itev, 238,___ Izhaja vsak dan, tudi o o nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asižkega St 20, L nadstr. — Val dopisi naj se pošil|»Jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Usta .Edinost'. — Tlak tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Nar oCntoa znaia: Za celo leto.......K 24.— & pol leta 12.— za tri mesece............. • • • • • 6*— za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.31 za pol leta................. 2£0 V Trstu, v nedeljo, 27. avgusta 1916. _Letnik XII. Posamezne številke . Edinosti * se prodajajo po G vinarjev* zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolena Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi i. Osmrtnicc, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... . . T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . ; „ 2. — MaT oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti«. Naročnina t* reklamacije se poflljajo upravi lista. Plačuje *e izključno fe upravi .Edinosti' — Pia nato umakne svoj predlog. Predsednikov dnevni red se nato sprejme in se seja zaključi. Posl. Aleks. Gaal ie umaknil svojo interpelacijo radi romunskega vprašanja. Predsednik je naznanil, da je poslanec obmejni grof Pallavicini zaprosil in dobil dovoljenje, da vloži nujen predlog. Interpelacija se bo predložila ob 7 in % zvečer. Tiče se vladne naredbe v zadevi uporabe žita malih poljedelcev. Nato se preide na dnevni red ter se sprejme v tretjem branju predloga o dohodninskem davku. Nato se nadaljuje splošna razprava o davku na premoženja. Poslanec grof Julij Andrassy je izročil predsedniku predlog za sklicanje delegacij. Po nadaljni podrobni razpravi, tekom katere povzame več poslancev besedo, osvetljujejo svoje stališče glede predloge in se izrekajo za izpreminjevalni predlog posl. grofa Alori-ca Esterhazyja, se zaključi debata. Finančni minister pl. Teleszky izvaja, da ima vladna predloga namen, da se krepkejša podjetja obdavčijo v oni meri, kakor jo lahko prenašajo. Ta okolnost najbolj zavaruje proti očitku, da bi bila imela vlada namen, pripuščati, da bi posamezna teh javnemu polaganju računov obvezanih podjetij uživala nedopustne ugodnosti. Minister se bavi nato s pobudami glede posameznih določb predloge, pri čemur pritrjuje nekaterim teh nasvetov ter napoveduje za Specijalno razpravo več iz-prememb. Zbornica sprejme nato predlogo glede davka na premoženja v splošnem za podlago špecijalnc razprave, odklt>-nivši izpreminjevalni predlog posl. grofa Morica Estcrhazyja. Nato se prične sreči jalna razprava. Ob 2. popoldne sc seja nrekme ter >e nadaliuje zopet ob 4 iu V\. Predloge, tičoče se davka na premoženja m i riaobninskega davka tretjega razreda, se rešijo tudi v posameznostih, s čemur je dnevni red izčrpan. Glasovanje o včeraj po posl. grofu KaroIyju vloženih dveh predlogih odpade, potem ko ju je grof Ka-rolyi umaknil z ozirom na izjavi, ki sta iu ob zaključku včerajšnje seje podala ministrski predsednik grof Tisza in posl. grof Andrassy. Nato se iz knjige za predloge prečita predlog posl. Štefana Rakovszke-ga glede varstva cenzure proste objave v ogrskem drž. zboru izrečenih govorov v avstrijskih listih. Zbornica sklene, da se pripusti utemeljitev predloga. O času, kdaj naj se predlog utemeljuje, bo zbornica sklepala o priliki. Predsednik nato predlaga, da se z ozirom na to, da zboruje prihodnji teden magnatska zbornica ter so člani vlade zaposleni z reševanjem drugih važnih zadev, prihodnja seja vrši 5. septembra ob 10. dopoldne. Predlog se sprejme ter se seja zaključi. Nocoj mi je postalo jasno vse. O, narod izgnancev in brezdomovincev! Trudne so ti postale noge: zadnjo moč ti je izmoz-gala silna bolest, in hrepenenje ti je umrlo že davno, davno. In v srcu ne stejes vec potov in steza, ki te povedejo nekoč v paradiž; dolgih dni ne šteješ več, ker so brezkončni kakor večnost. Opešali smo in ležimo kraj ceste. Topo strmimo v nebo, na oblake, ki se podijo tam gori. In v naših srcih ni več želja; samo eno misel še poznamo, in ta misel nas spremlja od jutra do večera. Umreti na našem jugu vrniti se samo za tri trenutke v nas paradiž. Zašuinelo bi morje, in solnce bi se zasmejalo. Z dehtečega Krasa bi zapel zvon in bi zajokal pritajeno. In mi bi umirali s pesmijo na jeziku, in usta bi se smejala do zadnjega trenutka. Narod izgnancev in brezdomovincev — obsojen na smrt v svojem silnem hrepenenju in v svojem brezkončnem siromaštvu ... »Čuj, kako to zveni!« je šepetala Irena in se je tresla. »O, človeka je strah sredi samotne polnoči... Kakor opomin smr-tiv..« • ■ . 26. avgusta 1916. V odstavku na tem mestu, kjer smo včeraj govorili o dogodkih v ogrsko-hr-vatskem saboru, smo naglašali kot pomirljivo dejstvo, da se frondiranje voditeljev opozicije ne izhaja iz nesoglasja glede vnanje politike. Seveda smo naglašali to dejstvo le na pcdlagi tega, kar so gospodje izrecno govorili in smo dali izraza tudi'svoji domnevi, da je njihov nastop izzvan tudi po vesteh iz Rcmunske. Naglašali smo tudi, kako ljubosumno znajo Madiari varovati pravice parlamentarizma do kontrole, kako hočejo biti v ta namen obveščeni o — vsem. V istem smislu komentira tudi četrtkova »Hrvatska Rječ« dogodke v ogrsko-hr-vatskem saboru. Kar se sedaj dogaja — pravi — v ogrsko-hrvatskem saboru ie važna in karakteristična stvar. »Karakteristična ie za liberalnost madjarskega umevanja vseh najkočljivejih vprašanj, kakor so vojaška in diplomatska. V Ogrski tudi vojna ni odpravila svobode do izjavljanja svojega mnenja — in to ne samo v parlamentu, ampak tudi v časopisju, kjer izjav ne ščiti imuniteta. Interpelacije, ki iih je prijavila opozicija, so vse nenavadne vsebine.« Ko je v nadaljnjih izvajanjih očrtal odgovore ministrskega predsednika grofa Tisze, prihaja o-grski list do nastopne velezanimive in važne sodbe: >Opozicija zasleduje s svojo poojstreno metodo isti namen kot vlada in stranke večine — samo z drugimi sredstvi. Vlada in opozicija ste na Ogrskem en svet z porazdeljenimi nalogami. Tu sta dva izraza za en pojm — pojm madjarskega naroda. Vlada ne vidi v večji kritičnosti opozicije sovraštva proti državi, ampak le izraz mnenja, o katerem treba razpravljati. To je pokazal tudi grof Tisza s svojo repliko na opozicijonalna izvajanja. Tako razmerje med predstavitelji vlade in onimi opozicije zaslužuje politično na vsak način največjo pažnjo. Aložna je med njimi tudi največja borba, ali vedno ostajaio obojni — madjarski in se v kritičnih momentih zopet sestajajo. Tako je bilo možno, da je grof Karolyi nedavno odločno govoril proti Romunski, tako, da mu ie — njemu, skrajnemu levičarju __ pritrievala tudi skrajna desnica. Pa "tudi to pot ni grof Tisza zašel v ojster ton in tudi člani večine niso nastopali proti izvajanlem opozicije, ki se jim, ob vsej koncilijantnosti, ne more odrekati neka ojstrina. S tega stališča treba ume-vati tudi najnoveje dogodke v pestanskem parlamentu. Sicer niso kraj vseh izrečenih govorov povsem jasni. Ali gotovo je, da »Na smrt smo obsojeni, o, Irena,« sem odgovoril in sem jo stisnil k sebi. »Glej, saj druge želje nimamo več. Dal je narod vse kar je imel. S svojo ljubeznijo in skrbjo je negoval tisto, kar je imel. A prišel je čas, in narod je dal v enem trenutku, kar je skrbno pripravljal leta in leta. In zdaj stoji tam in se ozira nazaj... Ostala ie samo še želja, da umre tam, kjer so se rodile njegove pesmi. Le enkrat bi jih še zapel in bi umrl s smehljajem na licih ...« »Saj ni resi« je odvrnila Irena. »Narod je močan, in ni moči, ki bi ga zmogla m ga pritisnila k tlom. Cemu govoriš tako?« »O, ne zmore ga! Ampak narod hoče sam tako. Poglej Matijo in Cica Mateja poglej! Samo enkrat bi se rada do svo-ih vinogradov. Napila bi se vina iz zad-i leea soda. Zapela bi veseljasko pesem Ifbi umrla... In Bovčana Jožo poglej! Stopil bi rad še enkrat na svoje rt™1™ in bi zavriskal in zapel tam, Predno ga zadene kroglic lovca iz i rente, u, >es Stran II. •EDINOST44 štev. 238. V Trstu, dne 27. avgusta 1916. so nastale neke razmerice ne samo v stvareh not ran je,ampak tudi vnanie politike. Morda se stvar pojasni po publicističnih * razmotrivanjih madjarskega časopisja, ki ima posebno spretnost za izna-Šanje stvari izza kulis na luč dneva.« Ta karakteristika v zagrebškem listu o razmerju med vlado in opozicijo na Ogrskem, ne velja samo za danes, ampak jo podkrepljajo opazovalcu političnega vrvenja onstran Litve vsa dolgoletna izkustva. To razmerje je tradicijonelno in ustaljeno in priporočamo to karakteristiko naši Javnosti kot kažipot, če hoče pravilno presojati politične dogodke na Ogrskem. Tam je vsem madjarski interes pred očmi. .Glede položaja v Romunski vlada za hip neka tišina. Ni vesti o nikakih novih konkretnih dogodkih, dejstvih aii znakih, po katerih bi si mogli ustvarjati kako sodbo o moineiitanem položaju, oziroma o namerah merodajnih činiteljev v kraljestvu. Imamo le pred seboj časniška raz-motrivanja o že poročanih dejstvih in o-kolnostih: da so Rusi na bregu Donave pri Reni zgradili 5 kilometrov dolgo nabrežje ter nagromadili v njega bližini velikanske množine čet in streljiva, da so istočasno Romuni na drugi strani Donave zgradili enako nabrežje iste dolgosti, da imate obe ti zgradbi služiti prehodu ruskih čet v Dobrudžo, da se že vrše vežba-nje za izkrcavanje v ruske pontone, da romunska vlada išče mlajše zdravnike s kirurgično spretnostjo. Vse te vesti se splošno smatrajo kot sumljivi znaki, pri čemur je Še vpostevati, da jih beleži tudi centralnima vlastima odločno prijazni romunski list »Stegaul«. Podkrepljene pa so po nekam nedoločno, stilizirani, ali vendar lahko razumljivi vesti v pariškem »Echo de Pariš«, kjer pravi: »Prihodnjo nedeljo ali ponedeljek bi nam bilo ugodno, ako bi čuli o ugodnem uspehu zaveznikov pri Solunu, ki bi se vezal z neko drugo močno grožnjo proti Bolgarom na njihovi severni fronti.« No, mi ne verujemo, da bi bile stvari že toliko daleč dozorele, marveč mislimo, da tu želje pariškega lista precej prehitevajo dogodke. Na vsak način pa je stvar — zastonj bi si hoteli to prikrivat' — prav resna. In čim dalje razmišljamo, tembolj se nam dozdeva, da se tu razvija analogija z razvojem dogodkov v Italiji tik pred vojno. Tudi iz Italije so do zadnjega poleg vznemirlivih prihajale tudi vesti, ki so dopuščale n'ado, da ne pride do najhujšega; tudi v Rimu so do zadnjega konferirali z našimi diplomatskimi zastopniki; tudi iz Italije je bilo do zadnjega novinskih glasov za mirno poravnavo; tudi Italijo so avstrijski avtoritativni listi do zadnjega z neovržnimi argumenti prepričevali, da ves njen interes zahteva pobotanja z monarhijo; tudi iz Italije so skoro do hipa napovedi vojne izvažali in prodajali k nami Ali na koncu koncev je bila — vojna! Kakor rečeno: nam se ob razmišljanju o dogodkih na Romunskem vsiljuje misel na analogijo, utis imamo, da je razvoj zelo podoben onemu v Italiji. In to misel podkreplja še druga: da so tudi Romuni Latini. Kdo bo zadovoijneji od nas, ako se motimo. Sicer pa ne dvomimo, da so naši državniki in vojskovodje ukrenili vse potrebno tudi za najneugodnejo eventualnost. Kakor so imeli doslej dobre oči in potrebne odločnosti vsikdar in za vse, tako jo bodo imeli — ako bi bilo potrebno — tudi nasproti Romunski. Iz Grške ni nikakih posebnih vesti glede namer vlade z ozirem na zmagovito prodiranje bolgarskih čet proti grškemu teritoriju. Kril sa {fožaja? Pod tem naslovom piše »Arbeiter Zei-tung« od dne 24. avgusta: Kaj se je zgodilo na Ogrskem? Spominjamo se še ganljivega prizora, ko je dne 5. julija grof Andrassy vstal in predložil grofu Tiszi inisel »designiranih zaupnikov opozicije«, katerim naj bi dajal pojasnila in ki naj bi mogli izražati monarhu svoje nazore, na kar se je grof Tisza nemudoma dvignil, zagotavljajoč, da je z veseljem pripravljen, stopiti v stike z »zaupniki«. Vemo tudi, da so Andrassy, Apponyi in Rakovszky — kot voditelji opozicijskih strank — od tedaj bili opetovano na Dunaju, da so cele dneve konferirali z Burianom ter da so bili vsi trije — zadnjega ponedeljka vnovič — sprejeti v Schonbrunnu. In danes so pa izjavili, da nočejo imeti nič več opraviti s stvarjo, da zvezo z vlado opuščajo in da hočejo narod hrepeni po paradižu, a hrepeni samo radi tega, da bi umrl tam. Kajti trpljenje mu je izmozgalo zadnjo moč. In kako naj se še dvigne, o, Irena?« Irena je molčala trenutek. Njene oči so strmele tja gori na cesto, kjer so ravno Končali izgnanci svojo pesem in so izginili v Lrni senci. »Strašne besede govoriš v SE?? °bupu'* dejala in je pokazala z ^^f^nanci .Poglej tisto moč, ki jo ElVtrS?" JOZa! Kakor skrb™ mati pelje tovariša skozi noč. Star je, a vendar ga se ni uklonila starost. V njegovih pesteh je se moč, da se pokažejo iskre kamor udari. Pa praviš, da ni več moči v narodu.« »Na smrt smo obsojeni, o, Irena,« sem odgovoril. »Ravno Bovčan Joža mi 'je najboljši dokaz za to.-Poglej, hrust je v svojih močeh; a vendar ni v njegovi duši moči, da bi si na starih razvalinah sezidal novo doriovanje. O, vem — šel bo na vrh Prisanka ali Krna; ustrelil bo pred očmi gozdarja iz Trente zadnjo divjo kozo. Zapel bo pesem in bo umrl s pesmijo na jeziku ... In tc so hrusti, o, Irena, in na svojih orjaških ramenih bi lahko prena- odslej svojo kontrolo javno vršiti. S par-lamentaričnim premirjem na Ogrskem -je torej pri kraju. Kaj neki se je zgodilo tu, kar bi moglo pojasniti presenetljivi sklep voditeljev opozicije? Iz govorov ne doznajemo prav ničesar in posebno je grof Tisza, ko je »odgovarjal«, padal iz ene zadrege v drugo. Jasno je le toliko, da voditelj opozicije v kateri koli stvari ne soglašajo z vodstvom vna-njih stvari — morda že z osebo ne — in da zato raje umikajo svoje prste iz stvari, nego pa da bi si jih opekli pri tem. Ker ne doznajemo, kaj je predmet razlike v mnenju in nam — ker nismo Ogri — seveda ni dovoljeno, ugibati o tem, se umikamo k avstrijski vlogi, ki je ta, da spoštljivo poslušamo, kadar Ogri govore o skupnih stvareh, ki so tudi avstrijske — ter da nam ne prihaja na misel, da bi se vmešavali v pogovor. Saj so skupne stvari itak v dobrih ogrskih rokah in Bu-rian in Tisza, Andrassy in Apponyi že store, kar treba. Raje bi dali izraza svojemu strmenju nad temi oblastnimi ogrskimi politiki. VesAn-drassy nima v ogrski poslanski zbornici niti za tretjino toliko poslancev za seboj, kolikor jih morda vodi kak gospod dr. Gross v avstrijski poslanski zbornici, ki je voditelj največje stranke v avstrijkem parlamentu in ki še vrhu tega predstavlja politično zastopstvo največjega in najbolj razvitega naroda Avstro-Ogrske. Vkljub temu torej, da politično tako malo pomen j a, se grof Andrassy obvešča o vsem, kar se dogaja: pred njim ni nikakih skrivnosti. Tudi se mu daja možnost, da brez strahu in kolikorkrat se mu vidi potrebno, obrazložuje monarhu svoje nazore. In grofu Andrassyju je vse to še premalo in prekinja zvezo z vlado na naravnost demonstrativen način. S koliko manjšim bi bili avstr. voditelji osrečeni! Kako neizmerno skromneji bi bil n. pr. kak dr. Gross a! baron Fuchs! Ali vse se zdi, da skromnost ni tista čednost, ki za-gotcvlja političen vpliv. Gotovo je le, da »našim« voditeljem ni treba nič odjenja-vati, ker se jim — nič ne ponuja, da jim ni treba odgovarjati, ker se jih ne vprašuje. Tudi danes bi mi vprašali: kaj pravijo k temu voditelji in zastopniki nemškega meščanstva? Kaj pravijo k temu, da so skupne stvari postale ogrske upravičenosti? Kaj pravijo posebno o sočutnem varuštvu, ki je danes izvajajo na Ogrskem nad njihovo deželo? Ali se prav nič ne sramujejo? Mi smatramo ogrske govore kot neizmerno koristne za razsvetljenje avstrijske javnosti. O ti dobri Bog, ko so trdokozi ti avstrijski voditelji, in strmenje in sramovanje je pri njih že davno prišlo iz mode. Med tem pa postaja kontrast tako oster, da morda ni prazna nada, če se slednjič ne bo čulo samo govorjenje, ampak tudi molčanje. Spomin rs hrib Menšore pri Tolminu. Z rišave zelene je cerkvica bela Prijazno v dolinski odsevala svet; Gor romarjev četa je mnoga hitela Po mir, po tolažbo, ki nima je svet. Jl cerkvice ni več ! Zidovi postiti, Brezbožniki, ab, BO razdrli jih kiuti. Zvonika ni zreti, ni fcuti zv< nov, Ke petja, ne verne molitve glasov; Darilca, darov m darilnikov ni, Svetilnikov več in krop'lnikov ni ; Žare jej le luči na nebu zareče, Krope jo megle izpod neba roseče, Že trn in osat je prerasel razpad, Po skalah tam plizi se pisp.ni gad. In potnika groza obhaja. Ko vidi -trupem-ga zm-Ja. Simon Gregorčič. Hrib Mengore (Mingere)*) leži med Tolminom in Volčami. Mengore so bile znamenita božja pot mladine lepe soške doline. Ali sedanja vojna je izpremenila celo ime gore v razvalino in ruševino. Tudi tjagor se je popela vojna pošast ter je porušila, razdejala in zdrobila vse, čisto vse. Lepega svetišča ni več; zato da bi svet ne poznal njene grozote, je prekrstila lepo ime gore Mengore v — »Santa Maria«. »Santa Maria« na Slovenskem? Je li to mogoče? Da pa bo bridkost večja, so še dedali: »Monte Santa Maria«. Razbijala sem si glavo, ko sem čitala v vojnih poročilih dan za dnem v različnih listih o »Monte Santa Maria«. Kje neki more biti ta »Monte« na Slovenskem in sicer v soški dolini? Opisani so bili ljuti boji na «Monte Santa Maria« dan za *) Uradni leksikon občin imenuje kraj „Men-jore", ljudstvo pa ga izgovaija rMingere". šali skale v dolino in bi si sezidali trden grad svoje bodočnosti. A moči ni več v njinovih dušah. Kajti trpljenje in bolest sta izmozgala tiste moči, in človek gleda samo še na trenutek, ko bo zaspal na zadnjo noč v svojem paradižu ...« A Irena je zmigavala z glavo in se je smehljala trpko. »Ne, narod bo vstal nanovo. Razkopal bo razvaline in bo izkopal novo življenje. Nove pesmi se bodo zbudile v srcu in se bodo razlegle preko sme-jočega juga. In narod bo stal tam, prerojen vslid svojih bolesti. Stal bo tam v svojem paradižu z novo dušo, z novo močjo. In morje bo šumelo ob njem in ga bo obsipalo s svojimi biseri in pesmimi, ki so jih zložile zanj morske deklice, pletoč na sinjem dnu solnčno srečo svojega prerojenega naroda... O, verjemi, dragi! Narod je premočan, da bi se zgrudil na razvaline in bi umrl v svoji srčni nemoči.« »Da bi se zgodilo po tvojih besedah, o, u ^^ poti, po kateri mo- ramo hoditi izgnanci in brezdomovinci. Ne poznaš trnja, ki se zabada pri vsaki stopinji v naše gole noge. O, bilo že trpljenje! A zdaj so se privadile naše noge dnem, ali kje leži ta skriti »Monte«, nisem mogla iztekniti. Sele pred nekaj meseci sem izvedela, kje je ta italijanski Monte Santa Maria; bilo pa je tako: Neki vojak je prišel po opravilu v Trst ter prinesel pozdrave od sorodnikov-vo^-jakov na soški fronti. Prosila sem ga, naj mi pojasni, kje leži hrib ali gora »Monte Santa Maria«. — Gospa, prav lahko! — je dejal — saj sem bil sam tam! Hrib leži med »Tol-meinom« in »Woltschachom«. — Med Tolminom in Volčami! vzkliknem. — To so Mingere, moje Mingere! —Ne vem, kako drugi pravijo, — je dejal vojak — ali mi pravimo temu hribu »Santa Maria«, »Monte Santa Maria«, ter sem gotov, da hrib leži med »Tolmei-nom« in »Woltschachom«. — Ne »Tolmein« in »Woltschach«, pač pa Tolmin in Volče — mu popravim, — saj so vendar slovenske vasi. — Vem, gospa, ali mi jih le tako nazivlje mo. Revež ni bil kriv, ako ni vedel pravega imena vasi, kjer se je vršil ljuti boj. Torej ta bojni zmaj ni prizanesel niti imenom vasi, gora, hribov, in naši lepi slovenski Soči je nadela vojna ime »Isonzo«, dasi se je rodila v izključno slovenskem kraju ter teče do morja po izključno slovenski in le malo po potujčeni zemlji. Bedni prebivilci lepe vasi rodovitnih Volč in krasnega Tolmina! Bežati so morali ter so odnesli s seboj le golo življenje. Pustiti so morali lepo dolino, lepo obdelano polje. Bog ve, kje se sirote potikajo. Begunci-brezdomovinci, katere vsak le pomilovalno gleda, ali nihče ne Čuti njih bridkega goria. Bežati so morali po svetu, kot berači, ter pustiti doma vse blagostanje, od svojih pradedov podedovane domove, lepo rejeno živino, krasna polja ter bežati pred vojnim zmajem. Ali opisati mi je hrib ali goro Mengore-Mingere. Odkod izvira ime, ne vem natančno, ali gotovo pomeni »manjo goro«, morda tudi »Marijino goro«, in to je narod okrajšal v Mengore ali Mingere. Tol-minci v svojem narečju ne pravijo mala gora, pač pa le manja gora, manji hrib, manja hiša, manja skleda, manja žlica itd. Bila sem še otrok, llletna deklica. Pritekla je nekega dne meseca avgusta moja součenka Miklavičeva k moji materi, naj pusti še mene na božjo pot na Mingere pri Volčah. Mamica se je nekaj časa obotavljala, slednjič mi je pa le dovolila. Zavila mi je nekaj jedil za prigrizek ter mi v robec zavezala nekaj denarja. Drugega dne, 14. avgusta, smo se zbrale učenke petja in veronauka dobrega kapelana Simona Gregorčiča, ter odšle popoldne od doma proti Volčam. Čudno je bilo videti skupino malih ro-maric, ko smo korakate skozi lepi rojstni trg Kobarid v tri ure oddaljene Volče. Nam se je zdelo imenitno, češ da smo dorastle, ker nam starši zaupajo — tako dolgo božjo pot na Mingere. V Mlinskem, deset minut od Kobarida oddaljeni vasi, so se nam pridružile druge součenke, v Idrskem, četrt ure od Kobarida, pa zopet nekaj. Moško smo korakale iz Idrskega po lepi državni cesti. Hitro konec vasi se nam je prikazala Soča ter nas je spremljala in nas kratkočasila, žuboreč svojo pesmico, katero razumejo le prebivalci soške doline. Skakljala je vsa vesela ooleg nas in žuborela svojo melodijo, ko smo prepevale lepe slovenske pesmi, katere nas je naučil naš Simon Gregorčič. Pri mlinih smo se ustavile, posedle v travo ter použile mastno južino, potem pa nadaljevale pot po državni cesti med visokimi topoli, za katere se ti zdi, da se stikajo tam v dalji; ali dalje ko greš, se pot vedno le širi, in to skoraj do tolminskega mostu. Pri tolminskem mostu smo se ločile od Soče. Soča proti Tolminu, mi otroci pa proti Volčam. Sestri JVliklovičevi ste me povedli k stricu Ivanu Miklaviču, rojenemu KobaridČanu, krčmarju in posestniku v Volčah. Prijazno so nas sprejeli Miklavičevi. Gospa nam je pripravila majhno večerjo ter nas nato odvedla k počitku, češ da smo trudne ter da moramo zgodaj^ vstati, da dospemo za Časa na hrib Mingere. Utrujene smo kmalu zaspale. Zjutraj ob zori nas je zbudila dekla in nam postregla z duhtečo kavo. Po zajtrku smo šle počasi proti Minge-ram. Pot zavije konec Volč v stran ter in niti ne čutijo svojih ran. Duša se je privadila težke bolesti, in srce ne zdihuje več. A to ni več moč, to je samo nemoč za življenje. Samo toliko moči še čutimo, da se pridrsamo do svojih dragih razvalin in umrjemo tam. A smrt bo sladka; saj se bomo smejali v zadnii uri in bomo peli pesem našega paradiža ...« Ireno je stresal mraz. Roke so ji drhtele, in njene oči so ji bile polne solz. Dva mehka kodra sta Ji trepetala na belem čelu in sta se tresla v lahnem vetrecu, ki se jc zibal skozi mesečno noč. Bila je krasna kakor kip, ki molči sredi bele noči tam v samotnem parku. Molčala je in je strmela nepremično tja gori na cesto. A čudno — nocoj je molčala v meni ljubezen, ki se je bila razžgala sinoči. Bilo ni več skrivnih čuvstev, ki so hrepenela sinoči do tistega lepega, dehtečega telesa. Duša mi je bila mirna, in niti najmanjše želje ni bilo v nji. »Zebe te, Irena!« sem dejak ko sem o-pazil, da se trese vedno bolj. »Hladno je, in mrzel vetrec piha skozi noč. Pojdi v hišo!« Ozrla se ie za trenutek vame s svojimi vodi precej strmo navkreber. 2e takoj v začetku je majhna kapelica, prva postaja »Križevega pota«. Take kapelice se vrste v primerni razdalji do vrh hriba. Pomolile smo pred vsako kapelico, kakor so nam naročale mamice in drugi, vendar smo dospele še pred solnčnim vzhodom na vrh hriba, do lične cerkvice, posvečene Nebeški kraljici. Posedle smo, da si nekoliko odpočijemo, saj smo bile med prvimi romarji. Ogledale smo si potem hrib ter o-pazovale lepo, še mirno spavajočo naravo, katera je čakala, da vstane njena kraljica, zlata Zarja. Poiskala sem si primeren kraj, da bi jo videla, kako priplava pred svojim mogočnim kraljem Solncem v vsej svoji kraljevski lepoti in milini na nebesni svod, kot buditeljica lepe narave. In ni bilo treba dolga čakati. Priplavala je, ognjena z zlatim ploščem. Prameni zlatih žarkov so poljubljali spečo naravo, kot mati ljubljeno dete, božajoč ga, da se zbudi. Zamaknjeno sem gledala vso to krasoto. Lesketala se je in blestela pod menoj vsa soška dolina v vsej svoji divoti. Pod hribom mične Volče, malo dalje tam Tolmin s svojim gradom, kroginkrog majhni grički s prijazno se blestečimi vasicami. Vsenaokoli pa gorski orjaki: Krn, Mrzli vrh, Matajin, Kolovrat in drugi, lepo raz-površčeni kot bi čuvali lepo dolino. Med vso to lepoto pa se je vila hči planin, bistra Soča. Da pa je bila ta lepota še popolnejša, veličastnejša, je zažarelo zlato solnce ter pozlatilo s svojimi žarki hrib in do!. Upirala sem svoje otroške oči v to veličastno lepoto ter vzkliknila: — Prav ima naš dobri kapelan Simon Gregorčič, ko pravi: »Lepa naša domovina!« Res je lepa; krasna je! Vesela sem bila, da sem hči soške doline. — Ko dorastem jo hočem ljubiti, vroče ljubiti to lepo svojo domovino! Tedaj se mi je približala Miklavičeva po prstih ter mi z rokami zakrila oči. Tovarišlce pa v smeh! — Ti sanjaš o belem dnevu in z odprtimi očmi, kot zajec. Povsod smo te iskale, a nikjer te ni bilo. Ti pa sanjaš tukaj v grmovju. Konec je bilo mojega opazovanja; morala sem žnjimi. Hrib je v tem oživel. Različni prodajalci so ponujali tu svoje drobnine. Pričela se je služba božja in pohitele smo v cerkev. Ko smo prišle iz cerkve, je vse mrgolelo ljudstva. Nakupile smo nekaj »odpustka« za male bratce in sestre doma ter nato počasi stopale po »Križevem potu« navzdol do Volč in v hišo svojega gostitelja. Čakal nas je že pripravljen obed. Ko smo se okrepčale in odpočile, smo jo ubrale zopet proti svojemu domačemu Kobaridu. Veselo smo prepevale proti domu. Takrat gotovo nismo slutile, da pride čas, ko bo uničena vsa ta krasota, ki nas je obdajala. Slutile nismo, da bodo vsi ti gorski velikani, ki okrožajo lepo dolino, priče najsrditejših bojev, da bodo po njihovih pobočjih ih grebenih grmieli in rohneli težki topovi, da bodo mladeniči v cvetju let tu padali kot klasje pod koso na polju. Da bo ta lepa cvetoča ravan u-ničena, poteptana, te lepe poljane uničene, pomendranie, ti bogati sadni vrtovi uničeni, razdejani! In vse te bele vasi ob Soči porušene, njihovi prebivalci pa izgnani tja po svetu bogvekam! Vsega tega ni slutila naša otroška duša. Slutila ni, da bo ta srečna dolina napojena s krvjo naših dragih, da bo ta hrib in dol čez nekaj let grobišče tisočem mladih, krepkih, upa-polnih mučenikov! Veselo smo prepevale mimo hriba sv. Lovrenca, kjer danes počiva v gromu topov naš takratni učitelj veronauka in petja, naš Simon Gregorčič. Veselo se je smehljala lična cerkvica na griču, katera čuva ostanke velikega preroka. Ali danes tudi te ni več — porušena, razdejana je! Niti spomeniku velikega pesnika ni prizanesla vojna pošast. Razmetala je križ, razrušila cerkvico. Niti temu svetemu prostoru ni prizanesla. Njenemu besu ni nič svetega. Lepa toli opevana Soča pa danes ne šum-Ija* ne skaklja veselo, temveč plaka, tudi ona plaka nad to grozoto ter odnaša na svojih krvavih valovih k večnemu počitku — žrtve. Kremenova. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. vlažnimi očmi. A potem se je okrenila in je odšla v hišo. Pomignila mi je z roko, in stopil sem za njo. Pogasnila je luči v gostilniški sobi in kuhinji. »Pojdi z mano!« je velela potem »Peljem te v stanovanje, ker nocoj ti zaupam. Tudi prenočišče ti dam, ako hočeš.« Peljala me je po temnih stopnicah do prvega nadstropja. Odklenila je duri, in stopila sva v prostorno spalno sobo. Samo drobna, medla lučka je gorela na nočni omarici, in po vsej izbi se je razgrinjal polmrak. Prijeten vonj se je širil po sobi, vonj, katerega je polna vsaka izba, kjer se smeje tiha sreča in mirno življenje male družine. Irena je stopila k posteljici, stoječi kraj brleče nočne lučke. Sklonila se je nad njo in se je nasmehljala. Nalahno je potegnila odejo malce vstran — in tedaj se je pokazala otroška, kodrasta glava z rdečimi, polnimi lici. »Moj sinko je,« je šepetala Irena in se je še vedno smehljala. »Ali ga vidiš? Počakaj, da užgem luč. Boš videl, kakšen korenjak je.. Razne politične vesti. Dansko časopisje in Nemčija. »Nortf-deutsche Allg. Zeitung« je priot^ te dni članek, kjer očita danskemu čas^isju, tla njega pisava nikakor ne odgovarja resnični nevtralnosti. Pod krinko nevtralnosti se tira gonja, ki je že davno prekoračila meje dopustnega. Jako priljubljena metoda te agitacije je tendencijozno prirejanje inozemskih depeš: z mastnimi črkami na prvih mestih in velikimi naslovi. V teh naslovih kriči občinstvu o velikih zmagah entente, o strašnih izgubah Nemcev, o obupnih razmerah v Nemčiji in o grozodejstvih — nemških barbarov. Občinstvo pa, ki često čita le naslove, ne opaža, da vesti, same nc odgovarjajo naslovom. V izberi m prirejanju teh brzojavk se kaže pomanjkanje resnične nevtralnosti. Na nemška poročila se ozirajo kolikor Ie možno malo, in če jih že ne morejo popolnoma potajiti, jim skušajo jemati verjetnost. Govore ententnih državnikov podajajo dobesedno, dočim nemške oficijclne izjave odpravljajo s par vrsticami, če jih že ne prezirajo popolnoma. Posebno značilno je bilo vedenje časopisja na Danskem spričo slučaja kap. Fryatta, ki so ga nemške oblasti obsodile na smrt. Oficijelne izjave nemške vlade, besede ministrov in izvadke iz angleškega časopisja so objavljali danski listi brez vsakega pridržka. Noben list pa se ni potrudil, da bi razumel nemško umevanje slučaja, ali je obrazložil. »Norddeutsche Allg. Zeitung« stavlja resno vprašanje: kam tira dansko časopisje se svojimi napadi na Nemčijo in s svojimi poslušnimi izjavami simpatij do nje nasprotnikov? — ter zaključuje: »Danska je demokratično vladana dežela. Če nje listi v resnici Izra/afo javno mnenje dežele, potem daje misliti to vedenje danskih listov«. Nu, to vedenje je po našem mnenju posledica perfidne obrekovaJne kampanje, ki jo sovražne države tirajo —• ne plašeč se nobene laži in tudi ne najne-sramnejega vzračanja dejstev — ne šele od začetka vojne, marveč že dolgo. Prav za prav je začel žnjo že pokojni angleški kralj Edvard, ko je letal od enega evropskega dvora, z javno priznanim in razglašenim namenom, da v vseh deželah izzove Nemčiji sovražne dispozicije. Očitno se je tudi priznavalo, da bi hotel kralj Edvard združiti ves svet v en tabor —-sovražnikov Nemčije. Do neke rnere se mu ie to posrečilo, ali namena vendar tli dosegel. Nemčija ima danes kljub vsemu močnih in zvestih zaveznikov, ki skupno tvorijo silo, ob kateri se razbijajo navali številnih nasprotnikov. Na tem dejstvu ne izpreminja nič tudi — nenevtralno vedenje malih »nevtralcev«. Kjer laja toliko — bodi nam oproščena ta primera! — psov, je brez pomena, če se jim pridružuje ša kak — psiček. Svetozar Hurban Vajansky. Nekdo piše v »Primorskih Novinah«: Je že temu polnih osemnajst let, ko sem se bil seznanil žnjim in potem se nisva sešla nikdar več v življenju. In vendar mi je še danes simpatično z njegovo lice živo zasekano v duši in simpatije, ki sem jih v prvem času najinega poznanstva občutil zanj, so mi ostale tudi danes ohranjene in sveže. Velika ljubezen, ki jo je občutil za svoj bedni narod, ki je moral tudi mnokaj pretrpeti, je napravila iz njega njegovega mučenika. Vse svoje življenje je delal požrtvovalno in nesebično za osveščenje slovaškega naroda in je na tem delu dosegel velikih uspehov. V Turčanskem Sv. Martinu je izdajal skozi več let »Narodne Novine«, a razun tega je napisal tudi jako mnogo drugih lepih in poučnih stvari, ki so mnogo pripomogle k prebujenju narodne slovaške zavesti. Kot časnikar je mnogo trpel in je bil večkrat v ječi. In sedaj je mali slovaški narod izgubil tudi tega svojega narodnega človeka! Slava mu! C. kr. namestništvenl svetnik razglaša: Prihodnje nakupovanje volne se bo vršilo pot\\m nakupovalca V. armadnega poveljstva, Tienrik-a Neumann-a od 31. avgusta do 2. septembra 1916 od 8.—12. dopoludne in od 2V2 -6. popoluune v magacinih špe-dicijske delniške družbe »Adriatica« Sy-los. Oddati se rnora vsa volna, ki jo imajo trgovci v svojih zalogah. Odškodovalo se bode v okviriu najvišje določenih cen. — Pri tej priliki je možno oddati tudi volno, ki je še zasebna lastnina. Trst, 26. avgusta 1916. Schneider 1. r. In naglo je užgala svetilko in jo je postavila na nočno omarico. Svetloba je šinila preko dečkovega lica; trepalnice so se zgenile, in naenkrat so se odprle črne, velike oči in so namežiknile trikrat. Izza odeje so se prikazale roke, močne in polne, in so se dvignile proti meni. »Oče, ali ste vi?« je izpregovoril deček in se je dvignil napol. Toda pogledal me je natančneje in je spoznal, da stoji kraj njegove postelje tuj človek. Uprl je še enkrat radovedno vame §voje oči in je zamahnil z rokami. Toda že v naslednjem trenutku se je obrnil in je zaspal, kakor bi trenil. Vsedel sem se na stol kraj posteljice in sem gledal nepremično krasnega otroka. Irena je stala kraj mene, vsa ponosna in srečna v svoji materinski zadivljenosti. »Ali ga vidiš?« je govorila potihoma, kakor bi se bala, da zbudi z glasno besedo svojega otroka. »O, močan je in zdrav, da je veselje. Bog naj ini ga ohrani takega, kot je zdaj, in srečna bom...« ______(Konec jutri.) V Trstu, dne 27. avgusta 1916. »EDINOST« štev. 238. Stran III. AprovlzneijsKe stvari kaj dobimo ta teden? Prihodnji teden, od 28. avgusta do 2. septer > 1916 se bodo dobivala naslednja zfvila aprovizaciiske komisije in sicer na eno osebo: M> kg koruzne moke po K 0*80 kilogram, M> kg fižola PO K 1— kilogram. slanina in mast. Na že izdane sive izkaznice se bo dobivala slanina po k 9'60 in mast po k 10 v običajnih prodajalnah do vštevši so-bote 2. septembra in sicer po 10 dkg na osebo. olje. Na že izdane belo-rdeče izkaznice se bo dobivalo olje do vštevši sobote 2. septembra 1916 po K 870 liter (navadno in po K 20 liter (najfinejše); to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Robba, via Largo Santorio št. 2. Dobiti se more olja, navadnega ali najfinejšega 0'2 (ena petm-ka) litra na osebo. SIROVO MASLO. Na zeleno-črne izkaznice, ki se izdajo ta teden se more nabaviti sirovo maslo od ponedeljka 28. avgusta do vštevši sobote 9. septembra 1916. v vseh prodajalnah, kjer se prodajajo živila aprovizaciiske komisije in sicer V« kg na osebo po K 9'12 kilogram. jajca. Jajca se dobivajo po 22 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizaciiske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in se jih ne more dobiti na dan vee kot tri na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj. milo. Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 5 K kg in sicer po H kg za osebo. bela moka za kuko. Od srede 30. avgusta do vštevši sobote 2. septembra 1916. se bo prodajala v vseh prodajalnah aprovizaciiske komisije bela moka "za kuho po 1 krono kilogram proti Izkaznici za kruh in moko, veljavni od 21. avgusta do 3. septembra 1916. m proti ^izkaznici za živila. ___ iti mil Odlikovanje. Cesar je v priznanje iz-bornega službovanja v posebni uporabi podelil poštnemu asistentu Ernestu re-rencichu pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu zlati zaslužni križec na traku hrabrostne medalje. Predsednik zveze avstrijskih brodo-lastnikov, Ernest Amadej Camus.je povodom povrnitve podvodnika »Deutschland« v imenu avstrijske paroplovbe brzojavno čestital nadzorniškemu svetu nemške oceanske paroplovbe. Deželna upravna kcmisifc* za Istro je poslala gospodu namestniku, ekscelenci Fries-Skenetu sledečo čestitko: Vasa ek-scelenca! Jako vzradoščena po vladarskem odlikovanju, podeljenem Vaši ekscelenci radi velikih zaslug, pridobljenih z neizmernim trudom in neizmerno skrbjo za blagostanje teh dežel poverjjsnih v teh pretežkih časih očetovski skrbi Vase ekscelence, je deželni upravni komisiji v Čast, da Vam s tem izreka svoje najtople-je, najiskreneje in najponižneje cestitKe^ Vaša ekscelenca naj tudi nadalje, kakor do sedai, blagoizvoli naklanjati svojo dobrotno močno podporo tej naši, pretežke iz-kušani pokrajini. Trdno smo uverjem, da bo zanimanje Vaše ekscelence za vsako podjetje na korist te pokrajine rodilo zanjo sreče in blagoslova. Naj \ asa> ekscelenca izvoli sprejeti izraz najglobljega spoštovanja. Za eventualno rekvizicijo grozdja in vina v Istri. Sporazumno z njegovo eksce-lenco, gospodom namestnikom, baronom Fries-Skenc, je predsednik deželne uprav: ne komisije mejne grofije Istre, dvorni svetnik Lasciac, sklical v dvorano tržaške borze sestanek za razpravljanje o eventualni rekviziciji grozdja in vina bhznje trgatve. Na ta sestanek so prišli razun nekoliko producentov in trgovcev z vinom na debelo, tudi gospodje c. kr. polkovnik Voglhuber, dvomi svetnik vitez bcarpa ter tehniki: upravitelj Cucovich. upravitelj Trampuš in kulturni inženir rontanot. Po dolgi razpravi so se udelezniki združili za predloge, ki se naj svoj čas predlože c kr nainestništvu glede izdanja dotične naredbe ter so sklenili, da se dne 9. septembra sestane v Trstu ožji odbor, ki določi cene vinu in grozdju. Predsednik: Lasciac 1. r. Upravništva zagrebških listov so priobčila te dni nastopno okrožnico: »V zadnjem času se stavljajo našim javnim gla silom vedno večje zahteve glede uvrščanja raznih naznanil, med katerimi so prav pogosto taka, ki so vsled svoje tendence po zaslužku prav za prav le navadne kup-čijske reklame. Upravništva podpisanih listov ^o zato v sporazumljeniu z uredništvi sklenila, da bodo odslej brezplačno objavljala le taka naznanila, ki so eminentno splošnega interesa, dočim bodo za tiste, ki imajo reklamen značaj, zahtevala plačila po inseratncm tarifu dotične-ga lista. Kakor je pri vnanjih listih že od nekdaj veljalo kot samo ob sebi umevno, smo se — z ozirom na vedno večjo draginjo pri izdajanju listov in z ozirom na omeieni prostor vsled pomanjkanja papirja" — morali tudi mi odločiti za razlikovanje naznanil v smislu gornjih vrstic.« — Posnemljemo tudi slovenski javnosti v u važe vanje. Avstrijska poslanska zbornica je od začetka vojne izgubila 37 članov. In sicer: 7 nemških nacijonalcev. 5 nemških krščanskih socijalcev, 2 nemška socijalna demokrata. 3 Poljake, 2 Jugoslovana, II Čehov, 2 Malorusa in 1 Italijana. Umrlo jih je 22, med temi poslanca Matko Man-dić in Fran Povše; eden, dr. Polauf, je padel na bojišču, dva sta odložila mandate. Mandate so izgubili Češki poslanci Burival, Choc, Kramar, Rašin, Netolicky in Vojna, maloruska posIanqa Kurilović in Markov ter koroški slovenski poslanec Grafenauer. Italijanski poslanec dr. Batti-sti je bil obešen. Zidarji, ki bi hoteli dobiti zaslužka ob ugodnih pogojih, naj se obrnejo do tr-govsko-obrtne zbornice v Zagrebu. Prošnja do kranjskih žena. (Naproseni smo, naj priobčimo.) C. kr. avstrijski vojaški vdovski in s'irotinski zaklad na Dunaju ima namen ustanoviti pomožni zaklad za podporo vdov in sirot na bojnem polju padlih in v vojni ali na posledicah iste umrlih, ter onih svojcev padlih in umrlih, katere so slednji vzdrževali ali vsaj redno podpirali. Da se pospeši to toli človekoljubno stremljenje, naj se — v kolikor gre podpora vdovam in sirotam vojakov iz dežele Kranjske — v Ljubljani osnuje v najbliž-njem času deželna organizacija. Vzvišena naloga kranjskih žen je sedaj, da zastavijo svoje moči v korist te dobre stvari in sicer ne le s tem, da redno prispevajo v obliki prostovoljnega ženskega vojnega prispevka, marveč tudi z dejanskim sodelovanjem, in sicer s tem, da poizvedujejo o družinskih in premoženskih razmerah vojaških vdov in sirot, o delavnih prilikah, o stanovanjih za sirote itd. Ženski vojni prispevek naj bo prav nizek: 20 vin. mesečno ali 2 K 40 vin. letno; poravna se ga lahke tudi enkrat za vselej s plačilom 50 K. Apelujem na dobro srce kranjskih žen in prosim vse one žene in dekleta, ki se hočejo udeležiti tega dobrotnega, sodelujočim obili blagoslov donašajočega dela, in ki se hočejo izjaviti pripravljenim, zgoraj zarisan-3 misli tudi v krogu znancev razširjati in pridobiti temu delu še nadaljnih sotrudnic, da mi blagohotno dajo na znanje potrdilo ter ime m bivališče (stanovanje). Vplačevanje ženskega vojnega prispevka se bode vršilo četrt ali celoletno po poštnih položnicah, ravnotako jednokratno vplačilo zneska 50 K. 2e danes naj omenim, da namerava ta ženska organizacija prirediti letos 4. oktobra v vseh mestih, trgih in krajih Kranjske darilni dan, in da bode polovica čistega doneska pripadla c. kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu ter po jedna četrtina invalidnemu zakladu in avstr. zvezi v obrambo jetike. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1916. Marija grofhija Attems roj. grof. Ceschi. Učka in Monte Maggiore. Ozirom na pačenje hrvatskih in slovenskih krajevnih, imen v Istri naglasa neki list, da je »Monte Maggiore« zgolj prevod »Učke«. Učka je keltska beseda in pomenja »visoka gora«. Krivo je mnenje, da bi morali pisati »Vučka« — kakor da bi prihajala cd besede »vuk.< (volk). Potem bi se moralo v duhu hrvatskega jezika glasiti »vučia gora«. Otroška prireditev v korist »Oskrbo-vaJnici vojnih siiot in CMD se vrši danes — v nedeljo — ob 4l-j pop. na vrtu »Nar. doma« v sv. Ivanu. Otroci se ob tej pirliki poslovijo od svoje velike dobrotnice, CMD. Ker bodo otroci skromno pogoščeni, prosi se vsakovrstnega peciva. Vstopnina 20 v, za osebo, a radodarnosti ker je namen plemenit — se ne stavijo meje. V ta namen so darovali doslej poleg rodoljubnega g. Perhavca še ge. Ivanka Gra-dišar, K. Ponikvai in A. Germek, peciva. Vojnopoštni promet z zarebnimi zavitki. K vojnopoštnemu prometu z zasebnimi zavitki so dopuščeni naslednji vojnopoštni uradi: 8, 9, 11, 16, 20, 32, 34, 37, 39, 48, 51, 55, 64. 65, 73, 76, 79, 88, 95, 98, 106, 125, 133, 138, 140, 146, 148, 165 168, 176, - HALI OGLAS 1» □□ □□ ■e računajo po 4 Bio t. besedo. Mastno tiskane besede se raim-najo enkrat ve*. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. . □□ □□ □□ Bttrfi nnnlilffifl prodam na debelo in na KuBi UPOlUllU drobno 60 parov čevljev, jx>u lastno ceno. Va Remota 7 pol. levo 579 Oddssta se stropje. dve sobi. Eno z prostim, vbodom. UL Coroneo št. 20 I. nad- 578 Kllfcfpfpfl dobra, poštena iSče službe pri go-IVlIliUritU spej ali gospodu samem, zajedno spej ali gosp tudi kakor gospodinja. Nasl< tobakarna. ov: v. 8. Antonio 7 577 potrpežljiva nauči nemško v 20 urah. Barriera 1, I. nad. 57G Bešunci, pozor! kmečki, begunski družini- vešči poljedelstva in vinarstva, brezplačno stanovanje. eventuelno tudi plača. Pojasnila: Vojaški trg, 2. I. 451 Prodnsta se dva oslička velike vrste. Kiadin na bribu 2)9. " 574 Kupujem bombaž in prazne vreče. Rudolf Susič, nI. Madonnina 20. 575 lunn Križmonžle ™™ sala K 3-60, cipro K 3*60. crema maršala K 3 60. Amaro Istria K 3*G0. pelikovac K 3 60, tropinoveo navaden K 360,'tropinovec fini K 4 80 slivovic K 4 40. brinievec K 4*40 konjak K 4 40 liter, refosk v steklenicah K 2*80 moškat v steklenicah 2 60. 12 Prodam 20—3U vagonov čebule po K 100 Mtz. franco postaja Videm Krško. Naslov: Anton Sekula, kostanjevica-Dolenisko. " 477 Fotograf *tsv. 10. Anton JerkiČ posluje zopet v svojem steljsju V Trstm. Via. deli o Posta 24»S Ril'nillflm volno, železo, Uto železo, bombaž llUpuJcfil in žaklje vsake vrste. — Trst, ulica Barriera vecchia 27. Prihajam tudi na dom. 467 ?f"l#lin vsake vrste knpnje prva slovenska trgo-timljG vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 fpri mest i bolnišnici.) 566 Mff A P° K- 3.80 in višje je na prodaj večja rano-Hi tU žina v ulici Valdirivo. Št. 29. 5'8 mm ■e odda v najem gospej. Ulica Valdirivo št. 15, II- levo. 558 ^iffc^ dobro vino in izvrsten hrušovec JBliU ter kislo vodo „Silva vrelec" razpošilja A. Oset, p. Guštanj, Koroške. (478 Ef HKliSiAHf cunje po 50 — 60 vin., volno, bom flu£>Uj&lil baž, pokrivala, žaklje, kovine Ulica Belvedere 81. 569 s prostim vhodom in z uporabo kuhinje se odda v naj era. Ulica Commerciale 14, I. nadstr. 1057 KeSHrano solm na Opčinah naznanjata svojim cenj. odjemalcem da imata veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Oene zmerne 572 Kette & Metalan no debelo mo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiljke, baterije, pisemski papir ko- Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razna rezila, robai, mrežice za brk«, pletenine, srajca, spodnja hlača, ogledala, ustnike, razne glavnika, zaponka .Patent Knopfa" in drugo proda> JAKOB LKVL ulica 8. Nieolo štev. 13 62 Odvetniška pisarna r. Frana Brnci ca v Trstu se nahaja od 24. avgusta t. I. v 9la San Giouansi štev. 14, H. ' (vogal Piazza S. Glovannl.) fg 177, 207, 223, 250, 298, 345, 600, 611, 178, 215, 224, 252, 304, 400, 601, 612, 181, 217, 226, 267, 307, 510, 602, 613, 185, 218, 236, 269, 316, 511, 603, 186, 219, 237, 273, 323, 512, 604, 187, 220, 238, 277, 324, 513, 605, 188, 200, 221, 222, 239. 242, 278, 282, 335, 338, 514, 517, 607 60S, 615, 630. ( : Vojnopoštni uradi 11, 39, 51, 125, 149, 186 in 239 so stalno do uščeni k vojnopoštnemu prometu * zasebnimi zavitki. Vojnopoštni promet z zasebnimi zavitki je od sedaj naprej dovoljen le na one vojne (etapne) poštne urade s številko, ki so označeni v tem seznamu. Pošiljanje vojno-poštnih zasebnih zavitkov na c. kr. etapne krajevno označbo je dovoljeno v dosedanjem poštne urade s brez izpremembe obsegu. CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uiici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. sss •crs J. Stoka, s: Razglednice: ske, erlave, mornar trgovina, Trst, ul. Molin pic-colo 19. Na drobno in debelo. Umetniške, voščilne, po-9 krajinske, vojne, ljubim-giave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za 100 kosov. Pisemski papir po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv. NntOTI za Civili^6 i11 vojake, od najvad-nUlCal nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. Uolne dopisnice SKra »o« lenkaste: dobre po K 2.60, boljše po K S.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.50 za tisoč kosov. fllfnfctfKri • navadni od 26 vin. naprej JVllIUlilil t ducet, kopirni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto" K 2. ducet, „Penkala", „Hardtmut", „Koh i Nohr" po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv, ifttffft najboljše vrste vseh barv in veli-tlliliU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stampilije vseh barv. Pisarniške potrebščine: matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi. pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd. Trgouske knjige, »iL likosti, mehko in trdo vezane. Tiskovna dela: ^ knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu. KnllĆO • Slovarje, slovnice, slovenske in iVllJIsIrf • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino. HOfffiO in kovine, za občine, rirfLUlirf urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah. Cesarske in narodne v vseh £-uSLUVy» velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu. igralne Rarte iemskevr^'o|}skcenšS in domino v raznili velikosti. za vsakovrstne slike. Troeca TBST, ulica Barriera veccliia 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. Najniije konkurenčne cene. □□-on fi iwu aiel Mil j! □ Trst - Corso štev. 39 - Trst □ g 10 dopisnic v platinu, zgotovljene □ v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim g vremenom. Za vojake nizke cene. g :: Tudi električna razsvetljava. :: □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ca BHC vsaki večer ob 9V2 i vela mm piši Vstopnina K 1— <3V rtAHKftfaf papirčki vseh vTst: škatlje po USUrKUll K 2 60 naprej, stročnice škatlje po 32 vin. nanrej uolisške potreUščine-.u^ n^ ftlKUiflJtffl izvršuje pismena naroČila točno in naglo. Po liaivišjEn? cblastilu lijeg. ces. in kr. aposf. Veličanstva — Izredna — ces. kr, Mmm ioferp za voindeskrISRS namene. Ta denarna floterSja vsebuje 21.146 dobitko v gotovini v skupnem znesku kron 625 000. Glavni dobitek znaša. ^ 239.000 kron Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstrasse 5, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih-poštnih-brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah i t. d. — Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopošdjajo poštnine prosto. Ces. kralj, ravnateljstvo državnih loterij. (Oddelek za dobrodelne loterije). Hote! in restavracija METROPOLE Trst, uiica S..Nico96 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- stost. Cene zmerne. Ueiikn zaio& i. ogrskega piva na Opdlnaii. j Prodaja se o vsaki množini In tudi cele vagone. Priporoča se HOTEl-RESTAORACIJfl G0MW— Opčine. ZIMcs O. Pmo Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Trst, S» Giovanni t Tf ■ o B mi mn nt kakit^dkih in kletarskih potreb^ aBaB^S1^ od lesa in p^Bin* vre nt, iebrov in kftd. sodftekov, lopa-% rolei, sit lu be-Uearvietuih koiav, jerbaar-v in mete( ter mnogo. iho*£ prediMtov! Psriporofa iO ■ kuhinjsko posodo rsake vrste bodi, ztm'jo emuža, kositatja ali cinka, nadali« pasamantorje, kletke itd. Za gostiln i Cajcj $ pipe, fcregije, sesalje in Jekleno poeedo za vlnCj lil Islsf. 11-57 f|ff Telel. 11-57 ul. sv. Frančlfka As. ZO ^-jcnff !■■ ■ irocB«—— Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pi'iprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: m ^b i i —■aomm Jabolčno vino, pristen vinski jesih9 suho gospodinjsko milo, mleko v prahu I. vrste, vse priporočljive kakovosti, prodaja Gfirtner i C. Trst, ulica Padulna Stav. 1 r Perite perilo — Umivajte si roke | « s higlleničnim razkuževaSnim patenta: m .Pralnim pnikom' (.Patent (Daschpulver*) j tovarn« kemični,i prolzvodo r v Hrastniku. Edini nadomestek navadnega mila« Blago velikega aktualnega in gospodarskega pomena. Uporabljanje tega praška je jako enostavno ; nizka cena ; v zavitkih od V, kg do kg. kakor tudi v zabojih od bO, 100 in 300 kg. Analizno spričevalo na zahtevo Ces. in kr. vojno mini-■trstvo je naročilo pri tovarni 6 vagonov. Preprodajalcem veliki popusti. Dobi >e na prodal pri: Cooperativa CitUdina di Consnmo Via S. Francesco ? 10 Ludovik Nageischmied Via S. Sebastiano Št. 5, Ivan Camanli Mirodilnica Sv. Ivan (Vrdela) 703. Gregor Zidar (Rocol) Molino a Vento 48 P, Jakob Kos meri j V. S Mar tiri it. 11, Uojdov oddelek zaloge jestvin Via Lazzaretto it. 40. Anton Maccau Via Gavana štev. 13. i Izključna zaloga za Trs*, Istro in Dalmac jo ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ul. Chiozza 30. 1 !HBS ^anska banka Trst, Via Cassa di Risparmio if. 5 1 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papige, rente, obligacije, zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOS1TS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA._ MENJALNICA umaammuu = Kapital In rezerva K VLOGE HA KNJIŽICE' %% od dneva vloge do dneva vsdiga. Rentni davek plačuje banka is avojega. OBRESTOVANJE VLOG u tekočem In ftiro-računu po _dogo^om. 3 FELUALKE DUNAJ I TcgcttaoUtrauc 7-0 DUBROVNIK kotor ljubljana metković opatu a split ŠIBENIK zadar 8,890*000"— = akreditivi, čeki in nakaznice na vsa tt7- in inozemska TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBCUR9NI KREDITI prodaja srečk razredne loterije. ♦ni URADNE URE: od 9 IIIIMBMMI 12 In od 3 do 5 pop i immimi ii ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA 'NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESKOMPT"HE1^IC II iiHBiamii Siru ft v. »CUlffOSiV štev. 238. V Trstu, dne 27. avgusta 1916. Obsojen denuncijant. Pred sodiščem v Sibeniku se je vršila razprava proti dijaku Šantiču iz Splita radi falzifikacije in težke telesne poškodbe. Vložil je bil neke denuncijacije politične naravi proti profesorjem in raznim osebam, ki so se izkazale kot neresnične. Santić je bil obsojen na dve leti in pol ječe. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 19. do 26. t. m. je bilo v tržaški občim zaznamovati 7 slučajev škrtatice, 10 slučajev davice ln 26 slučajev lesarja. — Umrle so tri osebe za legarjem. Mestna zastavljalnica. Jutri. 28. t m., in v torek, 29. t. m. od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi razni že zapadli predmeti (razno perilo) serije 137., zastavljeni meseca junija 1915 na modre listke Torpedo in njegova poraba v vojni. V vrsti člankov, priobčenih pred izbruhom vojne v publikaciji »Mitteilungen auf dem Gebiete des Seewesens«, je razpravljal pisec o torpedu, primerjajoč ga z drugim orožjem vojevanja in se je pri tem \ glavnem oziral na porabo torpeda v vojni. Ti članki so prišli iz peresa c. in kr. linijskoladijskega poročnika Karla Pramer ja in izidejo tekom meseca v knjižni odliki. Tvorijo za-se zaključeno delo, sesta-Ijeno stvarno in v umljivi obliki, ki daje tudi nestrokovnjaku interesantnih pojasnil o pravi vrednosti in pomenu tor-pcdnega orožja. Ta razprava je — v kolikor se vojna izkustva na morju dajo do-sedaj pregledati — podkrepljena in je dosegla popolnoma svoj namen, ker se je torpedo v resnici pokazal kot izdatno ofenzivno orožie. Delo daje najprej dober pregled o stanju torpednega orožja v posameznih velikih mornaricah v letu 1913. Teinu se pridružuje teoretična razprava torpedovega strela pri poedinih napadih v masi v lahko umljivi obliki. Pred prehodom k praksi torpedovega strela, se pro-učujeio na zanimiv način tipi vojnih ladij glede njihove vrednosti. Dobrodošel dodatek k temu so izvajanja o žarometih signaliziranju po noči in o eksplozijah tor-oedov in min. Zelo pregledna je razprava o praktičnem lansiranju, ki jo pojasnjujejo tabele. V zaključnih pripombah opozarja pisec na vrste orožja, ki se na velikih boj: nih ladjah deloma premalo uvažujejo. ki pa so se v vojni izkazale kot zelo učinkujoče, namreč: torpedo, mina in srednja artiljerija. Artiljerija se označa kot glavno orožje v pomorski bitki, s čemur pa ni rečeno, da se ne priznavajo druga orožja in njih delovanje. Stara »dreadnoughtska smer« je bila enostranska, ker se ie opirala le na glavno artiljerijo ob premalo zagotovljeni plovni soosobnosti. — Ta knjiga, obsegajoča kakih 150 strani, daje — ker je razsežno in razumljivo pisana — tudi pojasnila o poglavjih pomorskega vojevanja, ki so zunanjemu svetu večinoma tuja, in najde zato mnogo prijateljev tudi izven strokovnjaških krogov. Nje vrednost je ceniti tem višje, ker je to delo izšlo pred vojno in ne pomenja torej le nekake sestave vojnih izkustev. Prijave naročbe se sprejemajo že sedaj, oziroma, jih je nasloviti na tiskarno Josipa Krmpo-tiča, v Puli, trg Custozza. št. 1.__ tudi glede vojnih ujetnikov razmere kakršnih ni bilo Še doslej v nobeni svetovni vojni. Število vojnih ujetnikov le že davno prekoračilo število štirih milijonov. Interniranje civilnih oseb je povzročilo, da so taborišča vojnih ujetnikov v resnici porazdeljena po vsem svetu in po vseh petih kontingentih. Nemčija šteje okolo 1900 vojnou)etniških taborišč, ki so porazdeljena po vsej državi. Taborišča se dele: v ona za moštvo, za častnike, lazarete, detachemente in delavske komande. V Avstro-Ogrski je kakih 300 vojnoujet-niških taborov. Ti se dele: v delavska taborišča, v taborišča za internlrance, v raborišča za moštvo, lazarete in postaje za karanteno. Ta taborišča so po večjem delu v Avstriji, a nekaj jih je tudi na Ogrskem — 17. — Turška jih ima 24 in sicer 22 v Aziji, a po eno v Carigradu ln Ra-dostu. Na Francoskem jih je kakih 600, od teh nekaj v Maroku, Tunisu, Madagaskarju. Anglija jih ima 23, deloma doma, deloma v kol linijah. Italija ima nad 130 taborišč, Rusija 170 v evropski, a 70 v a-zijski RusSji. Nadalje je taborišč v področju reke Amur v Transbajkaliji in v VladivosL>ku. Slednjič ima Japonska 12 taborišč. »Nemec ne sme trpeti Francoza, ali vino njegovo pije rad.« Pod tem naslovom prinaša »Arbeiter Zeitung« neki oglas iz »Innsbrucker Nachrichten«, v katerem neka nemška tvrdka naznanja, da kupuje vsako množino francoskega šampanjca in likerjev. DAROVI. Milosrčni darovi za naše vojake ob soški fronti. Damski vojno-oskrbni odbor je poslal hrabrim braniteljem soške fronte povodom cesarjevega rojstnega dne večjo množino milosrčnih darov. Vsega skupaj se je odposlalo: 40.000 cigaretnih doz s 400.000 cigaretami, 20.000 komadov pisemskega papirja z ovitki, po 4000 komadov užiral, denarnic iz usnja, glavnikov, ščetek za zobe, šivalnih predmetov, naramnic, nadalje večje število pip, dopisnic, svinčnikov, žepnih ogledal, gumbov, bojnih opremnih predmetov, orgljic, 50 zabojev, vsebujočih po 25 kg mila, 3 zaboje z 200 zavoji milosrčnih darov društva za varstvo proti mrazu (Kaiteschutzverein) na Dunaju in 2 zaboja šivalnih predmetov, ki so jih darovale tržaške mestne šoJe, kakor se je poročalo že pred par dnevi. Vsa pošiljka se je odposlala v 50 zabojih po 65 kg. — Odboru jev posebno zadoščenje, da se je glasom mnogoštevilnih dopisov poveljstev in čet napravilo s pošiljko res veliko veselje našim vojakom. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Oratorij sv. Vincenca K 135'36, kot dohodek prireditve dne 18. avgusta, za vdove in sirote padlih vojakov. Julija in Mihael vitez pl. Galatti K 100 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Vvrdka Savel D. Mo-diano K 220'50, in sicer K 151'20 v poravnavo podpor, izplačanih njenim delavcem od 22. julija do 12. avgusta t L iz sklada za brezposelne, K 69'30 pa kot dar imenovanemu skladu Paskual Aidinyan K 200 v korist »mornarju v železju«. To in ono. O romunskem narodu podaja dopisnik »Berliner Tagebiatta« nastopno karakteristiko: »Tlak v Bukarešti je nenadno opolzel in kaj lahko se izpodrsne na njem. 2e mnogo Jih je padlo in se niso dvignili več. Velika premoženja se v Bukarešti — manjšajo. Zapravljajo se celo vojvodine do zadnjega kvadratnega metra dežele in do zadnjega vola. Bankovci frče, napitnine žvenketajo, ali — živi se. Romuni ljubilo veselost, imajo preobilico temperamenta. Ljubijo popivanja, ženske, zabave, šale, razgovore. Prekipevajo v veselju, so silni v svoji jezi, ljubeznjivi, gostoljubni in prisrčni v svojem prijateljstvu. Njihova deviza je: živimo in puščajmo, da drugi žive! Ne menijo se mnogo za slabosti sočloveka, si-li storil to ali ono, ali si se tu ali tam blamiral — vsi skupaj nismo svetniki. Kakor niso strogi napram sebi, tako tudi ne napram drugim. Neka indolenca v nekaterih stvareh, neka površnost se mi zdita njihova pogreška. Potem so tudi precej nečimurni. Nikakor pa se jih ne sme presojati po tistih elegantnih gospo-dičih na Calca Victoriei, mladih in starih, ki niso nič drugega, nego nečimurni, puhli, bedasti dečki, ki jim vsa kultura obstoji v njihovi francoščini in — Iakastih čevljih. Resni Romuni se sami smejejo tem pojavom, ki so že tolikokrat zavedli površnega opazovalca v krive sodbe. Romuna treba oceniti povsem drugače. Jaz vsaj sem našel tam doli odkritosrčnih in pravih prijateljev, ki jih visoko cenim. Bukarešta je mesto raznih odličnih prireditev, obhodov in — demonstracij. Je to zabava po ceni, kajti ob nedeljah ima vsakdo časa in honorari so malenkostni. Včasih je par pobitih šip, veliko krika pred uredništvi drugače mislečih časopisov in navadno se polaga venec na spomenik Mihaela Hrabrega. Potem se razhajajo zopet in stvar je končana. V Romunski, kot deželi demokratičnih načel, služijo ulice v prvi vrsti ljudstvu, in še le v drugi vrsti prometu. Kdor hoče prirediti obhod, ima pravico do ulice in promet mora toliko Časa mirovati. Tudi elegantni vozovi morajo potrpeti. Redarji skrbe za^o, da imajo obhodi svobodno pot. Prepev^se tam, kar se hoče Tudi zastave moreš nositi v poljubnih barvah. Na nekem obhodu socijalistov so nosili zastavo z napisom: »Doli z vojno! Živel svetoven mir!« Odlični svet po kočijah je ostal miren in se smehljal; vojna nima zanj nikakih strahot. Ujetniki in svetovna vojna. Dolgo trajanje vojne in velikanska razširjenja bojišč in še številneje vojske so povzročile W mm mm JS. PRIPOROČLJIVE TVRDKE Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRIVIĆIĆ eprcgema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, uL Accjuedotto Ste v, 22 polunad-tropje. 328 Šivalni sti ojr. DELNIŠKO DRUoTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trat, Corso 20. Prodaja šivalnih strojev in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jest vin ; proda na de belo RUGGERO GAMBEL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice Coroneo. 244 f j varnica. ODLIKOVANA LIVARNIOA OSVALDELLA. — TRST, ulica Media 26. Topitev takoj v lito železo in kovine. 199 Fotografičoi ateljč Trat, ulica degll Artisti 11, vogal Piazza S. Cate-rina. — Izdeluje slik« vsake velikosti pri vsakem vremenu. — Cene zmerne. — Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. 263 Nepremočljfvi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plaščev od K 20-— naprej. 257 Trgovina jestvln in kolonijal IVAN BTDOVEO, Trst, ul, Uampanile 13 (Trg Ponterosso) Zalogn mesa v konzervi, sariin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj, maslo. Cene zmerne. 2206 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trat, Lsseui trg (Piazza deila Legna) štev. 1. — Bogata izbera nuuaufakteroega blaga. — Cene smerne. 194 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikoeti. Cene zmerne. Trat, Via dei Gelsi 16. - • Gastone Doli i nar 256 Damska krojačnica A. RTEGER, Trst. ulica Tomnte št. 80, I nadst. Izdeluje vsako vratne obleke po angleškem in (ran ceskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledalUče itd. Cene zmerne. 337 ZOBOZDRAVNIK SBE9® Dr.J.Čermak se Je presen h ordinira seta] v Trstu, uL Poste vecchie 12, vogal ulice delte Poste. UMETNI ZOBJE. v Knjigoveznica PIETRO P1PPAN, Trat, ulica Valdirivo 19. Arti stična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelova nje. Vpisniki (registri) posebnega sistema. OA" 207 Sveže čajno maslo GIOVANNI GOTTUCHER, Trst, originalni zavitki od V« in V. kg na debelo. Polili atve na de želo. 253 London Biscuit Factory. A. GA m, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet. 216 unaHMiiimi 1 JOSIP STRUCKEL ! i s Trst, vogal Via Harfa Teress-S. Coierina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in peri ji va svila za jopice. — Sviienina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje s_ajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via-nello. Naj preljub!j eni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 21S Hotel Continental Trat, ulica San Nicol6 št. 26 (blizu Corsa"). Preno čišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Pasi za prenos in platno za jadra. LUIGI ZI7CULIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan itev. 2. Urad ulica Ghega 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 232 Buffet-Restavracija Trst, ulica San Lazzaro št. 8. Salam, sir, gnjati raznovrstna vina, likerji, pivo Pilsen-Goss. Cene zmerne. 219 Fratell i~fiaiib@r TRST, Via Torrente sSv. 14, TRST Zaloga ustrojenih ko ž Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za seciiarje. Dnevnik „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal i. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergie-vič Turgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Ceua 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JU^KICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. Sd^l Ulica Rsborgo štev. 2S, vogaa yiasa Esss&ana. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črnej Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. z== Cene zmerne. — Izbera blaga za mošHe obleke. = Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, nI. & Giovanni6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Oene zmerne. 201 Mno-foMlčn! aleljš Trst ulica del m it. 42 (sritiide) Trst Izvrinje vsako fotografij no delo kakor tudi razgled9, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsako vrst* spomenike. POSEBNOST 1 POVIJANJI KM VSAKfi FOTOGRAFU! 111 Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doma, ev. tudi zunaj mesta po najzoMrnojšib cenah. Trst, m. del M sta 42 podružnica v Trstu Ulica Csssrma šle«. 11. Uradna ure cd 9-12, od 3-5. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Uloge na iinilžlEe obrestuje 4% netto Uloše na tekoči in žiro-rafcn n&jDolle po tfsšom Obavlja nakazila vsilim uletnSkM. ——^— BB— i i ■ Pri ces. kr. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišj'm pokroviteljstvom Njeg. aoost. Veličanstva ^ CdcSaSek: Vcjesega savs^ovanfa se snrejemajo ponudbe za vojno zavarovanje m sicer pH deželi posrasJoval^kS za Trst, GorlSko-Gradftčansko v Trstu, VU d-i Lazzaretto vecchio št. 3 kakor tudi pn oddelkih za 1) St. Vid n Staro mesto, Via Besenghi št. 19 I. nad. 2 i Novo mesto, Via delie Lsgna št 2 oolunadstrooje 3) Novo mitnico, Portici di Chiozza JI. ircad. 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št, 4 1, nad. 5) Sv- Jakob, Via della Piet& št. 16/682 6) Predmestje VrdeSa, Via Giul!a št. 38 7) Zgornjo okolico &p?ine, (Jamšekova hiša) kakor tudi ori krajnih posredoualnica&i v Po?s?u, Ko&ru, Wo9osko»OpatBji, Pazinu, &rku in LoSKnJlif v vseh občinskih, šolskih in župnijskih uradih i. t. d. Sklepati se morejo z a rovanja za najvišjo svoto K 40.009.— Premije za syoto K lOOO.- za eno Ist- za Zavarovanja v slučaju smrti znašajo : a) Za vojake po poklicu In one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanje" v kolike r ne 9oadajo < skuoino b) aH d) . • . . . . . . , K 70,— b) Za vojake, ki spadajo k trensklm in sar.itetnim četam (Če niso črnovojniki) . K 55.— c) Za črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno kot črnovojniki, aH da so bili tekom vojne potrjeni).......k 45,— d) Za vojaške uradnike, krjigovodje, inženirje, kovtške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki ss ne bojujejo . K 35.— Oni, ki dobivajo državno podpore, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se odbijejo od podpore. Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo. V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se je zavarovanec zgubJ ali pa da je umrl, kakor tudi ako je bii ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju' znesek premije brez vsakega odb t&a. ■ ■ ■!■! I M Hranilne vloge i I sprejema od vsakega tudi če ni ud zadrupe, ♦ j ie«ke po do- J i 4 štuje po ^ |4 I© govoru. Trgovcem + J ♦ otvarja čekovne račune z dnevnim obresto- ♦ ♦ ♦ I ♦ Vlaga se lahko po eng krono. " ~ Potat-hTanilnifti račun 75.671 TELEFON 16-04. ^ in jih obre-^ večje zneske po -ačun« vanjem. ' * Rcntnl davek platuje zadruga sama. !■■ B B I B ■ I IBBi ZI__* % Posojila 11 ♦ daje na osebni kredit in na zastavo v ■ proti plačilu po dogovora. registrovana zadruga z neomejenim jamstvom ♦ Uradne ure: vsak dan za stranke e od 8 predp. do 1 popoldne. * j I ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. fpf| "o I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»i ■■■■■■■■■■■■biiii'**11 ■■■■■=■■911 m m —— ■ ■ amn a a i — ■ ■ omam ftaam ■■ ♦ Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦! posebno primerne za družine. |5 iimm Tržaška posojilnica in hranilnica a mam registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma Si. 2, i. nad. - TRST (v lastni hISI) vhod po glavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t •/, na menice po 6*/# na zastave In amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru eskomptujc troovmb mbnkb. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tađt ni ud in jih obrestuje po 41. m Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Reatai davek plačuje zavod sam — Vlaga se lati ko po eno krono. — oddaja domaČe nabiralnike) hranilne pušice.) Poštno hranil nični račun lfi.004. TELEFON ŠL 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnlijih cenah. STANJE VLOO NAD 10 MILIJONOV KRON. ilra&e ure: id S do 12 dop. in od 3 da 5 po?. Izplačuje vsak dslavnik ob uiadnih arah