List13.
Poglavitne napake pri reji sadnih dreves.
Ce je skušnja povsod v kmetijstvu najbolja učnica, bi bilo misliti, da je že zdavnej uterjeno in sploh spoznano, kako je treba s sadnim drevjem ravnati; al to ni tako, temveč še veliko in hudih napak se širi vedno od roda do roda, ki drevju veliko škodo prizadevajo. Zagovarjati bi se dale te napake k večjemu s tem, da so pri nas polja in senožeti perva skerb kmetovavcov, in da za sadno drevje se je večidel le toliko zemlje pušalo, kolikor je je unim ostalo. Ker je pa na svetu vedno več ljudi, kteri vseh reči tudi vedno več potrebujejo, se razni pridelki med nje lahko spečajo; torej je očitno, da tudi sadje povsod svoje^^a kupca lahko najde, če bi se tudi na to ne gledalo, da za dom veliko zaleže. Da se pa reja sadnega drevja povzdigne na tisto stopnjo, na kteri nam more velik dobiček donašati, je pred vsem treba, da se spoznajo in odpravijo tiste napake, ktere jo zaderžujejo. So pa poglavitne napake pri reji sadnih dreves te-lo:
1. Da se sadno drevje sadi v tako zemljo in tak kraj, ki ni za-nj pripraven. Nekteri mislijo, da je vsak kraj, če je še tako v zatišji in brez sonca in zraka, ali če ima mokrotno in pusto zemljo, za drevje pripraven; pa ne mislijo, da, kjer se drevo ne more prosto gibati in veselo rasti, kjer ne more zdravih korenin zarediti in jih razprostirati, mu gotovo ne bo dolgo zdravo ostalo, in če ne dobi ne iz zemlje ne iz zraka dovelj živeža, mu gotovo tudi ne bo nikelj dovelj sadu obrodilo.
Da si tedaj sadjorejec prevelicih stroškov in truda pri nasadbi sadnega drevja ne bo napravil, mu ni nič druzega storiti, ko ga le tje posaditi, kjer je dobra zemlja, da zrak in sonce do drevja moreta.
Druga napaka je, da se ne sade povsod prave plemena (sorte)  sadnega drevja.
Jablana hoče rodovitno, ne presuho ne premokro zemljo imeti, hruška razun žlahnic, je zadovoljna s sla-bejo zemljo, ja še celo v suhi in pešcni se precej dobro ponaša. Češnja rada rodi v bolj suhljati, višnja pa tudi v prav suhi zemlji. Cešplja ljubi med vsem sadnim drevjem najbolj mokroto, v presuhi zemlji ne rodi in se prav slabo ponaša.
Na omenjene okolišine se pri posadbi dreves žalibog vedno le premalo pazi; največkrat gleda kmetovavec, ki si drevesc za posadbo omišljuje, bolj na nizko ceno kakor na njih žlahnost, in to, da so dober kup in da jih lahko dobi. Vse to je večidel krivo, da se v naših krajih tii in tam verti češpljevih dreves nahajajo, ki namesti sadja le ternje rode.
Tretja napaka je, da mlade drevesa napačno sadimo.
Akoravno je drevesce dobre sorte, kraju in zemlji primerno, ne prešibko, ampak čversto, in preden se posadi, prav obrezano bilo, vendar se bo vse pokazilo, če se u) drevesa pregosto sade, b) če se jim premajhne jame kopljejo, in c) če pridejo korenike preglo-bokovzemljo.
Da drevesa ne bodo pregosto ali pa preblizo eden druzega, je treba vediti, da eno od druzega mora najmanj štiri sežnje narazen biti. Moti se, kdor misli, da je vse storil, če je veliko drevja na en kup zasadil. Ko so že drevesa velike in močne, potrebujejo tudi veliko živeža, ki ga po koreninah in perji na se vlečejo, in pa od svitlobe in sonca dobivajo, brez česar bi veselo ne rastle, ne obilo sadil donašale. Ce pa pregosto stoje, vsega tega doseči ne morejo.
Dostikrat skoplje sadjorejec za drevesca tako plitve in ozke jame, da va-nje drevesca, če imajo še tako malo korenin, komaj posili, in ne pomisli, da je mlado drevesce večidel svojih sesavk obropano, ki si jih mora zopet zarediti, kar se pa drugači zgoditi ne da, kakor če dobi dovelj rahle in dobre persti okrog svojih korenin. Kjer drevo tega ne najde, je kakor cvetlica v kahli; korenine se krive, ker se ne morejo nikakor razprostirati in ne morejo drevesa dolgo zdravega obderžati. Zato bi bilo vsakemu sadjorejcu svetovati, da naj jame, v ktere misli drevesca saditi, vselej najmanj po 3 še bolje pa 4 čevlje široke koplje in z. rodovitno perstjo previdi.
Največji pogrešek pri posadbi dreves je pa ta, da se pregloboko sade. Dostikrat se to zgodi le zato, da drevesce bolj krepko stoji, če se mu korenine z zemljo zasujejo in dobro zatlačijo; dostikrat pa zato, ker se okrog drevesa nasuta perst v jami posede in korenine vedno nižje pridejo.
Vsakemu sadjorejcu bi moglo popolnoma znano biti, da se redivne korenine dreve's naravnost zgorej po zemlji širijo, in bolj ko jih tlačiš v globočino, toliko borniše ia kasneje drevo raste. Kdor mlado drevo pregloboko posadi^ mu tako rekoč že v začetku sapo vzame, in bo, če kmali ne usahne, žalostno medlelo in medlelo in nikoli tako spešno rastlo, kakor uno, ki je bilo le v plitvo jamo posajeno. Ce hočeš, da se ti bodo usajene drevesa veselo sponašale, kopiji jim 3 do 4 čevlje globoke in primerno široke jame, nasuj jih z rahlo, dobro in poverhno zemljo, postavi na-njo mlado drevesce, zasuj mu korenine tudi z dobro zemljo, in porok sem ti, da se ti bo prijelo in obneslo, da ga boš vesel. Tukaj bi pa tudi znalo to le vodilo veljati: bolj plitvo ko je^ drevo posajeno, toliko bolj se bo ponašalo. Če se drevo okrog korenin prehudo zatlači, mu je to škodljivo, vendar pa ne smejo kakošne votline okolj korenin ostati, ampak zemlja se mora na korenine primerno potlačiti.
Potrebno privezovanje dreves zoper sapo bo najgorše, če se na čez križ postavljene kole narahloma pripnejo. — Na posamne količe se privezujejo pozneje, kadar se je zemlja krog njih že popolnoma posedla. — Kdor, kakor smo ravno rekli, drevje bolj plitvo ;in tako reči nad zemljo sadi, jo bo veliko bolje opravil, kakor tisti, kteri jih globoko pod zemljo pogrezuje.
Ceterta napaka, če se drevje napačno obrezuje in otrebuje, ali pa, če se to popolnoma opusa.
Velika napaka pri drevoreji je, ako se posajeno drevo pusti rasTr^akor samo hoče. — Se celo vezi, s kterimi je h kolfcžtf :pi^%eto, mu neskerben sadjorejec rad ne ponovi, temf theii}; fhii:'bo zemljo rahlal, da bi ložeje in čversteje rastlo. —- itdbr enake dela in opravila pri posajenih dre-vescihvza|K<;i*^j9rja, mu ne bodo rastle, ampak le medlele in čez nekoHkd časa se posušile; dru^e pa, akoravno mu ne usahnejo, šibke ostanejo in prav po malem rode, ker vlastnik v svoji nemarnosti meni, da je s tem vse opravljeno, če le drevo v zemlji stoji.
Zato ga tudi ne obrezuje, ne v dru;s:em ne v tretjem letu, kakor mu gre; če bi g'a po navadi obrezoval, mu nepotrebne veje postrig-el, napravil bi mu lepo krono, drevo bi prišlo k moči in bi bilo rodovitno.
Vsled te nemarnosti jamejo veje križem rasti, se ena ob dru^^o puliti in snetjave prihajati. Verhne pa ena dru/jo zaduše, zrak in sonce ne moreta do njih, ne nastavijo sadnih popkov, ali pa donašajo redek in piskov sad.
Ce sadjorejec o pravem času vzame nož in žago v roko in obrezuje in žaga na drevesih nepotrebne in suhljate veje, bo drevesu k dvojnemu pridelku pripomogel.
Kdor svoje drevje umno obrezuje in nepotrebne veje žaga, mu pripomore, da lepo krono doverši, zdravo ostane in je rado polno. Bolj ko drevo rodi, bolj mora sadjorec paziti, da mu nepotrebnih vej ne pusti, ampak mu jih vzame, da bo poprej druge nove mladike in rodovitne popke pognalo. Ce mu veliko starega lesa pusti, bo malo in pri tem tudi slabega sadja pridelal. Zato se morajo tudi drevesa od 10 do 10 let ponoviti, to je, če se jim vse veje močno obrežejo ali pa požagajo. Kdaj je najboljši čas, sadno drevje obrezovati, niso sadjorejci enih misel; eni terdijo, da je za to najboljši čas jesen, drugi pa spomlad; na vsako vižo se mora to vselej opraviti, preden se začne sok po drevesih pretakati.
Večji rane, ki so se drevesu z nožem, sekiro ali žago '         napravile, se morajo   z drevnim voskom,   oljnato   barvo ali
katranom zamazati,  da se ne bo  iz njih sok cedil,   kar bi drevesu smoliko ali pa žlambor napraviti utegnilo.
Razun teh napak se mora sadjorejec še varovati:
Petič, da ne bo prezgodnih ali mehkotnih plemen sadil. Bolj bo vselej opravil, če se bo sploh znanih dobrih sort deržal.
Šestič. Ostergati mora in počistiti s starih dreves trohljivo skorjo in mah, kamor se radi škodljivi merčesi potikujejo in vgnjezdujejo. Tudi go-aenčnih gnjezd ne sme po vejah pušati, da se mu ne bo preveč gosenc zaplodilo; treba jih je vsako leto večkrat oberati in pokončevati.
Sedmič. Nerodovitne drevesa slabe sorte naj se precep i j o. Ravno tako mu gre tudi s starimi drevesi ravnati; odžagati jim mora stare veje, mlajše pa precepi t i.
Ce se bodo sadjorejci omenjenih poročil z veseljem poprijeli, smo jim porok, da bodo v kratkem času toliko sadja pridelali, da ga bodo gotovo veseli.
Po „Zeit8chr. des landw. Centr. Vereins der Pr. Sachsen**.
            98