Glas iz prejšnjega stoletja
»Nlkar se ne uklonite lenobnostl, četudi imate čas,« me Je poučila drobna, malce sključena žentca živa-hnlh sivlh oči, polnlh dobrohotnostl In volle do žlv-Ijenja.
Ta pouk pravzaprav ne bi bil nič posebnega, če ne bi imela pred seboj Ane Lapor-nik, ki je pravkar dopolnila nič manj kot sto let. A nikar ne mislite, da je to betežna ženska s tresočim glasom, s posušenimi rokami in odsot-nega duha. Ne, to je trdna, dokaj pokončna ženska, ki se nikoli ni uklonlla, tudi letom ne. V domu upokojencev na Taboru je že devetnajst let in jo vsi dobro poznajo. Never-jetno je, kako obiskuje bolne in onemogle prijateljice in jih bodri, naj vztrajajo, naj se ne dajo kar tako, saj imajo pred seboj še življenje. Seveda, vse so mlajše od nje in Ana La-pornik ne bi bila Ana Lapor-nik, če ne bi tudi zdaj malce poučevala druge, saj je bila učiteljica, ki je vse življer\je razdajala sebe drugim.
»Rada sem učila in kot otrok sem se že igrala učitelji-ce,« je posegla nazaj v prejš-nje stoletje, ko ni mogel vsak postati tisto, kar bi hotel, zla-sti ne v knapovskih Trbov-ljah.
Ana Lapornik se je rodila premožnejši družini, saj je bil oče višji rudniški uradnik, kar je pomenilo, da so se lah-ko vozili v službeni kočiji, da so imeli hišo, služkinjo in ma-ma je nosila klobuk.
»Pokrivalo na glavah je na-tančno opredeljevalo družbe-ne sloje. Knapovske žene so nosile navadne rute, žene niž-
jih uradnikov čipkaste rute, žene višjih uradnikov in uči-teljice pa klobuke,« je razloži-la in pokazala stare orumene-le fotografije, na katerih sta z mamo slikani v bogato našo-pirjenih klobukih.
Učitejjišče je naša sobese-dnica obiskovala v Gorici, ki je bila tedaj povsem sloven-ska; tudi učni jezik je bil slo-venski. Leta 1903 je maturira-la in se vrnila v svoj rojstni kraj. Kmalu se je izkazala kot dobra učiteljica, predvsem pa kot zavedna Slovenka. Za ti-ste čase je bilo nekaj nepojm-Ijivega, da je učiteljica govo-rila slovensko na roditeljskih sestankih in vendar jo zato nihče ni upal očrniti. Že te-daj, se pravi še v stari AvStri-ji, ko je bila mlado dekle, je bila osebnost, ki je vedela, kaj hoče.
»Že v drugem razredu smo učili nemško. Neskončno ve-selje pa nas je prevzelo, ko smo po prvi svetovni vojni lahko učile v materinem jezi-ku,« se je spomiryala.
- Česa se najbolj spomnite v času vaSega učiteljevanja?
»Spominov je veliko. Še danes sem zadovoljna, da mi je v času krize, ko so otroci prihajali v šolo bledi, bolni, podhranjeni, uspelo ustano-viti šolsko kuhinjo, v kateri so delili mleko in kruh, naj-bolj potrebnim pa kar cel obed. Vsi učenci pa so dobi-
vali učbenike in druge potre-bščine zastoiy.«
Ponosna je tudi na dejstvo, da je najbrž prva v stari Jugo-slaviji organizirala kolonijo za rudarske otroke. To je bilo v Bakru leta 1926. Deset let kasneje sta skupaj z nekim učiteljem kupila za Iasten de-nar dve hiši v Bakru in ju na-menjia otrokom trboveUskih rudarjev. To je veren dokaz, kako je vse svoje življerye in tudi imetje razdala drugim. Sama ni imela družine iz ene-ga samega razloga:
»Že pri dvajsetih so mi re-kli, da imam tuberkulozo, pa sem veijela, da bom pač kma-lu umrla in si nisem upala ustanoviti družine,« je bila iskrena.
Da so se zdravniki hudo uš-teli, je zvedela šele leta 1940, ko se je upokojila kot ravna-teljica dekliške šole v Trbov-ljah. Tako je dočakala sto let sama, kajti tudi bližji soro-dniki so se raztepli po svetu.
Kaj vam je bilo v življenju najhujše? sem jo vprašala, kajti v njenem pripovedova-nju ni bilo nobenega obžalo-vanja, nobenih graj in godr-i\jar\ja. Življer\je je imela ve-dno rada.
»Ja, to pa je bil prav gotovo trenutek, ko sem morala be-žati iz Trbovejj pred Nemci in tam pustiti vse svoje reči. Ho-teli so me imeti za svojo sode-lavko, pa sem z besedami pri-stala, dejansko pa že nasled-nji dan po obljubi, da bom delila nemško podporo naj-boljšim otrokom - bodoče-mu nemškemu rodu - izgini-la skrivaj čez hribe v Ljublja-no k bratu,« je pripovedovala in tedaj je bilo čutiti v iye-nem glasu žalost, ki je ni ni-koli prebolela.
Najbrž bi se iyeno živyeiye še drugače zasukalo, da je ostala v svojih Trbovljah, med svojimi knapi, katerim je storila toliko dobrega. Ni-koli več se ni vrnila tja. Nekaj let pred odhodom v dom je živela celo v Opatgi.
»Zdaj sem tu, zadovoljna, da sem našla zatočišče, kjer se dobro počutim.«
Da bi se vsaj še dolgo do-bro počutila, ji vsi želimo iz srca.
Albina Adamič