04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 61 Moni tor ISH (2008), X/1, 61–76 1.01 Izvirni znanstveni članek pre je to: 31. 3. 2008, sprejeto: 11. 4. 2008 Nadja Furlan1 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi Izvleček: Vprašanje spolnih stereotipov in predsodkov je v današnjem svetu, ki hodi po poti enakovrednosti spolov, nadvse pomembno in aktualno. Spreminjajo se tradicionalno določene stereotipne podobe moškega in ženske, njune vloge dobivajo novo vsebino in obliko. Za poglobljeno raziskovanje navzočnosti negativnih spolnih stereotipov in predsodkov ter enakopravnosti spolov v slovenski družbeni in katoliški cerkveni sferi je bila izvedena manjša raziskava s pomočjo vprašalnika. Rezultati kažejo na navzočnost negativnih spolnih stereotipov in spolne diskriminacije, vendar tudi na bolj optimistične težnje po enakopravnosti spolov in po spreminjanju tradicionalno določenih spolnih vlog. Ključne besede: negativni spolni stereotipi, predsodki, spreminjanje tradicionalne vloge spolov UDK: 396:261 Negative Gender Stereotypes and Prejudices in the Slovene Socio-Religious Sphere Abstract: Given the contemporary tendencies towards gender equality, the question of gender stereotypes and prejudices is a topical issue. The traditional stereotyped images of men and women are changing and gaining new contents. To enable in-depth investigation into the gender stereotypes and prejudices underlining the discrimination of women in Slovene society and the Catholic Church, a small-scale study has been conducted with the help of a questionnaire. The research findings reveal a residue of negative stereotypes and the accompanying discrimination, but also a more optimistic trend towards equality. Key words: negative gender stereotypes, prejudices, change of traditional gender roles 1 Dr. Nadja Furlan je raziskovalka na področju teologije in ženskih religijskih študij. Zaposlena je na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (UP ZRS), kjer je nosilka podoktorskega projekta. E-naslov: nadja.furlan@zrs.upr.si. 6i 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 62 Nadja Furlan Uvod Zaradi hitrih sprememb in vse večje etične ozaveščenosti človeka današnjega, postmodernega sveta postaja imperativ enakovrednosti in enakopravnosti spolov v luči feminizacije in etizacije sveta vse močnejši. Patriarhalni androcentrizem kot oblika vladavine moških nad ženskami postaja neustrezna oblika družbene ureditve. V zahodnem svetu, ki se je oblikoval pod vplivom krščanstva, je tako zaslediti tudi vse več kritičnih vprašanj v zvezi z vprašanjem hierarhije spolov znotraj katoliške cerkve. Patriarhalna obarvanost cerkvene ureditve je postavljena pod vprašaj in drobnogled. Medtem ko krščanstvo v svojem nauku postavlja močan imperativ enakovrednosti in enakopravnosti spolov, ki je utemeljen tako v osebi Kristusa in njegovem odnosu do žensk kot tudi v Svetem pismu, je cerkev v procesu institu-cionalizacije privzela patriarhalno zaznamovanost kulture, v kateri se je razvijala. Svet stoji na pomembni točki preobrazbe novega ovrednotenja in izoblikovanja identitet spolov. S tem ko patriarhalni androcentrizem sodobnemu etosu v luči deklaracije o človekovih pravicah ne ustreza več, saj vedno bolj hrepeni po harmo-nizaciji aktivnega in pasivnega elementa2 na vseh področjih življenja in delovanja, 2 Tukaj je mišljena opredeljenost ženskega principa kot pasivnega in moškega kot aktivnega principa delovanja. Ta “prototip” moškosti in ženskosti oz. vzorec moškega ali ženskega delovanja je nedvomno najstarejši opis dveh principov: moškega in ženskega. Razvil in oblikoval se je v kitajski tradiciji pred približno tremi tisočletji. Zajet in označen je v starodavnem načelu aktivnosti in pasivnosti: jin in jang. Jang označuje aktivno moško energijo, jin pa pasivno, žensko. V tej luči naj bi bil po taoizmu urejen celoten svet: nebo je aktivno, zemlja pasivna; dobro je pogosto istovetno z jangom, slabo pa z jinom (Langley, 1994, 39). Tao kot ritem in esenca vesolja tako zaobjema ta dva osnovna principa. Medtem ko moški jang nosi atribute aktivnosti, pozitivnosti, svetlobe in življenja, ženski jin označuje pasivnost, negativnost, prej “zemeljsko” kot duhovno, temačnost, hlad in smrt. V taoizmu se ta dva osnovna principa delovanja dopolnjujeta v harmoničnem sozvočju. Ta osnovna misel taoizma se je počasi razširila po vsem svetu in z redkimi izjemami prežela svetovno miselnost. Tudi v zahodnem svetu je princip dveh delovanj našel plodna tla. Vendar pa je bila poanta tega harmoničnega odnosa vzajemnosti žal večkrat razumljena skozi oči hierarhične razporeditve moči. S tem ko je moški princip delovanja postavljen kot norma, je ženski princip delovanja postavljen v podrejen položaj. Harmoničnost dveh enakovrednih principov je tako tudi na tem področju zamenjala moška vzvišenost, ki se npr. kaže v pripisovanju takšnih: moški je “prosvetljen, razumen in moder”, ženska pa je neumna; povzdignjeni in poduhovljeni lik moškega prevladuje nad zemeljsko in naravno zaznamovanostjo ženske. Zloraba zaradi napačne interpretacije in uporabe kitajske modrosti dveh principov je doživela višek v utemeljevanju in omejevanju ženske zgolj na “rojevanje, dom in kuhinjo” (Kaye, 1974, 42). 62 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 63 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi nastaja vmesna praznina, ki dopušča prostor različnim eksperimentom, kako na novo vzpostaviti in urediti spolne vloge, medsebojne odnose in družbeno ureditev. S čim zamenjati patriarhalni androcentrizem, ki je “najdaljša” in “najbolj zakoreninjena” oblika družbene ureditve? Ko se patriarhalni androcentrizem počasi umika, se vzpostavlja in oblikuje nova oblika ureditve, ki je v nastajanju. Tako moškost kot ženskost iščeta novo preobleko, saj jima marsikatera stara ne ustreza več. Nedvomno se torej med spoloma odpirajo novi antagonizmi. To pa odpira vrata raznim predsodkom in negativnim spolnim stereotipom, da se ohranijo in okrepijo ali pa da jih postopoma kritično presodimo in opustimo. Ker se človek s svojo biološko človečnostjo skuša spojiti z družbenostjo svoje človečnosti, se sooči z nujo prevzema spolnih vlog.3 Te pa so pretežno družbeno pogojene v skladu s stereotipi o moškosti in ženskosti. Spolne vloge so tako tisti element, ki biološki spol preobrazi ali dopolni v družbeni spol. Z njimi in po njih se izraža kulturna zaznamovanost človeka in spola. Spolne vloge pa so znotraj družbe zaznamovane s hierarhičnim redom, ki ga določa družba. S tem ko je določena spolna vloga postavljena za normo, se ustvari hierarhija med spoloma. Ta je torej odsev družbenosti oz. kulturnega vpliva, ne pa naravnosti. Spolno razliko in razmerja med spoloma so namreč oblikovala oblastna razmerja. V tem 3 Spolna vloga naj bi bila skupek predpisov, kako naj se posameznik enega ali drugega spola obnaša in se jih kot otrok nauči. Razvoj vprašanja spolnih vlog sega od Freudovega koncepta identifikacije, po katerem naj bi otrok ponotranjil istospolnega starša, ki naj bi s tem postal del njega, do Jungove ideje arhetipov. Višek pa teorija spolnih shem doživi s Sandro Bem, ki na izvoren način skuša razložiti odnos med socialnim okoljem in spoznavnimi prvinami, ki sooblikujejo psihološke razlike med spoloma. Njena metoda naj bi bila izvorna zato, ker skuša premostiti prepad med dvema bregovoma, družbo in posameznikom tako, da ju poveže z vidika tradicionalne feministične teorije o enakosti med spoloma. Avtorica namreč predpostavlja, da spolno tipiziranje izvira predvsem iz otrokove splošne pripravljenosti za sprejemanje in urejanje informacij o sebi, ki jih dobi od drugih ljudi, pojavov, dogodkov itd., in sicer v skladu s stereotipi o moškosti in ženskosti. Pri tem poudarja, da je ta splošna pripravljenost povsem enaka tako za fanta kot za deklico. Ti ste-reotipi delujejo že v zgodnjem otroštvu kot sheme, s pomočjo katerih otrok razvršča in ureja informacije, ki se nanašajo na spol. Na podlagi takšnih shem otrok razvršča prihajajoče informacije kot ustrezne ali neustrezne njegovemu biološkemu spolu. Če so ti stereo-tipi močno vgrajeni v vzgojo in v posameznikovo osebnost, potem v skladu z biološkim spolom oblikujejo deklice t. i. feminino spolno shemo, ki je posredovana s stereotipi o ženski socialni vlogi. Nasprotno pa pod močnim vplivom delovanja stereotipov o moški socialni vlogi oblikujejo fantki t. i. maskulino spolno shemo (Furlan, 2006, 52–54). 63 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 64 Nadja Furlan pogledu je hierarhija med spoloma razumljena kot družbena konstrukcija nadzora moči. Ne glede na naravnost ali družbenost oblastnih razmerij med spoloma ta razmerja obstajajo. In nemalokrat povzročajo vir nezadovoljstva in nelagodja. Odnose tako v družini kot v družbi oblikujejo oblastna razmerja moči. Ta se oblikujejo in ohranjajo z negativnimi spolnimi stereotipi, ki so posledica “umetno ustvarjenih” vzorčnih modelov obnašanja in vedenja in so postavljeni kot univerzalna norma. Pri tem se zdi, da se premalo zavedamo pomembnosti vpliva predsodkov oz. negativnih spolnih stereotipov, ki ga imajo ti na naš odnos do drugega. Da se slovenska družba v okviru današnje svetovne kulture tudi v praksi čim bolj osvobodi patriarhalne zaznamovanosti, je nadvse pomembno, da se najprej zave negativnega vpliva spolnih stereotipov, ki sodelujejo pri oblikovanju spolnih identitet4 in spolnih vlog ter samopodobe5 in vplivajo na podobo in dojemanje drugega. 4 Noben sistem, nobena kultura človeka ne pušča, da bi bil brez spolne identitete. Vsi se moramo “identificirati”, prepoznati in opredeliti bodisi kot ženska ali moški. V okviru teh dveh kategorij je možen izbor spolne identitete. Pri vprašanju spolne identitete gre tako za kristaliziranje posameznikove predstave o tem, kdo je na spolnem področju. Glede spolne identitete v navezavi na vprašanje biološkega in družbenega spola K. Hays-Gilpin in D. S. Whitley menita naslednje: Spolna identiteta se nanaša na individualno občutenje bodisi nje bodisi njega kot ženske ali moškega. Ta vidik spola ne sovpada nujno s kategorijo spola, ki bi jo posamezniku pripisali drugi (Hays-Gilpin, Whitley, 2000, 79). Tisto, zaradi česar mislimo, da smo moški ali ženske, je namreč nekaj več kot naša anatomska zgradba. Je tudi nekaj več kot reakcije ali pričakovanja, ki smo jih pridobili z vzgojo v družini in širši okolici. Bistvo naše ženskosti ali moškosti je globoko vsajen občutek, ki se imenuje spolna identiteta. Tudi ko govorimo o spolni identiteti, se soočimo z osebno in družbeno identiteto. V vprašanju spolne identitete se biološki in družbeni ter psihološki spol močno prepletajo. Medtem ko biološki spol (sex) pomeni naravno danost in je prirojen, sta družbeni in psihološki spol (gender) priučena in se oblikujeta pod vplivom kulturnih in zgodovinskih odnosov, ki obstajajo v družbi. Vključenost v socialno življenje posameznika identificira s pomenom biti ženska oz. moški v neki kulturi. Naučimo se moških in ženskih družbenih vlog znotraj kulture, v kateri odraščamo, naučimo se primernih medosebnih odnosov, pa tudi, kako naj razmišljamo, se obnašamo in čutimo. Kajti v družbi biti “jaz” pomeni imeti družbeni spol, s katerim se človek identificira sam in s katerim ga identificirajo drugi. 5 Zdi se, da lahko s slovensko besedo samopodoba označimo tako pomene, ki se skrivajo za izrazi, povezanimi z ameriškim self-concept, kot pojme, ki se navezujejo na evropski self-image. Pri nas ima namreč ta izraz dvojni pomen: “samo” obstaja kot “self”, “podoba” pa kot “concept” in “image” hkrati. Terminološko nedoslednost lahko razrešimo z obrazcem: samopodoba = sebstvo (concept + image). Self-concept opredeljuje zavestno, pojmovno, torej tudi logično in racionalno, self-image pa bolj poudarja nezavedno, nagonsko in emo- 64 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 65 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi Zato raziskava v središče postavlja naslednje vprašanje: “Kako močno so negativni spolni stereotipi navzoči v današnji slovenski družbeno-katoliški sferi?” Stereotipi in predsodki Predsodke je prvi poimenoval ameriški novinar Walter Lippmann, ki je tudi prvi omenil stereotip kot “sliko v glavi”, ki si jo posameznik riše o sebi in drugih. Za stereotip je značilno, da temelji na nepreverjenih dejstvih in sporočilih o nekem dogodku, osebah, predmetih itd. Predsodki pa so bili za Lippmanna emocionalno nabiti negativni stereotipi. Za predsodke kot tudi za stereotipe torej velja, da niso le negativni, ampak so lahko tudi pozitivni. Tako je značilno, da negativne predsodke “superiorna skupina” pripisuje drugim skupinam, medtem ko so pozitivni predsodki pripisani le pripadnikom “superiorne skupine”. Zaradi interesov “superiorne skupine” se predsodki spreminjajo v objekt odkrite ideologije. Predsodki, ki tej skupini koristijo, se sprejemajo kot resnica. Moški kot predstavniki “superiorne skupine” so tako skozi zgodovino oblikovali številne predsodke o ženski manjvrednosti, ki so jih utemeljevali na negativnih spolnih stereotipih. Vendar pa negativnih predsodkov drugačnim ne pripisujejo samo člani “supe-riorne skupine”, temveč prav tako tudi člani skupine, na katere se predsodki nanašajo.6 Negativni spolni stereotipi in predsodki precej razdiralno vplivajo na medosebne odnose. Raziskava izhaja iz domneve, da je njihova navzočnost močno zaznavna in precej zakoreninjena v slovenski družbi. Namen in cilj raziskave Glavni namen raziskave je ugotoviti navzočnost nekaterih spolnih stereotipov in predsodkov ter vsaj teoretično zaslediti težnje po spreminjanju porazdelitve dela cionalno. Oboje pa je celota psihosocialne, telesne in vedenjske razsežnosti osebnosti, z drugo besedo – samopodobe. Iz celotne izpeljave se sam po sebi ponuja sklep, da gre pri samopodobi za dialektični spoj zavestnega in nezavednega. Številni avtorji vsak v svojem jeziku opredeljujejo self-concept in self-image, vendar njihovih opredelitev ne bom naštevala. Darja Kobal povzema opredelitev samopodobe (image de soi), ki jo na podlagi “evropske” self-image, Rodriguez-Tome jo deli na image propre (čisto podobo) in image sociale de soi (socialno samopodobo). Čista podoba je organizirana celota osebnostnih potez, značilnosti, navad, teženj, stališč in sposobnosti, ki jih posameznik pripisuje samemu sebi in ki so tesno povezani s čisto telesno podobo. Socialna samopodoba pa zajema posameznikova verovanja in prepričanja o tem, kaj drugi mislijo o njem. (Kobal, 2001, 38.) 6 Nastran-Ule, 1994, 103. 65 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 66 Nadja Furlan med spoloma oz. spreminjanje tradicionalno določenih spolnih vlog (znotraj družine in na trgu delovne sile). Cilj raziskave je tudi pokazati in opozoriti na navzočnost negativnih spolnih stereotipov in predsodkov, ki s svojo navzočnostjo razdiralno vplivajo na medsebojne odnose, prav tako pa tudi na odnos do samega sebe. V raziskavi ugotavljamo navzočnost in razširjenost negativnih spolnih stereotipov in predsodkov, na podlagi česar lahko sklepamo na neenakopravno oz. neenakovredno družbeno zaznamovanost spolov, predvsem žensk. Kajti večja ko je navzočnost negativnih spolnih stereotipov in predsodkov, večja je družbena neenakovrednost spolov v vsakdanjem življenju. Metodologija, vzorec anketiranih in pripomočki Raziskava temelji na metodi standardiziranega raziskovalnega intervjuja v obliki vnaprej sestavljenega “nestandardiziranega” vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 255 oseb. Vzorec je heterogen po spolu (158 žensk in 97 moških) in starosti (od 13 do 50 let). Udeleženci so v času raziskave obiskovali 7. razred osnovne šole (9 dijakinj in 15 dijakov), 3. letnik srednje šole (71 dijakinj in 36 dijakov), fakulteto (20 študentk, 16 študentov) oz. so bili zaposleni (58 žensk in 30 moških). Za raziskavo je bil izdelan vprašalnik (ŽENSKE/MOŠKI).7 Vprašalnik je anonimen. Razdeljen je na dva dela. Prvi (vprašanja 1–5) vsebuje vprašanja po splošnih podatkih (spol, starostna skupina, izobrazba, poklic). Drugi del (vprašanja 6–41) pa sestavlja 36 vprašanj, ki so osredotočena na razne predsodke, negativne spolne stereotipe in na spolno delitev dela.8 Rezultati Raziskava je usmerjena na prikaz več med seboj povezanih elementov oz. vprašanj, zato so predstavljeni anketni rezultati vsakega vprašanja posebej. 7 Vprašalnik v prispevku ni posebej priložen, vendar pa so vsa vsebinska vprašanja vprašalnika vsebovana in obravnavana v prikazu rezultatov in podrobnejši analizi raziskave. 8 Opozarjam tako na številčno omejenost raziskave kot tudi na pestrost in raznolikost vprašanj. Vprašalnik je namreč sestavljen tako, da je mogoče vsako vprašanje obravnavati kot ločeno celoto. Ne gre torej za enovito raziskovanje izbranega elementa, ampak za prikaz več med seboj povezanih elementov oz. vprašanj. 66 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 67 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi 6. Ali sta po vašem mnenju moški in ženski način delovanja enaka: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ ne 72 129 201 da 25 29 54 7. Ali sta moški in ženski način delovanja enako učinkovita: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ da 63 88 151 ženski učinkovitejši 7 49 56 moški učinkovitejši 27 21 48 8. Ali sta moški in ženski način delovanja enako upoštevana načina delovanja v slovenski družbi: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ da 40 36 76 ženski bolj upoštevan 4 5 9 moški bolj upoštevan 53 117 170 9. Ali sta moški in ženski princip v delovanju slovenske katoliške Cerkve enako ovrednotena: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ da 37 37 74 ženski bolje vrednoten 10 7 17 moški bolje vrednoten 50 114 164 10. Na vodilnih položajih se bolje obnesejo: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ ženske 5 14 19 moški 27 14 41 ni odvisno od spola 65 130 195 67 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 68 -^h- Nadja Furlan 11. Žensko delo je: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ manj cenjeno kot moško 49 107 156 enako cenjeno kot moško 47 42 89 bolj cenjeno kot moško 1 9 10 12. Ženski princip delovanja je v službah: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ enakovredno sprejet moškemu načinu 42 44 86 povsem nesprejet način 5 2 7 delno sprejet 50 112 162 13. Žensko znanje in védenje ima v družbi: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ manjšo vrednost kot moško 31 76 107 enako vrednost kot moško 63 62 125 večjo vrednost kot moško 3 20 23 14. Ženske so v svojem ravnanju: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ nestanovitne, spremenljive, nestabilne 39 23 62 stanovitne, stabilne 58 135 193 15. Moški so v svojem ravnanju: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ nestanovitni, spremenljivi, nestabilni 21 75 96 stanovitni, stabilni 76 83 159 16. Ženske imajo: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ šibke umske sposobnosti 10 1 11 enake umske sposobnosti kot moški 68 101 169 boljše umske sposobnosti kot moški 19 56 75 68 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 69 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi 17. Ženske so po svoji naravi blebetave in nezmožne skrivnosti zadržati MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ trditev je povsem resnična 53 36 89 trditev je povsem napačna 44 122 166 18. Preudarnost in premišljenost sta lastnosti, značilni MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ moški spol 26 14 40 ženski spol 16 69 85 enako 55 75 130 19. Lepe ženske so po svoji naravi: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ lahkotne 50 41 91 šibke narave 22 49 71 krepostne 25 68 93 20. Lepe ženske ljubijo barabe: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ povsem resnično 24 26 50 povsem neresnično 10 23 33 delno resnično 63 109 172 21. V šolah so dekleta: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ marljivejša od fantov 64 119 183 manj marljiva od fantov 11 5 16 enako marljiva 22 34 56 22. Moški, ki ima veliko žensk, je v družbi: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ bolj spoštovan (frajer) 55 108 163 manj spoštovan (zaničevan) 13 18 31 enako spoštovan 29 32 61 69 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 70 -^h- Nadja Furlan 23. Ženska, ki ima veliko moških, je v družbi: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ bolj spoštovana (frajerka) 18 19 37 manj spoštovana (zaničevana) 55 109 164 enako spoštovana 24 30 54 24. Ženska, ki je oblečena v mini krilo: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ želi zapeljevati 43 47 90 želi ugajati 37 48 85 enako spoštovana, s tem nima posebnih namenov 17 63 80 25. Na kaj pomislite, ko v lepem avtomobilu vidite žensko voznico: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ avto ji je nekdo podaril 10 13 23 verjetno je to vozilo last njenega moža, ljubimca 62 78 140 kupila si ga je sama z lastnim trudom 25 67 92 26. Na kaj pomislite, ko vidite žensko v dragih oblačilih, npr. v krznenem plašču: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ kupil ji ga je njen mož, ljubimec 70 99 169 kupila si ga je sama 27 59 86 27. Izreki, kot je npr.: “Ženski je mesto doma ob kuhinjskem ognjišču”, so: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ povsem resnični 9 0 9 zastareli in neuporabni 48 141 189 delno resnični 40 17 57 7° 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 71 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi 28. Urejanje doma in gospodinjska opravila MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ izključno ženska domena 19 3 22 tako stvar žensk kot tudi moških 75 153 228 samo moška domena 3 2 5 29. Menjavanje žarnic in popravljanje drobnih napak je: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ naloga moškega 46 33 79 naloga ženske 2 1 3 naloga obeh 49 124 172 30. Skrb za otroke je predvsem v domeni: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ matere 6 5 11 očeta 1 0 1 obeh staršev 90 153 243 31. Moški, ki poslušajo nasvete svojih žena, ravnajo: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ nespametno 20 8 28 pametno 77 150 227 32. Trditev, da so ženske rade posiljene, je: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ povsem resnična 8 2 10 povsem neresnična 65 138 203 delno resnična 24 18 42 33. Ob besedi posilstvo se spomnim MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ žensko, ki je bila posiljena 94 158 252 moškega, ki je bil posiljen 3 0 0 71 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 72 Nadja Furlan 34. Obleka, ki je primernejša za žensko: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ krilo 26 9 35 hlače 4 2 6 oboje 67 147 214 35. Kdo menite, da je primernejša za voditelja/voditeljico države: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ ženska 10 30 40 moški 43 20 63 enako 44 108 152 36. Kakšna je po vašem mnenju zastopanost žensk v slovenski politiki: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ premajhna 54 139 193 zadostna 35 19 53 prevelika 8 0 8 37. Ženske so čustveno preveč nestabilne, kar lahko ogrozi posel, delo: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ povsem resnično 14 5 19 delno resnično 55 83 138 povsem neresnično 28 70 98 38. Ženske so bolj čustvene kot moški: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ povsem resnično 40 70 110 delno resnično 39 74 113 povsem neresnično 18 14 32 72 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 73 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi 39. Koga bi raje imeli za šefa: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ žensko 18 23 41 moškega 31 40 71 vseeno 48 95 143 40. Ali so ženske boljše voznice od moških: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ da 8 32 40 ne 59 24 83 enako 30 102 132 41. Kaj si mislite o zakonu, v katerem bi žena hodila na delo, mož pa bi doma opravljal gospodinjsko delo: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ popolnoma nesprejemljivo 36 21 57 delno nesprejemljivo 11 24 35 sprejemljivo 23 56 79 delno sprejemljivo 15 28 43 popolnoma sprejemljivo 12 29 41 Analiza rezultatov Rezultati ankete oz. vprašalnika na eni strani potrjujejo navzočnost nekaterih negativnih spolnih stereotipov in predsodkov (žensko podrejenost, odvisnost in moško prednost, nadrejenost in neodvisnost), po drugi strani pa kažejo na močno tendenco po spreminjanju tradicionalno zaznamovanih spolnih stereotipnih vlog in porazdelitve dela. Močan vpliv predsodkov in spolnih stereotipov je še posebej očiten pri vprašanjih št. 22, 23, 25 in 26. Na vprašanje št. 25 (Na kaj pomislite, ko v lepem avtomobilu vidite žensko voznico?) je kar 55 % anketiranih (140 anketiranih: od tega 62 moških in 78 žensk) odgovorilo, da je lepo vozilo verjetno last njenega moža ali ljubimca, 9 % (23 anketiranih) je odgovorilo, da ji je avto nekdo podaril, le 36 % (92) anketiranih pa je odgovorilo, da si je vozilo ženska kupila sama. V ozadju lahko razberemo predsodek, da je ženska finančno odvisna oz. šibkejša od moškega. Kot vidimo, je ta pred- 73 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 74 Nadja Furlan sodek razširjen tako med “superiorno skupino, ki zatira” (moški), kot tudi “podrejeno skupino oz. tisto skupino, ki je zatirana” (ženske). Enako velja tudi za vprašanje št. 26 (Na kaj pomislite, ko vidite žensko v dragih oblačilih, npr. krznenem plašču?). Kar 66 % anketiranih (169: od tega 70 moških in 99 žensk) meni, da ji je krzneni plašč kupil njen mož, ljubimec; 34 % anketiranih (86: od tega 27 moških in 59 žensk) pa meni, da si je plašč ženska kupila sama. Odgovori na vprašanji št. 22 in 23 pa nakazujejo stereotip moškega lovca in ženske “nečistosti”. Medtem ko je moški, ki ima veliko žensk, v družbi po mnenju (163) anketiranih “frajer”, za žensko, ki ima veliko moških, velja prepričanje, da je v družbi zaničevana (164 anketiranih). Po drugi strani pa je na podlagi odgovorov na vprašanja št. 7, 10, 27, 28, 29, 30 in 41 mogoče sklepati na težnjo po preseganju spolnih stereotipov in predsodkov. Odgovore na ta vprašanja namreč zaznamuje težnja po enakovrednosti in enakopravnosti spolov. Moški in ženski način delovanja sta po mnenju 151 anketiranih od 255 enako učinkovita (vprašanje št. 7). Prav tako je večina anketirancev (195) mnenja, da ni odvisno od spola, kdo se na vodilnih položajih bolje obnese (vprašanje št. 10). Preseganje spolnih stereotipov in predsodkov ter težnja po spremembi tradicionalno določenih spolnih stereotipnih vlog se kaže v odgovorih na vprašanja št. 27, 28, 29 in 30. Prepričanje, da je ženski mesto doma, ob kuhinjskem ognjišču, in da so gospodinjska dela izključno ženska dolžnost ter da je skrb za otroka izključno ženska domena, je po anketnih odgovorih sodeč preseženo. Preseganje predsodkov je zaslediti tudi v vprašanjih št. 16 in 17. Po mnenju Christine de Pizan je bilo v srednjem veku razširjeno prepričanje, da so moški intelektualno superiornejši od žensk.9 To prepričanje je bilo značilno zlasti za 18. in 19. stoletje. Po Ashmoru je bila v tem obdobju (1894–1936) glavna pre-okupacija raziskovalcev proučiti, ali so moški intelektualno superiornejši od žensk, kar je bilo v tistem času splošno prepričanje.10 Znanstveniki so to prepričanje zagovarjali z dokazovanjem razlik med spoloma v fizičnih lastnostih, npr. v masi možganov. Velikost in obliko možganske mase so mnogokrat uporabljali kot “dokazni material” za dokazovanje inteligenčne superiornosti moških nad ženskami, belcev nad črnci in Evropejcev nad Azijci. Še posebno za znanstvenike 19. stoletja je bila namreč značilna domneva o povezanosti velikosti možganske mase z inteligentnostjo. Ta hipoteza predpostavlja, da so ženske zaradi manjše možganske mase manj inteligentne kot moški; podobno je argumentirana tudi superiorna inteligent- 9 Pizan, 1999, 98. 10 Pervin, 1990, 489. 74 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 75 Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno-religijski sferi nost belcev nad črnci. Ta obsedenost z velikostjo možganske mase se je nadaljevala še v 20. stoletje. Nenatančnost in nepravilnost argumentov v zvezi z velikostjo možganske mase in njenim vplivom na inteligentnost je bila dokončno razkrita in ovržena šele leta 1981 z delom paleontologa in zgodovinarja Stephena J. Goulda The Mismeasure of Man.11 Prav tako pa je tudi razvoj inteligenčnih testov pomagal, da je bilo do leta 1930 zbranih dovolj podatkov, ki so pokazali, da med spoloma ni razlik v splošni inteligentnosti. Kasneje so se raziskovalci usmerili na bolj specifične intelektualne sposobnosti (npr. matematiko) in osebnostne lastnosti. Preseganje stereotipa oz. predsodka o ženski inteligentni inferiornosti je razvidno v odgovorih na vprašanje št. 16: 169 anketiranih meni, da imajo ženske enake umske sposobnosti kot moški. Kljub trendu enakopravnosti in enakovrednosti spolov, ki se kaže v večini anketnih odgovorov, pa je zaslediti sledove spolne diskriminacije in vplive spolnih stereotipov in predsodkov v precejšnjem številu anketnih odgovorov. Zlasti v vprašanjih št. 8, 9, 12, 13, 22, 23, 37 in 38 se kaže bodisi spolna zapostavljenost ali pa ostanki patriarhalno usmerjene miselnosti in predsodkov. Tako je npr. po mnenju večine anketiranih (170) moški način delovanja v slovenski družbi bolj upoštevan od ženskega (vprašanje št. 7). Na podobno ugotovitev kažejo odgovori na vprašanje št. 9; moški princip delovanja naj bi bil po mnenju anketiranih v delovanju slovenske katoliške cerkve bolje ovrednoten kot ženski (164 anketirancev). Na spolno diskriminacijo kažejo tudi odgovori na vprašanje št. 11, saj je 156 anketirancev odgovorilo, da je žensko delo manj cenjeno kot moško. Prav tako naj bi bil po mnenju (162) anketiranih ženski princip delovanja v službah delno sprejet način (vprašanje št. 12). Deljena mnenja v zvezi z vrednostjo ženskega znanja v družbi v primerjavi z moškim znanjem (žensko znanje ima v družbi enako vrednost kot moško – 125 anketiranih; žensko znanje ima v družbi manjšo vrednost kot moško – 107 anketiranih, žensko znanje ima v družbi večjo vrednost kot moško – 23) prav tako kažejo stereotipno zaznamovanost in spolno diskriminatornost žensk (vprašanje št. 13). Zaključimo lahko, da rezultati ankete opozarjajo na navzočnost spolnih ste-reotipov in predsodkov ter na sledi spolne diskriminacije in nasilja nad ženskami, posledično pa tudi nad moškimi. Kažejo pa tudi na bolj optimistične težnje po enakopravnosti in enakovrednosti spolov ter po spreminjanju tradicionalno določenih spolnih stereotipnih vlog in s tem po preseganju spolnih stereotipov in predsodkov. 11 Epstein, 1988, 52. 75 04 - NadjaFurlan:Layout 1 16.9.2008 18:51 Page 76 Nadja Furlan Bibliografija EPSTEIN, C. F. (1988): Deceptive Distinctions, New York, Yale University Press. FURLAN, N. (2006): Manjkajoče rebro, ženska, religija in spolni stereotipi, Koper, Annales. HAYS-GILPIN, K., WHITLEY, D. S. (2000): Arheologija spolov, Ljubljana, ŠKUC. LANGLEY, M. (1994): Kratek pregled verstev sveta, Koper, Ognjišče. KAYE, H. E. (1974): Male Survival, New York, Grosset & Dunlap. KOBAL, D. (2001): Temeljni vidiki samopodobe, Ljubljana, Pedagoški inštitut. NASTRAN-ULE, M. (1994): Temelji socialne psihologije, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. PIZAN, C. (1999): Mesto dam, Ljubljana, DELTA. PERVIN, A. L., ur. (1990): Handbook of personality: Theory and research, New York, Guilford Press. 76