII. sejie višjega šolskega sveta V četrtek in petek dne 23. in 24. junija 1.1. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik gosp. ravnateli dr. Stan. Beuk je otvoril točno ob 8. uri dopoldme sejo in ugotovil sklepčnost, Za overovatelia zapisjiika imentiie ravnatelja Jelenca in kancinika Nadraha. Zapisnik -zadnje sej« se je odobril. Dalje poroča predsednik, da sta doSli 2 interpelaciji in 3 samostojni predlogi Kanonik Nadrah je vprašal v zadevi zadnjih sklepov Planinskih učiteljlc lucije Trampnševe in Melivf)ve. Na to interpelacijo je odgovoril višji šolski nadzornik Gangl ter poudarjal da se ie na licu mesta prepričal. da se imenovan. jčiteljici res nista pregrešili tako hudo. kakor ie bilo uosneti iz poročil. Zato je predlagal. da se učiteljica Meliva ne odpustl lz službe. pač pa premesti na Unec. Trampiuševa pa ng na Telče. ampak na Doibrovo pri Ljubljani. Sprejeto. Ravnatelj Jelonc je viprašal. zakai nima ravnateljica dekliške meščanske šole v Mariboru, Zora Klavžarjeva. v svojem namestvenem dekretu klavziule, da mora do konca novembra 1921 narediti dodatni izpit \z sloven^kega učnega jezika. kakor_ dmgi ucitel.il in učiteljice. ki imajo nepopolne izpite. Na to interpelacijo je odgovarjal višji šolski nadzornik dr. Poljanec. Rekel ie. da je Klavžarjeva dobila tako klavzulo. ko je bila imenovana za meščansko učiteljico. ne oa v namestitvenem dekretu. s katerim se ii ie podelilo mesto meščansko-šolske ravriateliice. Zaulkazalo se ji je poz-nejp, da izpolni to zahtevo, a ona se ie <pritožila na ministrstvo prosvete v Beogradu. Ako ne zadosti zaihtevi. se bo razoisalo nje mesto. Predsednik pripomni še. da bo dal Jelenčeve samostojne predlogu v razspravo ob koncn seje. Nato so sledila poročila o tekočih. predsedstveno rešeinih zadevah. Višji šolski nadzornik dr. Poiljanec je poročal o razrisih učiteljsikih mest nemškega učiteljstva in strokovnega učiteljstva z.i petje in telm^adbo. Sklenilo se je. da sc orekliče razpis učiteljsikih skžb na rnesčanskih šciah v Ljtiibljani in Ptuju. S prihodnjim šolskim letom se odpokličejo vse učne osebe. ki poučujejo na srednjih šola(h. Dalje se je skleniio. da se pouči vodstva osemrazrednih ljudskih šol, da izpričevala osemrazrednic nimajo iste veljave, kakor izpričevala meščanskih šol, da vodstva nimajo pravice dostavljati talkih pripomb na izdana izpričevala. Višji šolski nadzornik dr. Grafenauer je poročal o dopustih na ljubljanskem učiteljišču. Dalje je poiidarjal. da je nu.ino potreben učni načrt za nemščino na srednjih šolah. Višji šolski nadzornik Gangfl je poročal o nadzorovanju Prekmurskega šolstva. Obširnejše poročilo bo poda). na prihodnji seji. na tei seji je poročal le o najvažnejših in najnujnejših zadevah. Ob koncu svojega z^nimivega poročila je predlagal ustanovitev potrazredne ljudske Sole in otroškega vrtca v Dol. Lendavl z začekom šolskega leta 1921/22. Ondotnim uoiteliem se obenem naroči. da čimprej začno misliti na zgradbo lastnega posiopia za to novoustanovljeno šolo. Učiteljstvo v Prekmurju se opozori, da naredi do stavlienega roka izpite; nato se razpišejo vsa učna mesta. Dal.ie se je sklenilo, da se določbe narodne vlade glede narodnostl preneso tudi v Prekmurje. Poročevalec ie še pripomnil. da je poverjeništvo za uk in bosročast.ie sukcesivno upeljalo »Matič- ni. lisifi« namesto dosedanjih »Šolskih naznanil« in da je v sporazumu s poverjeništvom za kmetijstvo imenovalo Andreja Skulja in Franca Cmagoja za nadzornika šolskih vrtov. ViSji šolski nadzomik Gaberšek je poročal o začasnih službenih pridelitvah in dopiustih na bivšem Štajerskem. Potem se je sklcpalo o izipremembi glaslbenega ,pouka na učiteljiščih. Sklenilo se ie. da sta petje in goslanje obvezna, glasovir in orgljanje neobvezna predmeta na moških nčiteljiščih; za vsako učiteHiščnico mora biti eno godbeno glasilo Obvezno, ali glasovir ali gosli. Na meščanskih šolah se ne vpeljejo spreiemni Lzipiti, pač pa poskusna doba do božiča. S prihodlniim šolskim letom 1921/22 se vpelje na vseh šolah v vseh razredih novo štetje. n. pr. štirideset in sedem, entisoč tristo osemdeset in devet. Glede plesnih vaj diiakov in dijakinj se je sklenilo. da ostanejo v veljavi stare določbe; vršijo na.i se pod strogim nadizorstvom učiteljstva: Vpeljejo se pa tudi plesne vaje pri telovadbi. Potem so se izvršila nekatera imenovanja. Za stalnega strokovnega učitelja za r. skuipino na I. deški meščanski šoli v LjubIjani je bil imenovan dosedanji začasoi učiteli na tem zavodu Ludovik Primožič. Za nadučitelie so bili imenovani Josip Bohinec. za nadjučitelja v Zdolah. Bdvard Praprotnik v Ločah pri Poljčanaih — nastop z novim šolskim Ietom — in Ante Potočnik v Podsredi. Učiteljske službe sta dobila: Drago Rustja, učiteljsko - voditeljsko službo Pod Velko in Roza Bohirec na Zdolah. Učiteljsika shižba v Ločah pri Poljčanah se ne odlda, prej se vpraša tri prosilke, če vzidržujejo svoje prošnje, ker niih možje niso dobili nadučiteljske službe istotam. Službena menjava nčiteljic Helene Friedl - Supanekove v Št. Pavlu pri Preboldti in Cirile Rakovčeve v Št. Jerneju se dovoli. Za učiteljico ženskih ročnih del v Bučah — Polje — Vuštanj z uradnim sedežem v Bučah se je imenova\a Uršuila Kunej. Prošnji Boža Mohoriča, nadučitelja v Št. Vidru pri Planhii za p«deilitev v Vitanje se ni tigodilo. Protest nekaterih prebivalcev v Dobrni pri Celju zoper neimenovanje ondotnega šolskega voiditelja Šmidta za stalnega nadučitelia istotam se zavrne. Na lastno prošnjo se piedlagajo ministrstvu prosvete v Beogradu v stalno upokojitev: Fran Zopf, nadučitelj v Pristavi in Marija Zopf, učiteliica istotam. Ivan Paulšek. nadoičitelj v Račah. Marija Skalovnikova. učiteljica v Ptari vasi in Dragotin Benedik. nadručitelj v Brezovici. Vsem tem se izreče zahvala in priznanje za uspešno službovanje. Prošnja začasno upokojenega vadniškega učitelja Josipa Kostanjevca za reaktivi>-anje se ie odklonila in se priporoča v stalno upokojitev. Začasno se upokojita Marija romčeva, učiteljica v Kranju in A.na Kravanja - Turšiče.va. učrteljica v Linrbušu. Prošnji Marije Cidrichove, učiteljice v pokoju, za reaktiviranje §e ne usfodi. Dalie so se stavili tropredlogl za stalno nameščenje telovadnih učiteljev na realki v Mariboni. na dTžavni realki in dfržavni realni gimnaziji v Ljubljani in na državni realni gimnaziji v Novem mestu. 7a mesto telovadnega učitelja na državnl gimnaziji v Kranju ni bilo kvalificiranti prosilcev Stavi se predlos? za odldajo službe veroučitelja na drž. ženskem učiteljišxu v Ljubljani. Rešile so se disciplinarne zadeve: Ferdo Bobiča, začasnega nadučitelja v Ločah pri Poljčanah. Klotilde dI. Wui zibachove. bivše učiteljjce iia Jesenicah. Karla Črnjača. učitel.ia voditelja na Vrč>cah. Martina Laha. nadučitelja v T apor.lu. Maksa Jovana. nčitelia v Št. Vl'.V,i nad Ljubliano. Vide Krašovčeve, učiteljice v Ambrusu, seda.i v Orehovici. Iv. Baškovca. pomožnega ijčitelja v Ambrusu. sedaj v Cerkljah pri Krškem: zaper Josipa Purkanta, šolskega voditelia v Labodiu. se ustavi disciplinarna preiskava; Mihael Satberger, nadučitelj na Jesenicah se kazenskim potom premesti v Moste pri LjubLiani in se miu vzame naslov nadučiteli. njegova žena Roza Salberger - Mrva se premesti iz stužbenih ozirov tudl v Moste piri Ljubljani; stalna učiteljica Urštila Porentova, učiteljica na Dobrovi pri l.iubljani, se premesti — kra.i določi višji šolskj svet. sestro Antonijo. začasno učlteljico istotam, premesti okraini šolskt svet z Dobrove. Disciplinarni akt obeli sester se na predlog kanonika Nadraha odstopi škofijskemu ordinariatu. Nadalje se premestita iz službenih oz. zidravstrvenih ozirov Amalija Marinkova z Dobrove pri Ljubljani v Presko in Adela Pogorel^ čeva.iz Planine na Notranjskem na Dobrovo. Eleonora Vodiušek - Koroščeva se iz Rimskih toplic prideli v službovanje na novoustanovlejio vzporednico v Laškem. Nanovo se ustanovi enorazrednica v 5p. Slivnici. šolsfki okraj ljubljanska okolica. Razširitev Ijiidske šole v Žetalah v pet- razrediiico se opusti. dovoli pa vzporednica k II. razredu. Dvorazrednica v Stoprcah se razširi v trirazrednico. Deška in dekliška štirirazrednica v Pobrežju pri Maribom se preoiredi v mešano šestrazrednico z dvema vzporednicama; ljudska sola v Vojniku se razširi v šestrazrednico z 1 vzporednico; predlog za razširjenje -.estrazredne ljudske šole z 1 vzporednico v osemrazrediiico v Laškem se odkloni, dovolL pa še ena vziporednica. Obenem se slklene, da se vprašajo merodajni činitelji v Pobrežju pri Mariboru, Vojniku in LaSkem. ali mislijo ustanoviti za ondotna šolska okoliša nujno potrebne meščanske šole. Pri tem predlogu se je vnela vedika debata o potrebi meščanskih šol v našiii cbrtnih krajib. Vsi činitelji so dolžni z vsemi sredstvi delovati za napredek, razvoj in spopolnitev naše obrti. Šolska oblast prioomore v to z ustanavljanjem meščanskih šol. kjer se mladini nudi iprilika, ;la si pridobi več znanja. nego ga more nuditi ljudska šola» Z ustanavljaniem mešč.inskih šol v obrtnih krajih pa tudi preprečimo, da se mladina ne vozi odtod vsak dan v šolo v bližnje mesto. kar je jaiko kvarno za napredek. škodljivo pa iitdi v moralnem ozirti. Dalje se ie odobril Dredilog za sistemiziranje stalnega učnega mesta za veroučitelja na ljudski šoli v Kočevju. za učiteljico ženskih ročnih del v Prevaljah — Guštani in v Dravogradu — Črneče. Pritrdilo se je predlogu. da se Sistemizirano učno mesto učiteljice ženskih ročnih del v Slivnici —• Dobrovce podeli gosipej Pestevškovi. ki že sedxij pououje andi, aiko temu ne bo ujjovarjal dkraini šolski svet. Pritožba preddvorskih občanov proti razširjenju l.iudske šole v Preddvoru se zavrne, a sklene se, da se peti raared ne otvori v prihodniem šolskem letu. Oprostila sta se dva dijaka, k[ sta prišla iz Mijske Benečije. šolnine. Slednjič so se izkl.iučili lokalno nekateri diiaki in dtiakinje iz realke in ženskega učiteljišča v Mariboru, iz državne In manjšinske gimnazije v Ljubljani in iz realne gimnazije v Novem mestu. K sklepu so prišli v razipravo trije Jelenčevi samostojni predlogi. 1. predlog: Predseds.vw višj^ea šolskesa sveta se naroča. da pret.reči vedno strastnejše hujskanie v šolah zoper telovadno dnuštvo Sokol. Vsako tako hujskanje SDoroči šolsko vodstvo višienru šolskemu svetu, ki naj postopa proti hujskačem z discipdinarnimi sredstvK Po claljšem oredlagalčevem utemelievanju je bil predlog sipreiet z dodatnim predlogom zastopnika veroučiteljev, da se prepoved raztegne tijdi na telovadno društvo O^rel. 2 predlog. Popravijo naj se krivice, ki so se zgodile naprednemu učiteljstvu v ^nšteršič - Lamoetovi dobi. Predlagatelj ie omenil pri utemeljevaniu svojega t>redloga. da se je nekaj že storilo v tem poel.edu. a popraviti se morajo še nekatere Inudo kričeče krivice in dati prizajdetim učiteliem zadoščenje s tem, da se iim podeli kako boliše službeno mesto. S_tem prcdlogom se strinja višji šolski svet. 3. predlog. Vodstvena mesta na Ijudskih šojah nai se izroče zanesljivim narodnim rokarrt Na mnogih šolaih v naših mestih in obmejnih krajih deluie še mnoŁ0 učiteljstva. ki ne vzgajaio naše mladlne v jugoslovanskem duhu in državnem smiski. To so prikriti sovražniki naše države. Predllagatelj je navel več slučajev. ki kriče do neba. V tem pogledu se mora narediti red! Višji šolski svet mora poznati take protidržavne elemente In nastopiti proti njim z vso energijo. To ni ovaduštvo. kakor so bili mnenia nekateri člani višjejja šolskega sveta. ki mora Čuvati. da se mladina vzgaia v iskrenem patriotskem duhit. Narodno nezanesljivo in državni sovražno učiteljstvo naj se upokoji ali pa premesti v take kraje. kjer bi se skrbno nadfeorovalo njegovo delo, kjer bi naimanj škodovalo s svojim delovanjetn. Po precei ostri debati o tem Dredlogu zaključi predsednik seio. — Razpisi služb na meščanskih šolah. Ko sem čital razpise služb za meščanske šole. so mi bile nekatere stvari nejasne. Opazil sem. da so razpisana n. rpr. mesta takih tovarišev, ki imajo v dekretu povedano. da morajo napraviti izpit do novembra 1921. 1. Sedaj so meni nič tebi nlč službe razpisali. Prišel bo izprašan tovariš. dobil po vsi pravici mesto. tovariš ali 'ovarišica. ki sta se poltretje leto trudila, bosta pa event. z družino na cesti — tudi po pravici! Seveda, izpit bi bil moral tak narediti prei. Kaj če stoji v dekretu tako in tako. Oblast ni da bi morala biti konsekventna. Nekateri kraji nimaio svojih šol. svetov. n. pr. Maribor. Celie. Ptuj. Pravijo. da bodo zopet vzpostavili prejš nie mestne šolske svete. Yedel bi le rad  kedaj. Učiteljstvo nima v takem kraiu nikakšnega zastopnika. Vrše se preiskavt, I !.]„ o niih nikdo ne ve, kdo jih je upravičen voditi in če je treba pri takejn opravilu več glav in zastopnikov. Ln sedai nameSčenja1 Ce ne bo mestnih šol. svetov, kdo bo sestavljal teraopt edloge. Ali eden sam? Ali celo d>va ali trije? Morebiti bojo pa nameščenja počakala ustanovitve novih korporacii. Cemu potem ipravijo, da se mora zaeeti »reden« pouk že 15. septembra. ko bojo pa kapljali učitel.ii kakor so kapliali lani in predlanskem! V duhu vidim zopet aparat za sestavljanje urrukov. vidim, kako zopet jemlje hudič disciplino in znanje in naš humor. Samo reda ne bo vzel, ker ga ni! D. H. — Za uradnike-voiake. »Narodna Prosveta« poroča v svoji 47. številkl z dne 19. t. m. sledeče: »iAinistarsiki. savet rešio ie, da se svima činovniciina. koji su u ratu učestvovali kao vojni obveznic!, provodene godine u ratu računaju kao duple. Ovo rešenje, kao naročita oidredba. biče uneta i u financijski zakon za 19-21./1922. godinu.« — Usposobltenostni izpit iz Petia in ielovadbe. Poverjeništvo za uk in bogočastje ie odredilo z razpisom dne 14. juniia 1921, št. 316, glede na usposobljenostni izipit iz petia iij telovadbc.čl. H. odst. 3.. ali 4. naredbe avstrijskega ministrstva za uk in bogočas-tje z dne 31. juliia 1886, št. 6033 se nkine ter se glasi: »Petje ln telovadba se prištevata predmetom usposobljenostne preizkušnje. ki so obvezni za vse nčitelje in učiteliice. Kandidati(inje), kateri so v času od zrelostnega izipita do preizkušnje učne usposobljenosti vsled bolezni. nesreče itd. ali za vojne (inivalidi) postali nezmožni za pouk v telovaidbi ali glasibi, se smejo na fposebno nrošnjo. opremljeno z uradnim zdravniškim izpričevalom. po višiem šolsikem svefcii oprostiti usposobljenostne ipreizkusnje iz omenienih predmetov!« Učitelj(ica). ki ie usposobljen za pooik petja in telovadbe iinaio pri oddaji stalnih uči.eliskih sliužb prednost pred drugimi. ki nimajo tega izpita. — Slikarska šola »Probuda« na tehn. srednfi šoli v Ljubliani. Vodstvo.te šole nam iporoča. da se redni pouik konča z dnem 1. jtiliia s končno javao razstavo, ki se otvori 3. juli.ia od 10.—16. ure v poslopju tehn. srednje šole. Vstopnina bode prosia. — Ke je va g. vladni svetnik Subic še dalje dovolil za celi mesec iulij šolskc prostore, se bode poučevalo še naorei. j)a samo z risanjem portreta in slikanjeni pokrajine. dalje draperija (kostrmi narodna noša) in narodna ornamentika. S tem bode gotovo nrnogim ustreženo, posebno onim, ki se do sedai niso mogli .Kleležiti. Sprejemajo se gospodje kakor dame in nai se blagovolijo priglasiti takoj pri vodstvu šole g. akad. slikariu Franu Sterletu na tehniški srednji soli. — Drugo !eto se šola zopet otvori s. točnim šolskim prosjramom in z vsemi akademičnimi predavanji. — Tovariši iz zasedenega ozemlja. Vse tovariše, ki so v šolskih le_tih 1909./10. do 1912./13 posečali bivše slovensko učitoljišče v Gorici. prosim. da mi v svrho  t'_ editve neke važne z_adeve sporočijo čimprei svoje sedanje naslove. —¦ Mirko Dujc. šolski vodja v Krogu pri Murski Soboti. — \z Vojnika: V nedeljo. dne 3. julija t. 1. priredi mladina tukajsnje šole in otroškega vrtca ob 16. uri v posojilnični dvorani: Zapeljivec. Enodejanka. Igra otroški vrtec. Darežljivi otroci. Enodeianka. Igra otroški vrtec. Prstan. Jrodeianka s petjem in rajanjem. Igrajo šolski otroci. Deklamacije in petje. Vstopnlna: Sedeži 1. do 3. vrste 8 K, galeriia in ostale vrste 6 K. stojišča 4 K. za otroke 2 K. Cisti dobiček je namenjen nakupu šol. por trebščin za ubožne učence. Učiteljstvo. — Kranjski okraj. Zapisniikarji zadmiega občnega z.bora niso navedli kandidatov v posaimne •odseke. Izmed učiteljstva meščanskih šol se pritegne ravnatelj Lajovic v odbor kot hoapifant m izvoli za namestnilka zastopnjkov v okr. šdlskem svetu (poleg Zahrastnika), po I učno rnoč pa se kandidira v knjižnični in stalni odbor. — Tajnik J. L.