Š'ev. 249. V Ljubljani, t ponedeljek, 30. oktobra 1911. Leto XXXIX. s tfelja po pošti: s= Za oelo leto naprej . K 26'— h pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloietno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . K 24'— aa pot leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B'— za ea meseo „ . „ 2*— T spravi prelaRea naseda* K 1*90 Inseratl: Enostolpna petltvrsta(72 mm): sa enkrat . . . . po l& tr sa dvakrat . . . . „ 13 „ as trikrat......10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 sua) 30 flaarjev Izhala: = vsak dna, lzvsemil nedelje la praznike, ob 5. ari popoldao. par Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Itev. 6/UL Rokopisi s« ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ssat sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol ttev. B. tes Avstr. po&tne bran. raonn si 24.797. Ogrske poitne hran. račun št 26.5U. - Upravntikega telefona it. 188. J/m OJHS M JWmi s Ljubljanski iolilci! Usi, katerim ie u resnic napišite za deželnozborsko srcu časi, ugled in napredek Ljubljane, 31. oktobra na siasoonice: mizarski mojster in hišni posestnik o IfnMfani. Za Maske »odsioc Slocaasks LJndske Stranke: es vuj DansSnja števila obseea 6 strani. V Avstriji so zdaj vrši jako zanimiv notranjepolitični proces. Zgodil so jo namreč naravnost velik političen čudež. Avstrijski ministrski predsednik baron Gautsch jc potreboval za. izvršitev svojega vladnega programa trdne večine. Ker so sc strankarske razmere po zadnjih držav-nozbrskih volitvah popolnoma izprc-mcnile, ni danes v parlamentu večina mogoča brez Čehov. Baron Gautsch je zato sklenil, da Čehe privabi in se jc kot prvi pogoj za to lotil rekonstrukcijo svojega ministrstva. Tukaj so pa Nemci, odnekdaj vajeni, da imajo odločiv-no besedo, rekli: Ne! In avstrijski ministrski predsednik se nemškega veta ni ustrašil (to je tisti čudež), ampak bo v kratkem stopil pred zbornico z novim kabinetom, ali jo Nemcem prav ali ne. Seveda se v poučenih krogih govori, da so se Nemci le na videz upirali, da nasujejo radikal, elementom nekaj peska v oči. Zakaj čo bi se Nemci rekonstrukciji kabineta zares upirali in koaliciji s Čehi pod tem pogojem (ki ga Čehi v prvi vrsti zahtevajo) odločno nasprotovali, bi šel parlament po vsej priliki zopet rakom žvižgat in bi pela palica — § 14. Parlament pa, ki ne more najvažnejših in življenjskih potrebščin države rešiti, ampak ga je treba rodno razpustiti, ako se hoče kaj temeljitega napraviti, bi izgubil ves zmisol. — Baron Gautsch, tako pravi najnovejše poročilo, jc bil včeraj pri cesarju v avdijcnci in mu seveda predlagal izpremembo vlade, kakor jo sma-Ira za potrebno. »Wiener Zeitung« bo Že v četrtek razglasila imenovanje novo vlade. Od sedanjih ministrov ostanejo Gautsch, Sturgkh, Georgi in Hochenburger, kar je jasen clokaz, da so se Nemci dejansko udali. Na-učni m.nisler postane baje znani botanik, dunajski vseučiliški prof. W i o -R e r, minister za javna dola praški trgovinskozbornični tajnik II o t o-vv e t z, trgovinski minister sekcijski šef baron F r i e s - S k e n e, poljski rninister dvorni svetn. G o r m a n , dočim hočejo Zaloškega napraviti menda za železniškega ministra. Sturgkh bo P evzel notranje zadeve, Hochenburger osiane pri just.ci. Kaj bo s kmetijskim ministrstvom, se ne ve, bajo jc reklamirajo zase češki agrarci. Gotovega seveda ni nič; odločitev pa je že padla 1 v ministrskem svetu, ki se je vršil včeraj popoldne. — Češki listi spremljajo akcijo barona Gautscha večinoma z velikimi simpatijami. — Včerajšnji ministrski svet se jo bavil tudi z bosanskimi železnicami. Avstrijska vlada želi direktno zvezo met" Dunajem in Sarajevom skozi Zidani most — Z a g r e b, a ogrska vlada temu seveda nasprotuje in hoče direktno zvezo z Budimpešto. Zato se bodo pogajanja glede tega še nadaljevala. Zveza skozi Zidani most je seveda za K r a n j s k o velikega pomena. — V kartelnem odseku je predložil dr. Krek načrt zakona zo p e r k a r t e 1 e. X X X Boji, ki so se vršili pretekle dni pred T r i p o 1 i s o m, pomenjajo za Italijane velik neuspeh. O tem so po došlih poročilih vsi strategi popolnoma edini. Oficielna poročila generala Caneva so zelo nezanesljiva. Dočim jo precej po bitki, ki se je vršila 26. t. m., poročal, da jo napadlo Italijane 1U00 Turkov in Arabcev, govori oficielno poročilo zdaj o 10.000 do 12.000 sovražnikih, od katerih da je najmenj 2000 v boju padlo. 4000 pa da jih jc ranjenih, t /rej .10 več kot polovica za boj nesposobnih. Kljub lomu pa obenem poroča, da ;e turška vojska Lahe dne 28. t. m. navsezgoda j v n o v i č n a p a d 1 a. Da bi armada, ki ima polovico mrtvih in ranjenih, mogla v tako kratkem presledku nasprotnika zopet napasti ni verjetno in zato sc kljub najboljši volji poročilom laško »Agenzije Štefani« ne more preveč verjeti. -Sicer pa oficielno poročilo no more utajiti dejanskega neuspeha Italijanov, italijanske četo so so morale namreč umakniti in si izbrati drugo črto za obrambo mesta. S tem jo .jasno rečeno, tla je italijanski ekspedicijski zbor potisnjen popolnoma v defenzivo in da jo moral opustiti začas namero iz Tripolisa vodno dlje prodirati. Sicer se Agenzia izgovarja, češ kupi mrličev ob stari fronti okužujejo zrak, toda če bi bili Lahi Turke tako »sijajno« odbili, kakor trd jo, bi bili prodrli dalje, sovražnika zasledovali in trupla zakopali, ker slednje je ono najvažnejših opravil v moderni vojski. Da toga niso storili, temu .je vzrok ta, da se niso upali prodira; i, ker so po skoro enodnevnem boju bili zolo os abl eni n upehani, pa najbrže je oVCZ ker napada dalje, če 20.000 mož — toli- ko jih je bilo na laški strani v boju — pobije 2000 sovražnikov in jih 4000 rani, potom bi bilo pač pričakovati, da tako oslabljenega sovražnika vržejo kotikormogoče daleč nazaj, nc pa se sami umaknejo! To dejstvo dokazuje, cla so Lahi Tripolis slabo zavarovali. Mislili so da se bodo z lahkoto mogli pomikati naprej v notranjost dežele in zalo so svojo fronto predaleč ocl mesta raztegnili. Po poročilu z bojnega polja se da sklepati, cla je laška fronta 30 km dolga, dočim bi po vseh taktičnih načelih ne smela biti za 20 000 mož daljša kakor 3000 metrov, ker jo treba upoštevati tudi to, da morajo za obrambno črto stati tudi močne rezerve. Lahi ^o bili pa tako rekdo razpostavljeni, da so jim Turki z lahkoto prišli v hrbet in da so so na posameznih točkah razvijali boji na nož. Lahi so s tem, da so se umaknili, popravili svojo veliko prvotno napako. Turkom poveljujejo izborili častniki in zato se obetajo Italijanom še jako grenko izkušnjo. Položaj jo za Italijane tem slabši, ker danes tržaški sanitetni urad razglaša, da v Tripolisu divja kolera. Laška poročila dano:? tudi priznavajo, da so se morale laške četo clno 23. t. m. pri Ilomsu cel dan proti Arabcem boriti, ki neprestano napadajo. Položaj je v Tripolitani-.ji za Lahe tak, da se mora ekspedicijski zbor v Tripol.su, Ilomsu, Dcrni, Bengaziju in Tobruku braniti in da o prodiranju ni niti govora. Vest, cla jo italijanska vlada velevlastem aneksijo Tripolisa žo notificirala, ni resnična. Bilo bi ros smešno, ako bi bila vpričo sedanjega položaja v Tripolisu kaj takega storila. XXX Dno 28. t. m. sc jc začel v Inomostu shocl avstrijske socialne demokracije. Vršila se je najprej konferenca socialistično ženske organizacijo. Otvorila ga je sodruginja Adelheid Popp z Dunaja. Socialistična ženska organizacija šteje 18.000 članic. Včeraj sc jo obravnavalo o soc. demokraciji in njenih nasprotnikih. Govorili so poslanci dr. Adler, Pcrnerstor-for, Soitz in Daszynski. Stvar bo postala zanimiva tedaj, ko se začno razprava o razmerju med nemško in češko socialno demokracijo. * * * Na Iv i t a j s k e m so sc razmero iz-ptreobrnile: Juanšikaj jo namreč nalogo prevzel Ki aj ko pacificirati. Juanšikaj jc edini mož, ki se mu ta naloga more posrečiti. Mož jc Ze pred leti zahteval popolno preosnovo kitajskega vladnega sistema, a ga je dinastija sumoglavila in pregnala. Zdaj pa, ko ji vsled velikega revolucionarnega gibanja teče voda v grlo, ga jo iz pregnanstva poklicala nazaj. Juanšikaj pa. jc stavil sledečo pogoje: 1. iz ministrstva morajo odstopiti vsi ministri mandžuškega rodu, 2. leta 1912 se mora s k 1 i o a ti ki t a j s k i pa r-1 amen t, 3. Juanšikaj ima polno moč se z rcvolucijonarji pogajati. In res: tri ministre mandžuškega rodu so postavili pod obtožbo, med njimi železniškega ministra Šenksijanliuaija. Obenem so pa doživeli revolucionarji poraz. Vladne čete so namreč revolucionarje pri Hankau-u pobile. Vstaši so izgubili 400 mož in topov. Nato so vladne četo zasedlo H a n k a. u, ki jc bil dozdaj glavni tabor revolucionarjev. V portugiški republiki, ki jo jo »Slovenski Narod« imenoval »luč na zapadli,« so gode grozovitosti, kakor jih dandanašnji nc zagreše niti Turki v Armeniji in Albaniji. Vredno je, da so brutalnosti portugiških mogotcev pribijejo za slučaj, da bi prišla na printer kakšna »Zarja« in monarhistom očitala, da hočejo »postavno« republiko vreči. To ni nobena postavnost, ampak tiranstvo, zoper katero jo odpor popolnoma upravičen. Proo Rebollo, zastopnik madridske »Debate« opisuje v svojem listu portu-giško razmero sledeče: V Lizboni je zaprtih najmenj 2000 monarhistov. Zdaj sc pripravljajo na to, da jih deportirajo na. Madeiro v podzemske prostor o, od katerih so nekateri 100 m globoki. Republika sorodnikov o usodi ujetnikov ne obvešča. V Oportu peljejo vjetnike na majhno čolne — po 20 oseb naenkrat — in jih na visokem morju potope in se potom vrnejo po nove žrtve. Tako je delal krvoločni Carrieres za časa velike francoske revolucije. Duhovnikom vJigo pečat na čelo, da jih sodrga takoj spozna, če se vrnejo. V Oportu je Preo Rebollo na lastne oči videl, kako je sodrga. duhovniku, ki so ga vlekli v zapor, razbila z železnim kolo roko, ne da bi vojaki to branili. Pa saj so vojaki prostovoljci vzeti iz sodrge! Nek častnik je poročevalcu priznal, da Je republika voditelje asonarhiiUo vstale dala zastrupiti. Tako postopajo na Portugalskem tisti republičani, ki jih je naše liberalno in soc. demokraško časopisje proslavljalo kot »nositelje moderne kulture« in »rešitelje dežele iz klerikalnega jarma«! Z Beneškeea. Knjige sv. Mohorja smo ravnokar dobili in smo zadovoljni ž njimi. Število naših Mohorjanov se je znatno znižalo, kar ni čudo, ker je bilo lani nepričakovano naraslo; sicer pa je treba povdariti, da so udje odpadli v krajih, koder je bila lani vsled uim slaba letina. Letos smo doživeli strastne napade na to družbo od strani laškega časopisja, češ, da je politična družba, ki deluje v protilaškem duhu in preplavlja naše kraje z brezštevilnimi knjigami, brošurami, listi, oklici itd. Boj so zanetili videmski časniki, za njimi so kmalu potegnili vsi glavni listi italijanskega liberalizma. Vsi naši duhovniki so bili osumljeni in obrekovanj, a posebno hudo je bil napaden prof. Trinko in radi njega tudi videmsko semenišče, kjer podučuje, kakor da bi bilo ondi gnezdo najhujšega panslaviz-ma in papizma. Živinska razstava. Tekom jeseni smo imeli v Šenpetru prvo slovensko živinsko razstavo. Poizkus se je jako lepo obnesel. Dasi je vreme zadržalo doma bolj oddaljeno živino, se je vendar prignalo skupaj čez 300 glav. Šlo se je samo za govejo živino, izmed katere je bilo ogromno število uprav lepe in hvalevredne. Sploh se je pokazalo, da se je naša živinoreja zadnja leta lepo izboljšala, tako, cla so bili poklicani strokovnjaki in udje deželne živinske komisije jako iznenadeni. Vse se je izvršilo po inicijativi posameznikov, ne da bi se bili za to kaj brigali, vzpodbujali in pomagali za to poklicani faktorji. Pokazalo se je, da se naše ljudstvo vzbuja in si samo pomaga, ke-dar ga vlada in oblasti zanemarjajo. I s t o t a k o sc naše ljudstvo živahno poteza za železniško zvezo s Čedadom posebno zaradi tega, ker je postala navadna cesta, dasi državna, zadnje čase tako slaba, da ovira ves promet in hudo škoduje našim interesom. Letina. Jesen je pri koncu; žalostno pa je, da nimajo naši ljudje kaj shraniti za zimo. Suša je bila strahovita, da take živ človek ne pomni. Posledica je, da je zmanjkal ponekod ves jesenski pridelek. Marsikatera družina, posebno v gorah, bo glad trpela. Duhovniške vesti. V Reziji se je ustanovila nova kaplanija v vasi Šolbici; dobila je takoj svojega kaplana v osebi novomašnika Ivana Šinika, tarčentskega Slovenca. Pri župniji na iRavenei, kjer je dolgo vrsto let služboval zdaj vpokojeni č. g. Rukin, je postal za župnika furlanski duhovnik Be-vilacjua; župnijski koplan je tudi Fur-lan. — V furlansko-slovenski župniji Pre<štint je zadnjič umrl hvaležnega spomina vredni župnik g. Miha Česnik. Najbrže dobi za naslednika nečaka č. g. Pija Kručila. — Hudo je obolel 80-letni preč. monsig. Trušnik, župnik v furlanskem Galianu. — Nova velika Ižupna cerkev v Šempetru je skoraj dozidana. Prav lepo bo izgledala. Slog je romanski. — Vojaščina nam je ravno- TtlNIS -i ■ Ht r f cllan a, _ . »»au**. rtarrp M / m, . ^ f O n / senca *11 tf / 3 f ftES M ELK eoi-Bus _____ SAHARA {3 ? y ... -v. .^Zi u • Karawanen3fraaaen ■—— Tripolifanische Gtenze Pozorišče italijansko - turške vojske. kar pobrala štiri izvrstne slovenske bogoslovce. Naše edino slov. društvo je imelo dne 20. julija vendarle svoj sestanek. Zbrali smo se v Platinščah — v katakombah — ne, na visoki gori, kjer nas je videl in slišal edino le Bog! Naša duštvena soba je bila od Boga nam na razpolago dana — planota vrhu gore, naša trobojnica pa je bila sestavljena iz belih skal, modrega neba in naših radostnih rdečih lic. Primerna predavanja tovarišev, kakor tudi nabožne in narodne pesmi so nam vlile novega ognja za nadaljnje delovanje v smislu društvenega gesla: Z Bogom in z Marijo — za beneško Slovenijo! Posebno lep in pomenljiv dan je bil za nas tudi v nedeljo dne 8. oktob a. Sešli smo se na Lesju, da proslavimo 251etnico mašništva našega beneškega, veleza-služnega profesorja dr. Trinka. Slav-Ijenec se žal slavja ni mogel udeležiti. Kako tudi?! Saj so ga nasprotniki slovenske besede že tako strašno očrnili pred italijansko vlado ter ga po svojih listih naslikali kot najnevarnejšega slavofila! Na slavnostnem večeru so govorili Anton Kufol (predsednik), Jos. čačič, bogoslovec P. Hvalica, An dr. Bernik in Jos. Šimic. Sodelovalo je pevsko društvo »Matajur«, ki nam je kaj ubrano zapelo »Našo zvezdo«, »Mo je adrijansko«, »Na dan« in slične slovenske budilke. Bax*itonove samospeve pa je posebno izvrstno pogodil naš pevec Alojzij Sukolja. evsie novice, -f- Same sebe slepe. Liberalna stranka je bila že od nekdaj velika v tem, da je sama sebe slepila. Kadar je najbolj »zmagovala«, je bil; ^ajbolj te-pena. Sedaj daje zopet »pogum« pri de-želnozborskih in državnozborskih volitvah neštetokrat poraženim svojim Četam z »zmagami« nri občinskih volitvah v občinah, ki so vedno bile liberalne postojanke. Veseli so, če jih vsaj nekaj rešijo. Zato toliko upitja, ko jc S p. Š i š k a volila tako kot vedno in zato bo toliko upitja o občinskih volitvah v Z g. Šiški ali Novem mestu, ki sta ostala v liberalnih rokah. Pri tem pa slepi liberalci ne vidijo, da se S. L. S. tudi v občinah, kjer je doslej liberalizem nemoteno vladal, krepi in da liberalci zmagujejo le še s pomočjo soc. demokracije, ki je sedaj razkrinkana pred ljudstvom kot sužnja tistega najnazadnjaškega liberalizma, ki delavstvu ni privoščil splošne in enake pravice in je bil sploh tudi vsaki občinski reformi nasproten. Nekaj »naprednih« zmag so pa liberalci kar po svoje prikrojili. Radi lokalnih razmer sta semtertje med našimi somišljeniki dve struji; par liberalccv se obesi eni struji in tako se liberalci časih same sebe z »zmago« nafarbajo. Za liberalizem s tem ni nič pridobljenega, to so in bodo vedno dokazale deželnozborske in državnozborske volitve. Tako je bilo z občinskimi volitvami v Rudniku, kjer so nastali radi šole lokalni spori. Nekoliko pa liberalci vendar čutijo, kako se neusmiljeno vlečejo, zato tako veselje, če so n. pr. »zmagali« v vedno liberalnem Podzemlju ali v Maj-zeljevi Beli cerkvi. Čez nekaj časa se pa celo iz takih »trdnjav« kot je bila Bela cerkev čujejo drugačni glasovi, kot jih je pa razširjalo liberalno časopisje. O občinski volitvi v Beli cerkvi n. pr. pišejo »Dolenjske Novice«: »Občinske volitve pri Beli cerkvi so v večini izpadlo ugodno za S. L. S. Zato je nadvse smešno bahavo pisarjenje liberalnih listov »o sijajni zmagi narodno-napredne stranke v Beli cerkvi, ki se otresa klerikalnega jarma«. Da se osebnosti menjajo v občinskem zastopu, je pač sto vzrokov, ki nimajo s politiko uič opraviti. Seveda je to potem gotovim ljudem kost, na kateri s slastjo glojejo, — pri tem pa vendar lakote gi-nejo.« — Proces se povsod prav lepo razvija v škodo liberalizma. Dobri elementi obračajo hrbet liberalni stranki, ki pod »odkritim bojem za napredek, pravico in poštenost« razume le časnikarske laži in lainjiva hujskanja. Kamnik pomenja v tem boju velikansk udarec liberalni stranki, po-raz, ki je tako velik, da ga liberalcem nič ne more odvagati. In tako so bo stvar lepo dalje razvijala; liberalne laži in hujskanja bodo vedno bolj, če tudi semtertje počasi, ljudem oči odprle. Naj le liberalni voditelji mislijo, da smejo ves čas delati neumnosti, potem pa po disciplini upiti. Slovenska Ljudska Stranka je bila in bo tista, ki bo vedno napravila dobiček, posebno če bodo naši tudi v lokalnih razmerah dovolj previdni. Čim bolj pa liberalci sami sebe slepe, bolj jih bo glava bolela. I- Kamniške liberalce in z njimi združene socije je poraz pri občinskih volitvah hudo poparil. Že tedne pred volitvijo so pisali po časopisih o slavni zmagi in grozili S. L. S. in posebno kamniškemu dekanu z Velikim petkom. Pa prišlo je ravno nasprotno; poraženi so v vseh treh razredih. V prvem razredu so ostali v manjšini 3 do 5 glasov, v drugem za 64 in v tretjem za 58 glasov. Volilcev je bilo v prvem razredu 150, v drugem 330, v tretjem 626, blizu 90 odstotkov vseh volilcev. Volitev je bila silno burna. Strogo zakonitemu, vsestransko objektivnemu in možato odločnemu postopanju gospoda gerenta dr. Žužeka gre zahvala, da ni prišlo do usodepolnih spopadov. — V proslavo zmage so hoteli meščani-somišljeniki S. L. S. razobesiti zastave, kar se je pa odsvetovalo, da ne more nikdo očitati izzivanja. Le iz »Kamniškega Doma« je vihrala v nedeljo dne 29. t. m. zastava, ovenčana na drogu z lipovim vencem. Zmage so se spominjali brzojavno: občinski svetniki ljubljanski, kolikor jih pripada S. L. S., državni poslanci dr. Krek, dr. Korošec, dr. Žitnik, Hladnik, deželni odbornik dr. Pegan, ravnatelj Jovan in drugi. + Shod. V nedeljo po prvi maši je imel v Polhovem Gradcu javen shod državni poslanec Gostinčar. Poslušalo ga je izredno veliko mož. V eno uro trajajočem poljudnem govoru se je jjo-slanec dotaknil novega vojaškega zakona, uradniških plač, nameravanih osebnodohodninskih davkov, obširno pa govoril o draginji, argentinskem mesu, kartelih, špekulacijah itd. Ker ni radi suše prešičje krme, zato so se poslanci obrnili na vlado, da stori potrebne korake, da se dobi cena krma. Pojasnil je tudi položaj vlade, nazadnje pa razkrinkal liberalne in demo-kraške »prijatelje ljudstva«. + Dnevnik »Hrvatska«, novo pra-vaško osrednje glasilo, prične v Zagrebu izhajati 1. novembra. S 1. novembrom prenehata izhajati pravaška dnevnika »Hrvatsko Pravo« in »Hrvatska Sloboda«. + V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« je napisal Engelbert Gangl pod naslovom »hinavščina in hudobija« članek, ki zvrača krivdo na nadučitelja Pirnata, da ni bila imenovana hči ljubljanskega učitelja Likarja za definitivno v Mokronogu. Sicer je častna dolžnost zavednega Slomškarja, da ne izkazuje liberalcem uslug, a g. Pirnat si je vendar prizadeval, da je prišla Likar jeva hči pri krajnem šolskem svetu Soleče - izvor sile v nodoCnostl. ttamsay o izčrpanju premogovih zakladov. — Solnce — izvor sile. — Delo soinca v atmosferičnem stroju. — Soln-čni motor. — Nova kulturna doba. V svojem mnogoomenjenem nastopnem govoru v »Britisch-Associa-tion« v Portumouthu se je pečal sloviti angleški fizik William Ramsay s problemom o pridobivanju novih virov energije, ki naj bi dajali tehniki in industriji potrebnih moči, ko poide nekoč vsa ona ogromna zaloga premoga, ki še potrpežljivo čaka, da jo dvigne človeška roka, da jo požro tovarniške peči. Po preračunjanju tega učenjaka bodo izčrpani vsi zakladi premoga, ki jih šc hrani Anglija žc po 175 letih. Da-siravno hrani zemlja še ogromne sklade premoga, ki leže več ali manj globoko pod njeno površino — bo enkrat vendar napočil dan, ko pogori zadnji košček premoga. Kedaj pa se to zgodi — tega ne preračuni nihče, niti približno ne. In dejstvo, da enkrat poide ves oni, v premogu naloženi solnčni kapital. popolnoma opravičuje skrb in stremljenja naših tehnikov, ki si že danes belijo glave, da bi izsledili nove vire energije. Kateri pa nai bi bili oni izvori sile, ki naj bi služili kulturnemu človeštvu, ko poidejo premogova bogastva? Tehnika nam jih našteva več. Predvsem bi bile tu sile tekoče vode, izraba plime in oseke, ki so posledica privlačne sile meseca, in soinca — slednjič še tehnična izraba moči vetra in soinca. Nam, ljudem sedanjosti bi se zdelo neverjetno in smešno obenem, da bi solnce, ki že 70 milijonov let, ogreva našo zemljo, ki je pogoj vsega življenja, ki bo opravljalo to svoje blagotvorno delo po preračunan ju H. v. Ilelmholtza še drugih 17 milijonov let, cla bi to soince vkoval človek v svoje spone in je prisilil, da mu pokorno goni njegove stroje. Velikanska belo žareča masa soinca, proti kateri je zemlja naša pravi pritlikavec, ki bi ji moralo priskočiti še 324.439 drugih svetov njene velikosti, ki se pode po vsemiru na pomoč, da bi se lahko merila z maso soinca, ta masa izžari letno toliko množino toplote, ki bi se, izražena s številkami pri&ela z 58. in končala na 33. mestu. Seveda je odmerjen zemlji samo 2.735 milijonski del vse toplote, kar da še vedno 96 biljonov toplotnih jednot, ki lahko opravljajo delo 40.000 biljonov meterskih kilogramov v sekundi. Zračni toki in iz njih izvirajoči vetrovi, od božajočega zefirja, pa do s hitrostjo električnega brzovlaka divjajočega orkana — vse to je posledica zračnih, od soinca neenakomerno razgretih plasti. Posledica istega pojava jc tudi tako potrebna izjeclmičba toplote med dnevom in nočjo ter ista letnih časov. In ko prodre solnčna toplota na zemljo, jo že čaka drugo ogromno delo. Kakor znano, izhlapi voda, kot vsaka druga tekočina pri vsakem pritisku in pri vsaki temperaturi. V obliki pare se dviga voda, dokler ne priplava v hladnejše plasti, kjer se del izloči v obliki finih vodnih kapljic (megla in oblaki), kar vse plava dalje, dokler se v toliko ne ohladi, cla pade v obliki dežja na zemljo. Na ta način se ne dvigne letno samo 600 milijonov kubičnih metrov vode do visočine oblakov, ta količin?, vode se poleg tega tudi enakomerno razdeli od polutnika pa do obeh tečajnikov. In pretvorbe, ki jih provzročajo deževja, reke in voda sploh na naši zemlji, vse to je istotako, kot sta plima in oseka ob morskih bregovih posledica velikanskega učinkovanja solnčne toplote — soinca samega. Če vzajmemo še precejšno porabo solnčne toplote za fauno in floro, ostanejo še vrhu vsega še vedno milijoni toplotnih jednot na sekundo, ki nam nič ne koristijo in so nam v pravo nadlogo. O tem nas je poučilo letošnje poletje. Da bi se ta velikanski preostanek solnčne toplote porabil kot gonilna sila naših strojev, to je zaenkrat še nerešen problem tehnike. Težak, a nikakor nerešljiv problem. Tehniku in iz-najditelju motorja, pri katerem deluje kot gonilna moč segret zrak, Johnu Ericssonu se je posrečilo sestaviti — solnčni motor. V konični leči je koncentriral Erics on tolnčne žarke, ki so ogreli vodo v malem parnem kotlu do vrelišča. Para mu je služila kot pogon malemu stroju. Take solnčne motorje, s katerimi se je naredilo prve praktične poizkuse že leta 1875. v Adenu se uporablja v prostranih pustinjah Kalifornije z uspehom za dviganje vode. Eden teh motorjev opravlja delo 10 konj. moči (750 meterskih kilogramov) in dvigne v minuti 6000 litrov vode iz zemlje. V ta namen služeča leča ima v premeru 10 metrov in je sestavljena iz 1800 delov. Ti motorji, ki v malem prav dobro opravljajo svoje delo, bi se v času, v katerem naj solnčna toplota goni vse stroje ne obnesli povoljno, ker bi v tem slučaju morale leče zavzeti velikanske dimenzije. Vsekakor je pa prvi korak v ta namen že storjen in manjka samo še iznajdljive glave, ki nam odpre pota do tega cilja. Možnost pretvorbe toplotne energije v druge oblike sile je že zclavna znanstveno dokazana. Croo-kovi radijometri ali svetlobni mlini, pri katerih se svetloba naravnost pretvarja v delo, termični stebri, v katerih proizvaja toplota neposredno električen tok in solnčni motor, ki pretvarja solnčno toploto direktno v energijo dela, vse to nas prepričuje, da ne stavimo nemogočih nad v solnčno oblo. Mogoče bi bilo danes še prezgodaj pisati o prevratu, ki bi ga provzročil prvi porabljivi solnčni motor na naši krivi zemlji. Ozračje, ki je danes oku-žuje dim tovarn, ških dimnikov, ki škodljivo upliva na rastlinstvo — bo čisto. prva v terno. Gospod Pirnat pa ni ne okrajni, ne deželni šolski svet, tudi gospod vitez Kaltenegger ima le en glas, zalo ne moreta niti prvi, niti drugi, če je najvišja šolska oblast, upoštevajoč razmere, imenovala drugo učiteljico, kot si želi g. idrijski deželni poslanec, ki bs se tudi že sesedel na gola tla, če bi mu ne pripravil udobnega stolička na idrijski realki od Gangla napadeni referent v deželnem šolskem svetu. — Sicer pa naj človek, ki ve, zakaj nekje hira in umira zapuščeno dekle, ne govori o britkem razočaranju, o pravičnosti in poštenosti, o vesti in o — grehu. — Škof dr. Anton Gjivoje je bil včeraj v Splitu ob navzočnosti zastopnikov oblasti slovesno vstoličen. -f Iz sodne službe. Sodnika Anton N a g o d e in dr. Adolf K a i s e r v Ljubljani sta imenovana za okrajna sodnika istotam. -f Iz srednješolske službe. G. dr. Franc Č a d e ž v Ljubljani je bil imenovan za suplenta na c. kr. državni gimnaziji v Gorici. + Koroški deželni predsednik ba-fron Hein ostane še en mesec v službi. Baje se devet mož za njegovo mesto poteguje. + II. hrvaški kato iški shod se glasom sklepa katoliškega kazina v Zagrebu vrši leta 1912, in sicer najbrže v Zagrebu. + Prestavljen je č. g. Jakob Omah-Aa iz Sv. Trojice pri Tržišču v Boštanj. — Zadružna šola v Ljubljani. Četrti tečaj Zadružne šole. se prične dne 3. novembra t. 1. ter traja do konca aprila leta 1912. Vrši se torej le v zimskih šestih mesecih. Poučuje se na nji zadružništvo, knjigovodstvo, računstvo in dr. Sprejemajo se kmečki mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, če so dovršili najmanj ljudsko šolo. Šolnine ni plačati nobene. Za vpis je vposlati krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 5 K vstopnine do 3. novembra t. 1. na naslov: Ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2. — Katoliško uči eljsko društvo za Istro »Hrvatska škola« v Pazinu je imelo I. glavno skupščino, pri Sv. Petru v Šumi (Istra), dne 29. oktobra 1911. Ob pol deveti uri je bila svečana sveta maša s klicanjem sv. Duha. Po maši se je vršila glavna skupščina v dvorani g. Kopite pri kolodvoru s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja po najstarejšem članu društva; 2. čitanje društvenih pravil; 3. volitev; a) dveh zapisnikarjev, b) odbora.: pred sednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, jk> enega odbornika za vsak okraj Istre, dveh revizorjev; 4. predavanje: Moralna vzgoja; 5. c . kr. učiteljska. šola za Istro; 6. društveno glasilo »Hrvatska škola«; 7. slučajnosti. — Zemlja požrla vprežen voz. V petek popoldan je peljal Franc Kobal iz Branice pri Vipavi gnoj v vinograd. Ko obrne v vinogradu voz, zagleda, da se voz pogreza v zemljo. Hitro hoče konje spreči. Toda v istem trenutku pogrezne zemlja voz s konji vred. Gospodar je skočil hitro na stran in šel klicat ljudi na pomoč. V kratkem času je bilo polno ljudi na kraju nesreče. S pomočjo konjev so dvignili ponesrečeno žival iz globočine, ki je bila težko poškodovana. Tacega slučaja še ne pomnijo ljudje v naši dolini. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski Svet za ljubljansko okolico je abs. učit. kandidatinjo Ludmilo Sirnik imenoval za prov. učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Zapotoku. — — Moreča vročina in iz nje izvirajoča mržnja do dela takrat poneha. Zakaj ? Vso ono solnčno energijo, ki jo danes še čez potrebo v vročih poletnih mesecih solnce izžariva, bodo porabili stroji. Delavna moč solnca bo poleg vsega Še jako poceni. Za nas prebivalce zmernega pasa bi bilo poleg solnčnega motorja treba še druge priprave, ki bi nam preskrbela toplote za zimske mesece, v katerih solnce preveč skopari z gorkoto. Priprosteje bi bilo to za tropične kraje, katerih prebivalci skoz vse leto trpe vročino. Solnčni motorji bodo dvigali vodo iz zemlje, ki bo izsušena oze-Ienela in obrodila. Drevje bo razprostiralo svojo senco. One pokrajine, v katerih solnčna vročina zabranjuje in slabi delo, bodo postale središče kulture. Neizmerna bogastva bodo vzklila iz tal, na. katerih je dosedaj človek radi njihove puščobe mogel bivati v največjem pomanjkanju le kratek čas. In ljudje te dobe, dasi še tako daljne bodočnosti se bodo z veliko večjo hvaležnostjo ozirali do kralja dneva, o katerem je Leonardo da Vinci rekel: da ga razun njega ni v celem svetovnem prostoru nobenega, telesa veličaslncjšega in mogočnejšega ocl njega. Okrajni šolski svet v Kamniku je namesto obolele učiteljice Ane Zarnik imenoval abs. učit. kandidatinjo Katarino Kosišo kot suplentinjo na ljudski šoli v Moravčah. — Okrajni šolski svet v Litiji jc abs. učit. suplentinjo Rozo Gospodarič imenoval za provz. učiteljico na ljudski šoli v Kresnicah. — Polkovnik Igo Schmidt pl. Fns-sina, ki je bil imenovan poveljnikom ljubljanske 44. domobranske pehotne brigade, je eden odličnih Častnikov, kateremu so natanko poznate dežele, v katerih so nastanjeni polki njegove brigade. Schmidt je pošten Nemec, ki jako čisla vojaške vrline kranjskih Slovencev; zato nam bodi pozdravljen! — Interesantna operacija se je vršila v tržaški bolnišnici na dninarju Arturju Trevisanu, ki je bil tako bedast, da je 15. t. m. vsled stave požrl petkronski srebrnjak. Prerezali so mu trebuh. Operacija je vspela tako srečno, da je Trevisan izven nevarnosti. — Dobrova. »Slovenski Narod« nam je v svoji številki 243. z dne 21. t. m. odprl oči, kako imamo voliti v kratkem novi občinski odbor. Po mnenju tega lažilista nista ne oče župan in tudi ves ostali odbor za nič, ker sta oba za blagor občine nebrižna. in nedelav-na, Zupan da je le hlapec gospoda župnika Plantariča in da oče župan dela le v farovško korist, občinska mu je pa le deveta briga. Grdo zlagano! Naj dopisnik dokaže, da se je za župnišče med tem časom le vinar izplačal iz občinske blagajne! Dalje trobentač tudi grdo laže, cla oče župan onega leta, ko je bila toča poklestila en del naše občine, ni storil svoje dolžnosti; župan je bil takrat svojo dolžnost o pravem času in točno storil, zato pa on ni odgovoren, če višje instance niso stvari o pravem času odposlale na merodajno mesto. Da je naš sedanji župan gospod Anton Laznik na svojem mestu, je najboljši dokaz to, da je bil že pri več zadnjih občinskih volitvah soglasno izvoljen za župana. Lažnjivi dopisnik naj torej pusti pri miru našega gospoda župnika Plantariča in gospoda župana Laznika; gleda naj na svoje lastno gospodarstvo, ki je bolj potrebno ku ttelja, kot pa ono omenjenih dveh gospodov. Kar pa zadeva zadnji svet »Narodovega« obrekovalca, bode-rno pa že Dobrovčani preskrbeli, da spravimo v novi občinski odbor može, ki bodo tudi na pravem mestu; a takih pa gotovo ne, kot bi jih rada imela »Narod« in njegov obrekljivi dobrovski dopisnik. Kar »Narod« priporoča, to ni za poštene in značajne Dobrovčane. — Velika avtomobilska nesreča Eden mrtev, več ranjenih. Minoli po nedeljek je družba, obstoječa iz soprogov P'orti (on je lastnik prodajalnice narejenih oblek »Al Popolo« v ulici Sv Sebastijana), Herminija Vicevica, natakarja kavarne »Francese« s soprogo, mladeniča Pizzarello, sina trgovca s kolesi in plinovimi aparati v ulici Sv. Sebastijana, napravila izlet v Rim in Turin z avtomobilom Puch, ki ga je najela. Avtomobil je vodil šofer Roverc. — Po vsej Italiji so se vozili srečno, njji povratku v Trst se je pa zgodila velika nesreča. Ko so se vozili iz Latisane proti Sv. .Juriju cli Nogaro (ob avstrijsko - italijanski meji), je hotel šofer nekoliko zavoriti avtomobil, ki je vozil z vso hitrostjo, da bi se izognil vozu, ki je prihajal nasproti. Ko je to storil, se je avtomobil zavrtel in se potem prevrnil ter pokopal podse osebe, ki so bile notri, izvzemši soprogo Vičevičevo, ki je ostala zunaj in ni bila poškodovana, Šofer je bil takoj mrtev, ker mu je strlo prsi; Pizzarellu je bilo zlomljenih več reber in je za dobil tudi notranje telesne poškodbe; Herminiju Vičevicu jc bila zlomljena desna roka; soproga Foi-ti sta bila le lahko poškodovana, edino soproga Vičeviča, kakor že omenjeno, je ostala nepoškodovana, ker ni prišla pod avtomobil. — Drzni divji lovci. Gozdna čuvaja Ignacij Koritnik in Ivan Kiirschner sta šla opolnoči na Rožico pri Jesenicah. Ko sta dospela do planšarske koče, sta opazila ljudi v koči. Zahtevala sta, da jima odpro. Nekdo jima je odgovoril s potvorjenim otroškim glasom, da ne bode odprl, ker se ju boji. Nato sta čuvaja hotela udreti. Kiirschner pa je segel z roko skozi odprtino v kočo, da bi odmaknil zapah. Naenkrat je dobil cel naboj svinčenk v levo roko, nakar se je razvila pravcata bitka, med čuvajema in oblcganci. Na obeh straneh so oddali po več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Nato je spravil Koritnik ranjenega tovariša, z velikim trudom do potoka, mu izpral rano in ga obvezal. Drugi dan je šel Koritnik z orožniki k koči. Koča je bila seveda prazna, notri pa. so našli nahrbtnik, žensko ruto, žensko bluzo, ustreljeno divjo kozo, od katere je bilo zadnje stegno odrezano in se je meso kuhalo v kotlu, in gorsko palico. Orožniki so prijeli dva drvarja, če opravičeno, se Dokaže. — Iz Novega mesta. Vabilo k zabavnemu večeru, ki ga priredi dekliška marijanska kongregacija v Novem mestu ob priliki svoje desetletnice v dvorani »Rokodelskega doma« v nedeljo, dne 5. novembra 1911. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži prve vrste po 2 K, druge in tretje vrste po 1 K 60 h, četrte in pete vrste po 1 K 20 h, šeste in sedme vrste po 1 K, osme in devete vrste po 80 h. Stojišča po 40 h. Sedeži so iz prijaznosti prodajajo ocl četrtka dne 2. novembra dalje v prodajalni J. Krajec nasl. in na zabavni večer od 6. ure dalje pri blagajni. K temu zabavnemu večeru kar najuljudneje vabi predtojništvo dekliške marijanske kongregacije v Novem mestu. — Ogenj na Viču. Včeraj popoldne je okolu 3. ure pričela goreti klavnica mesarja in posestnika »v Ameriki«, gospoda Marinšeka. Zahvaliti se je pri-hitelim sosedom in viški požarni hrambi, cla se ogenj ni razširil. Postal bi lahko usodepoln, ker stoji klavnica v neposredni bližini drugih poslopij. Škode je 2000 kron. — Poroka. Poročil se je v Dornber-gu g. Ernest Filipič, c. kr. orožniški stražmojster v Pulju, z gospico Amalijo Baša iz Dornberga.'Mnogo sreče! — 150 met. stotov zelenjave je mestna občina zagrebška kupila na deželnem posestvu Božjakovini. Zelenjavo bo spravila v primerne kleti in jo čez zimo na drobno razprodajala na mestnem trgu naravnost konsumen-tom ter tako zabranila neumestno dviganje cen po bolgarskih vrtnarjih. Leti so tudi letos hoteli kupiti zelenjavo v Božjakovini, katero so potem pretirano drago prodajali občinstvu, a mestni aprovizacijski odbor jih je prehitel. — Rop pred 13 leti. Pred 13 leti je nekega večera proti 9. uri vstopilo v glavno trafiko v Naišicah (Slavonija) četvero moških, od katerih sta dva zagrabila vajence in jih zaprla v nek stranski prostor, dva pa sta z noži stopila k trafikantu in njegovi hčeri in ju z nožem na vratu prisilila, da sta pokazala in izročila ves denar, kar sta ga imela. Za roparji ni bilo nobene sledi. Letošnje poletje je pa slučajno prišla vsa stvar na dan in 25. in 26. t. m. so stali vsi štirje zločinci pred osješkim sodiščem. Trafikantova hči J. Blau je kolovodjo takoj z vso gotovostjo spoznala, obtoženci pa so tudi drug drugega denuncirali; obsojeni so bili od 6 mesecev clo 10 let težke ječe. — Velika železniška nesreča preprečena. Popoldanski brzovlak Zagreb—Reka je minoli četrtek vozil s popolnoma novo lokomotivo, ki je bila prvič v rabi. 2. km precl postajo Josipdol, kjer gre proga po visoki strmini, je viakovodja slučajno opazil, da sta prva kolesa lokomotive tekla izven tračnic po lesenih pragovih. Posrečilo se mu je vlak takoj ustaviti in to tako spretno, da ni bilo nobenega posebnega sunka. Ko bi bil vlak z izkočenimi kolesi dosegel prvi ovinek, bi bila nedo-gledna nesreča neizogibna. Tako na je ostalo le pri nekaj urah zamude. Z vijaki so spravili kolesa v tračnice ter se počasi vozili do Ogulina, kjer so izmenjali lokomotivo. — Iz ljudskošolske službe. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je dopustil na zasebni nemški dekliški ljud ski šoli abs. učit. kandidatinjo Adelhei-do Czerwony k brezplačni šolski praksi, istotam se nastavijo veroučitelj Pius Pardarčer, izprašane kandidati-nje Ernešta Lehner, Jakoba Klauer in Berta. Bamberg, kot pomožne učiteljice. — V Devici Mariji v Polju jo. imenovan mesto obolelega učitelja Izidorja Smole, absolvirani učit, kandidat Vinko Sajovic. — Mesto obolelega nadučitelja Franc Rusa je bila imenovana provizo rična učiteljica Ana čop za suplentinjo na Bledu. — C, kr. deželni šolski svet kranjski je. dovolil na zasebnem učite Ijišču pri uršulinkah mesto učiteljice m. Evangelisti pl. Langer in mesto po možne učiteljice izprašani kandidati-nji Ivani Liebzeit pl. Burgschwert. — V Zalemlogu je mesto učitelja Leo Je zorška, ki je imenovan v Trst na Ciril-Metodovo šolo, imenovana za začasno učiteljico in voditeljico izprašana učit kandidatinja Kristina Veber. — Žebljarji so se zbili. V Trohovi gostilni v Kropi je nekega večera pilo pri isti mizi več fantov. Pavel Dobre in Luka Bohinc, ki sta žebljarja v Kropi, sta se pa kmalu sprla. Prvi je zagrabil kozarec, in ga vrgel Bohincu v obraz ter ga zadel na ustnice. Tudi Bohinec je vrgel steklenico v nasprotnika, a ga ni zadel. Pri tem se je zbudil žebljar Nace Gašperin, ki je pri mizi spal, pograbil stojalce za vžigalice in ga zagnal Bohincu v prsa. Nato sta skočila Dobre in Gašperin v Bohinca, ga vrgla na tla ter začela po njem udrihati tako, da je dobil več poškodb. Obdolženca, ki sta poslednje dejanje, tajila, sta bila obsojena vsak na štiri mesece ječe. — Streljal na ljubimko ln nase. 33- letni dninar Andrej Prelz je živel več let s 551etno Antonijo Rocheli v skupnem gospodinjstvu v Trstu. Ker je pa bil Prelz pijanec jc prišlo do ločitve. Ko je prišel Prelz v soboto po svoje stvari v skupno stanovanje v ulici Co-roneo št. 7, je nastal zopet prepir, pri katerem je potegnil mož revolver in ustrelil štirikrat na Rochelijevo. Dve krogi j i so jo zadeli v roke. Nato si je sprožil krogljo v desno sence. Prelza so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. Rochelijeva, ki ni nevarno poškodovana, je ostala v domači oskrbi. — Slovenec umrl v Ameriki. V Clevelandu je umrl Slovenec Franc Stra-žišar, star 34 let, Pokojnik je bil doma iz Roba na Dolenjskem kjer zapušča očeta, brate in sestre. V Ameriko je prišel pred desetimi leti in tamkaj zapušča žalujočo soprogo in enega otroka. „» Jedinslvo" o dr. SusferSiCn. Z ozirom na liberalne klevete o pomenu in delu našega voditelja dr. Šu-steršiča na Dunaju, prinašamo tu glas z Dalmacije, ki ne prihaja morda iz pravaških vrst, marveč iz nasprotniš-sih. Splitsko »Naše Jedinstvo« z dne 24. oktobra se na uvodnem mestu bavi s parlamentarnim položajem na Dunaju in domačimi politič. razmerami ter med drugim izvaja: Mi smo mnogokrat izjavili, da bi bilo dobro, da se zopet sestanejo vsi Jugoslovani, da sestavijo enoten klub avstrijskih Jugoslovanov. Danes vidimo, da je klub dr. Šuster-šiča številno močan, mnogo in mnogo močnejši nego klubček naših poslancev. In v parlamentu računajo s številom, posebno v teh razmerah. Dr. Šu-steršiču pač pomaga nekaj njegova hitrost, nekaj njegova uljudnost, toda vse to bi mu ne koristilo, ko bi ne imel za sabo tistega števila poslancev, v katerem je tudi 7 Hrvatov, 3 iz Istre in 4 iz Dalmacije. V Dalmatinskem klubu jih je 7, od teh le štirje hrvaške stranke. Dr. Šusteršič je izjavil, da priznava hvvaško državno pravo in s tem pridobil Hrvate. Po njem so pravaši došli v stik z gotovimi krogi in dosegli njih simpatijo, kav preje ni bilo. To ni malenkost. Bilanca je: za pravaško akcije je vedno boljše, za one hrvatske stranke pa vedno slabše. — Nato list razpravlja o potrebi složnega dela vseh poštenih elementov v Dalmaciji in kako potreben bi bil preokret zlasti za hrvaško stranko ter nadaljuje: »Do tega pa ne pride brez zbližanja poslancev na Dunaju, dokler ne bodo vsi zopet v enem jugoslovanskem kolu, v katerem so more vse bratsko urediti. V nasprotnem slučaju bo pa dr. šusteršič kmalu lahko rekel po Radeckijevem zgledu: »V mojem taboru je Dalmacija,« To bo uspeh štirih poslancev hrvaške stranke, enega demokrata in dveh Srbov na Dunaju, ako ostanejo še nadalje osamljeni, samo cla morejo vedno glasovati proti vladi, brez ozira na to, kakšni so njeni predlogi in iz kakšnih mož je sestavljena. Književnost. — Četjav je »Dimež, strah kranjske dežele«. O tej ljudski igri smo dobili dopis, v katerem sc dopisnik čudi, kako morejo kritike pisati, da »je Dimež, znani roparski glavar, našel svojega Homerja v g. Danilu«, ko je vendar igro »Dimež, strah kranjske dežele« spisal Jakob A 1 e š e v e c in je bila. Aleševčeva igra opelovano igi*ana v starem deželnem gledališču. Danilova igra je v toliko, preurejena, da ima samo moško vloge — »Dimež« pa ostane Aleševčev. V arhivu »Dramatičnega društva« pa je res lep red, da je mogla Aleševčeva igra iz arhiva — izginiti. LjubljansKe novice. DEŽELNOZBORSKI VOLILCI! Kdor ni dobil izkaznice in glasov* niče, naj jo gre iskat v deželno pred-sedstveno pisarno (vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, I. nadstropje, št. 33). Za volitev, ki se vrši v torek, dne 31. t. m., velja volilna dolžnost. Voiilci z začetno črko A—H volijo v veliki dvorani Mestnega doma, vhod od Streliške ulice; I—L istotam, vhod od strani mestne ledenice. Volile! M—R in S—Ž volijo v veliki dvorani hotela Union, vhod Ie skozi duri v Frančiškanski ulici. A g it a c i j s k i 1 o k a 1 S. L. S. za one, ki volijo v Mestnem domu, je Katoliška tiskarna, za one, ki volijo v Unionu, tajništvo S. L. S. (hiša »Ljudske posojilnice«). Izkaznice naj vsak shrani za eventualno ožjo volitev. lj Javno predavanje. Jutri v torelč ob osmi url zvečer predava v S. K. S. Z. dr. J. Ev. K rek o kartelih. Ij Laži »Slov. Naroda« o 9. Rojinl. Pamet sjp tudi pri liberalcih upira Ribnikar jevi kandidaturi, zato morajo lagati o nasprotnem kandidatu. V soboto je »Narod« raztrosil laž, da je več tvrdk prvotno samostojno oferiralo za nove klopi v magistratni dvorani, da je pa Rojina, ko je zvedel cene teh tvrdk, stavil predlog, naj se delo razpiše. Resnica je, da je oferirala samo ena tvrdka, ker pa je bila predraga, je Rojina stavil predlog, naj se delo razpiše in naj se povabi več tvrdk. To se je tudi zgodilo. — »Pečat sramote« naj si pa na čelo pritisne »Narodov« lažnik. Sicer pa naj pri »Narodu« ne bodo preveč osebni. Ogledajo naj si na dolgo in široko posebno svojega Dolfeta Ribni-karja. Karakteristično za Dolfetov značaj je namreč tudi dejstvo, da je moral njegovo donjuanstvo pomagati fli-kati njegov magistratni predstojnik. G. Ribnikar bo že vedel, kaj hočemo s tem reči. In če ne bo nehal »Slov. Narod« z gnjusnimi napadi na naše ljudi, bodo zvedeli tudi drugi. I j Nadškof dr. Stadler se je te dni pripeljal v Ljubljano obiskat knezoško-fa dr. Jegliča. V Ljubljani si je ogledal nekatere naše zavode in so nato vrnil na .Veliki Lošinj, kjer se sedaj zdravi. Ij Pevski zbor »Ljubljane« priredi v nedeljo, 5. novembra t. 1. svoj prvi glasbeni večer v tej sezoni. Na sporedu so pevske točke obeh zborov, »Slovenska Filharmonija« z novimi serjoznimi komadi, dve deklamaciji in kot zanimiva posebnost — naš odlični izumitelj, g. Ludvik Bajde s svojim nedavno na. novo konstruiranim instrumentom. Večer namenjen prosveti in zabavi, se vrši v dvorani »Ljudskega Doma«. Podrobnosti med tednom. lj Discipliniran]e Ribnikarja vzbuja ogorčenje pri tistih liberalcih, katerih dnevno opravilo je bilo časih preganjanje uradnikov. Mi pa vprašamo magistratne uradnike in uslužbence, kako in zakaj pa se je proti njim vpeljevalo disciplinarno postopanje pod liberalnim občinskim svetom, kojega dični načelnik je bil Hribar? Nam so znani slučaji, ko je Hribar z uslužbenci postopal, kakor bi bil proglašen pre-ki sod na magistratu. Če ne mirujete, pridemo z dokazi na dan! lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Ko- rošec, rejenka, meseca. — Marija Ogrizek, posestnikova žena, 37 let. — Neža Ravtar, postrežnica, 67 let. — Uršula Magerl, žena nadsprevodnika, 55 let. — Rudolf Šmajdek, rejenec, 1 mesec. — Rok Pekošek, krojaški pomočnik, 20 let. — Marija Mav, delavka c. kr. tobačne tovarne v pok., 63 let. — Jurij Oven, delavec, 72 let. — Marija Rape. bivša postrežnica, 77 let. — Fran Novšak, sin mizarskega pomočnika, 2 leti. — Marija Raab, postrežnica, 66 let. — Fran Urbane, bivši tesar, 53 let. — ilulijana Čamernik, zasebnica, 59 let. — Štefanija Miklič, žena čevljarskega pomočnika, 35 let. lj Odlikovanje, G. Jožef Monfreda, Uslužbenec v žicami Ivana Globotsch-nigga v Ljubljani, jc bil odlikovan za svoje 40letno zvesto službovanje kot tovarniški delavec s častno svetinjo. V navzočnosti uradništva in delavstva je slavijencu izročil dne 26. oktobra svetinjo lastnik tovarne gospod Gustav Eger s primernim nagovorom, nakar so bili vsi uslužbenci tovarne pogoščeni. Gospodu slavljencu, ki je zvest pristaš S. L. S. in član S. K. S. Z. kličemo: Na mnoga leta! lj Iz orofniške službe. Nad poročnik Filip pl. Castcletto pri deželnem orožniškem poveljstvu št. 12 v Ljubljani, je dobil vsled svojega uspešnega službovanja od cesarja priznanje; stražmojster Franc Čebula pri istem orožniškem poveljstvu, pa je bil odlikovan za svoje dolgoletno uspešno službovanje s srebrnim zaslužnim križcem s krono. lj Nesreča. Ko je šel včeraj mestni ubožec. Albin Ebenmayer pri Iiradec-kega mostu po stopnjicah, je padel in se na levi nogi tako poškodoval, da .so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. lj Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne je pripeljal posestnikov sin Valentin Kadunc po Florijanski ulici tako naglo in neprevidno, da je na križ-potju na Starem trgu podrl na tla 72-letno Katarino Pihlcr, katera se je pri padcu poškodovala na rokah. lj Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne mizarskemu pomočniku Pavlu Igliču v Kolizeju. Kolo jo, brez tvrdki-nega napisa, prostega teka in-je imelo tovarniško številko 100.438. Prod nakupom se »Vari. lj Navihanka. Včeraj je prišla v Ljubljano iskat, službe Jožefa IJmeko-va. Ko je šla dopoldne v frančiškansko cerkev, jo jo nagovorila neka neznanka, češ, če hoče iti z njo v službo na Koroško. Umekova je bila s tem zadovoljna in je šla takoj po poselsko knjižico, zavitek obleke jc pa izročila neznanki, ki je rekla, da io bode pričakovala v ccrkvi. Ko je prišla Umekova nazaj, ni bilo tam niti neznanke niti zavitka z obleko. I j Liberalna skrb za cerkve. Šentjakobski gospod župnik Barle je v zadnjem času stalen predmet, liberalnih in socialističnih časnikarskih napadov. V zt dnjem času skrbi liberalce in socijal demokrate posebno to, čc bo šentjakobska cerkev zadosti dobro osnažena. Pravijo namreč, da je snažilka cerkve, Marjeta Erzar, sedaj grozno slabo plačana, med tem ko je pod prejšnjim gospodom župnikom živela od samih pečenih pišk. Marjeta Erzer je zvedela, kaj se piše po liberalnem in sociamodemokratičnem časopisju ter je hotela, naj se te časopise ali toži, ali pa jim pošlje popravek. Ker pa niti eno niti drug® nima pomena ali vrednosti, je od uradnih korakov odnehala in poti, la svojemu zastopniku izjavo, v kateri pravi: 1. da je imela prej za snaže-nje cerkve 10 gld. na mesec, 2. da ima sedaj namesto plačila v gotovini od strani cerkvenega predstojništva vso hiano, 3. da je sedanja prehrana vsaj še enkrat toliko vredna., kakor prejšnje plačilo v gotovini, in da bi se ona prav odločno upirala, čc bi se ji hotelo sedaj prehrano odtegniti in ji plačati tako, kakor prej, 4. da je s tem odplačilom, kokor ga ima sedaj, popolnoma zadovoljna in da bi bila vsa nesrečna, če bi se ji delo in zaslužek odtegnilo. To izjavo jo podpisala v pisarni dr. Pegana, kjer si jo lahko liberalni in socialnodemokratični šmoki ogledajo. lj Laške diplome. V izložbenem oknu g. Mačka se nahaja diploma iz neke rimske razstave. Dobil jo je g. V., ki je na diplomi označen kot »mazelaio e bestiame ali' ingroso«, kar bi se po naše reklo »mesar in govedo na debelo«. Da nas bodo pričeli Lahi kar uradno zmerjati, tega si pač nismo mislili./ Našla so je z 1 a t a ženska \i r a z verižico in dvemi obeski. Dobi se jo pri g. Ignaciju K o z j e k u , Novi Vod-mat 95. Nepristranska slika položaja v Tripolisu. Dopisnik »Koln. Volksiztg.« poroča 21. t. m. svojemu listu iz Tripolisa sledeče zanimive stvari: V Tripolisu je 20.000 italijanskih vojakov. Pomorščaki so se po zavzetju mesta, ki ni niti ene kaplje krvi stalo, zopet na svoje ladje ukrcali. Armada ima s seboj jako velik treu, sanitetne kolone, vojne pekarne in dvokolesne vozove z mulami ter osli, avtomobile in zrakoplove. Italijani že izpočetka niso imeli namena s temi vojaki napraviti pohoda v notranjost dežele. 20.000 vojakov komaj zadostuje, da se napravi kordon okoli mesta. Turki pa so si nadeii nalogo italijanski kordon vznemirjati. Prvi teden so vsak dan prednje straže v oddaljenosti 2 do 3 km obstreljevali. Turški šrapneli dobro zadenejo. Italijani so izkopali obkope in jih ojačili z malimi topovi. Izpočetka so laške vojne ladje z metalci svetlobe bile Turkom jako neprijetne, zdaj pa aranžirajo svoje napade od vzhodne strani, kamor luč metalcev ne seže, ampak nasprotno osvetljuje le laške pozicije. Dvakrat so Turki aranžirali izbo-ren napad. (To vse še pred usodnim 23. in 26. oktobrom.) Pri tem postopajo taktično naravnost občudovanja vreli-110. Arabski jezdeci so se ponoči Lahom 100 metrov približali in jih tako iznenadili, da so Lahe prejezdill. Medtem so se pa približali tudi turški in-fanteristi za nekako 50 m in se blisko-vo zarili v pesek ter streljali na Lahe, arabski jezdeci pa so napravili krog in «e umaknili, da jih niso zadevale turške kroglje. Lahi zglede turške hrabrosti seveda popolnoma zamolčujcjo. Kar se tiče trena, služijo Lahom le dvokolesni vozovi, avtomobili in železni kompanijski ter bataljonski vozovi pa obtiče takoj v pesku. Slednje vozove spravijo Lahi naprej le s trojno pri-prego, zraven morajo pa bersaglieri od zadaj pritiskati, avtomobile so pa morali pionirji iz peska izkopati! Konjev in mul jo dosti, težava pa je z njimi ta, da so navajene živali dosti piti, saj dvakrat na dan, kar je v puščavi kočljiva stvar. Turki in Arab> ci so vse dobre kamele s seboj vzeli in Lahom pustili le stare mrho. Mule so za Saharo predobro rejene. Izključeno jc, da bi mogle premagati pesek in peščene griče. Laške vojake same je treba pohvaliti zaradi discipline, saj kadar niso v boju. Kako jc v boju, tega se še nc ve. Lahi ne povzročajo ekscesov iu vso, plačajo. Francoski vojaki v Maroku so veliko bolj sirovi in brez morale. Seveda so v boju vse drugačni tički. KOLERA V ITALIJI. Iz Rima poročajo, da je prišlo v Tredoniji pri Bari do izgredov radi kolere. Ljudstvo je naskočilo lazaret, da osvobodi isoliranc bolnike, ki so na sumu, da imajo kolero. Posredovali so vojaki. V nekem fortu pri Piacenci so se uprli rekruti, ki so bili v petdnevni kvaranteni, ker so bili doma iz južno-italijanskih krajev, kjer razsaja kolera. Razbili so vse na drobne kosce ter trumoma desertirali. Glasom v ministrstvu za notranje zadeve redigiranem listu »Osterreichi-sches Sanitatswesen« je obolelo v Italiji od 8. do 14. oktobra 249 ljudi na novo za kolero in 80 od teh je umrlo; med temi 56 v Benetkah (15 mrtvih). Od začetka epidemije (1. junija) do 14. oktobra je obolelo za kolero v celi Italiji 15.044 ljudi, umrlo jih je pa 5575. Razne stvari. Grozen prizor v kaznilnici. Iz Lip-skega poročajo, da se je 28. oktobra v jetnišnici v Vogtsbergu dogodil grozen prizor. V 301etno ječo obsojeni kaznjenec Fickert, ki je prestal že 22 let svoje kazni, je namreč zažgal postelje v spalnici kaznjencev. 36 kaznjencev, ki so bili v posteljah, je bilo v smrtni nevarnosti in so jih le s težavo rešili. Fickert je napadel nato nekega paznika ter ga ranil z nožem. Zvezanega so odvedli v samotno celico. Kako si pomaga amerikanski kmet? Zastopniki 600.000 amerikan-skih farmarjev so nedavno zborovali v New Yorku, kako bi farmarji prodali svoje produkte direktno konsumentom. Zastopniki farmarjev izjavljajo, da bodo živila v bodoče dobivali za 40 odstotkov cenejše, ker bodo organizacije farmarjev izvedle prodajo kmetskih pridelkov brez prekupcev. Nesreča v cirkusu. V Turinu se je v cirkusu Bisini dne 26. oktobra zgodila velika nesreča. Med predstavo »letečih ljudi«, pri kateri se je produci-rala družina artistov Ilegelmann iz Hamburga na trapecih nad razpeto mrežo, je padel nenadoma pri neki vratolomni vaji iz višine 20 metrov Ernest Ilegelmann, prebil mrežo in priletel na tla. Umirajočega so prenesli v bolnišnico. Železniška nesreča. V Komotavu je 23. oktobra skočil s tira tovorni vlak št. 1085, pri čemur se je pet vagonov popolnoma razbilo. Vsled srečnega slučaja ni bilo človeških žrtev. Tovarna pogorela. V Pragi je dne 24. oktobra dopoldne izbruhnil vsled električnega kratkega stika požar v železolivarni ivrdke Lokes & Sin, ki je zadnji trakt in pročelje tovarne popolnoma vpepelil. Skoda jc znatna; 600 delavcev je vsled požara brez vsakega zaslužka. Socialno demokraške zanimivosti. Svoječasno je v Moravski Ostravi ta-mošnji češki dnevnik obdolžil češkega avtonomističnega soc. demokr. poslanca Ivana Prokeša, da se pusti podkupovati. Prokeš je pozval pisca dotične-*ga članka., naj pove svoje ime. Nato je priznal javno v časopisu učitelj in urednik Skupala., ki je pri zadnjih državno-zborskih volitvah propadel kot kandidat. proti Prokcšu, da je pisec omenjenega članka ter je tudi imenoval vsoto, s katero se je pustil podkupiti Prokeš. Kljub pozivu Skupalc, naj toži, Prokeš tega še ni storil. Kot se čuje, namerava, celo zadevo Skupala izročiti ali kakemu častnemu sodu ali pa držav-nozborskemu klubu, v katerem jc Prokeš kot član. Telefonska Id brzojavna poročila. HRVATSKA NARODNA STRAŽA. Zagreb, 30. oktobra. Včeraj se je vršila skupščina kluba ciril-metodar-skih zidarjev za podpiranje in snovanje hrtavskih šol. Sklenilo se je, da se po zgledu Slovencev društvo imenuje »Hrvatska Narodna Straža« in ne »Matica školska«. GAUTSCH ŠE NI DEMISIONIRAL. Dunaj, 30. oktobra. Baron Gautsch še ni podal demisije. Sodi se, da bodo lc posamezni člani kabineta, ki se imajo izmenjati z drugimi, iz kabineta drug za drugim izstopili. EKSPLOZIJA PETROLEJSKEGA VRELCA. Budimpešta, 30. oktobra.. V Kisn-sarmasu se je vžgal petrolejski vrelec. Plamen je švignil za stolp visoko v zrak. Ena žena. železniškega čuvaja je ubita, dve osebi sta ranjeni. NASILSTVO ZOPER ŽELEZNIŠKEGA SPREVODNIKA. Zidani most, 30. oktobra. Tukaj je nek potnik sprevodnika Jožefa Lesko-varja, s katerim se je radi nekega doplačila spri, vnrcl iz voza. Snrevodnik je težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje, potnika pa zaprli. SAMOUMOR MILIONARJEVEGA SINA. Bukarešt, 30. oktobra. Tu se je ustrelil mladi sin tukajšnjega večkratnega milijonarja Mario Jovanescu, ki bi se danes imel poročiti z neko bogato in lepo gospodično. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. New York, 30. oktobra. Atlantiški ekspresni vlak je trčil skupaj s tovornim. Oba vlaka sta razbita, 20 potnikov je usmrčenih, 30 težko ranjenih. VSTAJA NA KITAJSKEM. Kanton, 30. oktobra. Tukaj so vsa vladna poslopja razobesila zastavo od vstašev proklamirane nove države. BOJI V TRIPOLISU. Carigrad, 30. oktobra. Iz Tripolisa brzojavljajo, da je pretekli teden napadla ena italijanska divizija Turke. Turki so jačeni s prostovoljci, napad odbili, nakar so se Italijani v strahu, da bi ne bili odrezani od mesta, se umaknili v neredu nazaj. Izgube Italijanov znašajo menda 300 mrtvih, med temi nekaj častnikov ter 700 ranjencev. Nekateri italijanski okopi so prišli v roke Turkov. »Tanin« poroča, da so Turki priborili tri italijanske mitralje-ze. Ker je prebivalstvo v mestu Italijanom sovražno, postaja položaj zanje zelo resen. List »Ikdam« poroča o bojih, ki so se vršili zadnjih pet dni pred Tripolisem, cla so Turki zasedli številne točke, napravili okope ter podpirani od artiljerije, v štirih kolonah napadli Italijane. Italijani so bili pobiti in so Turki ujeli več italijanskih vojakov, med temi tudi tri stotnike in več drugih častnikov. Carigrad, 30. oktobra. Iz Bengazija brzojavljajo, da se je vršil med italijanskimi četami, ki so bile z artiljerijo v svrho rekognosciranja v okolici Bengazija in Turki, enouren boj. Turki so se bili zelo hrabro. Italijani so se morali umakniti v neredu ter so pustiU na bojišču več topov, mrtvecev in ranjencev. Nek italijanski polkovnik je bil težko ranjen. Mutesarif v Bengaziju, kakor tudi član turškega državnega zbora Džamibej sta se tega boja udeležila. »Ikdam« poroča, da so Italijani v tem boju izgubili 200 mrtvih in ranjenih. mi so Tripolis Lanom iziroali? Carigrad, 30. oktobra. Tukaj so danes došla poročila, da so Turki Tripolis in Bengazi Lahom vzeli. Turki so se polastili vodnjakov pri Bu-Melianu in so zavzeli vse vojašnice pred Tripolisem. Izgube Italijanov so velike. Turki so se polastili 8 topov in 4 mitraljez. 1000 Lahov je vjetih. V Carigradu vlada veliko navdušenje. Od laške strani ni še nobenega poročila. KONZISTORIJ. Papež skliče konzistorij sredi novembra. Kardinali postanejo bivši dunajski nuncij Granito di Belmonte, d u n a j s k i nadškof dr. Nagi, nadškof olomuški dr. Bauer in trije francoski nadškofi. OŽJA VOLITEV V LINCU. V Lincu je pri ožjih volitvah za državni zbor zmagal nemški svobodo-mislec Franc Beyei' s 1649 glasovi proti socialnemu demokratu Gruberju, ki je dobil 1262 glasov. PROCES ZOPER NJEGUŠA. Proces zoper soc. demokrata Nje-guša, ki je v avstrijski poslanski zbornici streljal na ministra dr. I-Iohenbur-gerja, se vrši koncem novembra in bo trajal najbrže 4 dni. Štajerske novice. - Slov, kat. akad. tehn. društvo »Zarja k v Gradcu si jc izvolilo tir I« rednem občnem zboru dne* 27. oktobra 1911 sledeči odbor: cand. iur. Jakob Hodžar, predsednik; stud. iur. Fran Detela, podpredsednik; stud. phil. Iv. Sivec, tajnik; stud. iur. Joško Šenk, odb. namestnik; stud. phil. Josip Gom-botz, knjižničar; stud. geod. Fran Ver-ce, gospodar. š Punt v Sudmarki. Čedne stvari se dogajajo v Siklmarkinem kraljestvu. Odkar je znani Fraiss vržen ven, so postale zelo napete i-azmere tudi v Siidmarkini švabski koloniji v Št. Ilju. Fraiss je bil protestant, katoliški odpadnik iu radi tega čislan pri naseljencih. Zalagal jih je pridno z denarjem; pomagal je enemu pa drugemu v sili in si tako pridobil srca naseljenih Švabov. Hoyer je ubral takoj po nastopu drugo pot. On sam je še katoličan, radi tega ga protestanti ne marajo. On na. deli Sudmarkinim nase- mm pulti 0(3 K 65'— naprej. Ceniki zastonj. 2814 Zastopstvo ter vzorčna zaloga: THE REX CO., Ljubljano Hotel pri Maliču, nasproti glavne pošte. ljencem le v mali meri podpore, d o čim je Fraiss denar vedno razmetaval. IIo-yer strogo nadzoruje početje in gospodarske razmere v koloniji. Švabi so z Hoeyrjevim vodstvom skrajno nezadovoljni in jih hoče več oditi nazaj v rajh. Kakor smo izvedeli, delajo Frais-sovi pristaši na to, da bi ta prišel zopet nazaj v društvo. To zahtevajo kot opozicija. Temu pa se odločno protivi Hoyer in njegovi, kakor tudi glavno vodstvo Siidmarke. Res, pošteno je za-*elo pokati v Sudmarkinem pašaliku. š Požar v Spodnji Hudinji pri Celju. V petek zvečer je izbruhnil ogenj v Spodnji Hudinji pri Celju pri tesarju in posestniku Lebiču. Požar je uničil gospodarska poslopja in spravljene pridelke. Poslopja so stala v sredini vasi in sreča je, da se vsled močnega vetra požar ni razširil na sosednja poslopja. Na pomoč sta prihiteli celjska in škofjevaška požarna bramba, katerima se je posrečilo požar omejiti. Sumi se, da je povzročil z gorečo cigareto požar nek tujec, ki je iskal prenočišča v krmi. Škoda znaša okrog 1800K, ki je deloma krita z zavarovalnino. & Neka) o naši c. kr. pošti. Iz Celja: Prejeli smo poročilo o nečuvenih razmerah na celjski pošti. Bilo je 21. t. m., ob 11. uri dopoldne, ko pride k denarnemu oddelku celjske pošte neka ženica, ki je govorila slovensko. Službujoči uradnik ji namesto odgovora zabrusi v obraz: »Nichts deutsch?« Zenica je nato prav dobro pripomnila: »To je pa čudno, da na pošti naenkrat več ne znajo slovenski, prej so me vedno razumeli.« Tako postopanje uradnika je kričeče izzivanje slovenskega ljudstva. Mi bodemo odslej celjskemu poštnemu uradu povečali več pozornosti in vsak slučaj brezobzirno ožigosali, pa ne samo v časopisju, ampak tudi na pristojnem mestu, kjer uspeh pritožbe gotovo ne bo izostal. Tako daleč pa vendar še nismo, da bi nas uradniki, ki so plačani z našim denarjem, na naših slovenskih tleh zasramovali in izzivali. ■š Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po več krajih na Spodnjem Štajerskem. Nosijo letnico 1879 in so zliti iz neke mešanice svinca z neko trdo kovino. Falzifikati odsevajo sivkasto-mo-dro in imajo temno barvo. Ponarejalci so jih spravili mnogo med kmete. g Sovražnik psov. Iz Gornjega grada nam poročajo: V Lučah in okolici je zastrupil neki zlobnež, najbrže kak divji lovec, več lovskih psov, samih plemenitih živali. Zastrupil je trgovcu Rajmundu psa. vrednega 80 K, gozdarju Janezu Steržaju dva psa, vredna 200 kron, posestniku Pečovniku psa, vrednega 50 K ter več drugim posestnikom. š Dve iz nežnega spola. Zaradi par Češpelj sta se sprli 11. septembra po-sestnici Ana Romih in Marija Mlinaric. Med prepirom sta se tudi stepli. Romih je Mlinaričevo težko ranila na roki, vsled česar jo je celjsko okrožno sodišče obsodilo na dva meseca težke ječe. š Mlad junak z nožem. Dasiravno šele 14 let star zna pastir Janez Marčič Iv Oplotnici prav dobro sukati nož. Dne 16. avgusta je zasadil kmečkemu fantu I Francu Hudečeku nož v trebuh in ga Itežko ranil. Sodišče ga je obsodilo na Itri mesece ječe. [ š Draginja. Graški kavarnarji so ■ sklenili povišati ceno pijač za 2 v. Kava Ibo stala mesto 16 v 18 in čaj 24 v. Mleko Ibodo prodajali kmetje graške okolice I radi drage ki-me po 28 v liter. j š Izžrebanje porotnikov. Za četrto lin zadnje letošnje porotno zasedanje I pri celjskem okrožnem sodišču so bili ■ izžrebani kot glavni porotniki: Mihael IZevnik, posestnik v Zupelevcih; Jurij ■ Drobtinšek, posestnik pri Sv. Tomažu; ■ Hajmund Bratanič, trgovec v Lučah; ■ Alojz Podmenik, užitninski uradnik v I Bernici; Anton Debelak, mlinar v Pre-I laski; dr. Josip Georg, odvetnik v I Šmarju; J. Maček, mlinar v Lesičnem; ■ Anton Klavžer, mesar v Brežicah; Jo-|5ip Krobath, hišni posestnik v Celju; ■ Anton Počivalšek, gostilničar v Loki I pri Zidanem mostu; Fran Piki mL, Ihranilnični uradnik v Žalcu; Alojzij iTerglav, posestnik in deželni poslanec [v G. Grušovljah; J. Pušnik, hišni po-Isestnik v Konjicah; Karol Schwentner, ■ trgovec na Vranskem; Josip Stožir, po- ■ sestnik v Trnovljalr, Alojzij Goričar, ■ knjigovodja v Sibiji; Martin Večaj, posestnik v Lokah: Fran Četin, posestnik lv Selili pri Brežicah; Simon Vidmar, ■ Posestnik v Spodnjih Žrečah; Valentin |Usen, posestnik v Šp. Grušovljah: Ivan l^kaberne, klepar v Celju; Josip Radej, ■ gostilničar v Rajhenburgu; Franc Ko-Irun, trgovec v št. Petru v Savinjski ■ tlolini; Josip Špan, posestnik v Doro- ■ Polju pri Sevnici; Alfred Pungeršeg, ■ knjigovodja v Celju; Ivan lvorber, klepar v Celju; Anton Eller, krojač v Vojaku; Franc Cernovšek, gostilničar v Jurju ob južni železnici; Franc Hu-renbiichel, posestnik v Oplotnici; Ivan Pungaršek, trgovec v Slovenjgrad- j Vinko Jamnik, posestnik umetnega 1 mlina v Otiškem vrhu pri Slovenjgrad-cu; dr. Fritz Zangger, odvetnik v Celju; Franc Loger, gostilničar v Studencu pri Trbovljah; Anton Koren, župan v Petrovčah; Andrej Stegenšek, posestnik v Tevčah pri Laškem. Kol nadomestni porotniki: Ivan Rebek, ključavničar; Peter Derganc, mestni ekonom; Viktor Švab, tovarnar; dr. Edvard Go-lič, mestni zdravnik; Jos. Jarmer, lesni trgovec; Jakob Videmšek, posestnik; dr. Janko Sernec, zdravnik; Josip Ma-tič, trgovec; Julij Jicha, gostilničar; vsi v Celju. š Drobne novice. K m e čk a doktorica. Neka Ivanka Vaš, ki živi v konkubinatu s konjedercern Al. Velen-čakom pri Sv. Marku bi. Trbovelj, se je ukvarjala s zdravniškim poslom. Za zdravilo sta ji služila pasja mast in voda iz prekuhanih različnih trav. Posebno rada je zdravila deco. Prccl kratkim pa je otroka posestnice Marije Ra-taj iz Loke s pasjo mastjo tako skuri-rala, da je umrl. Pristojni zdravnik jo je naznanil oblastim. — Proti četrti božji zapovedi. Iz Podgorja se nam poroča: Te dni jc nastal prepir med kmečkim sinom Martinom Krajncem in njegovim 721etnim očetom, ker jc sin ozmerjal mater. Mecl prepirom je surovi sin zagrabil kamen in zadal ž njim nekaj udarcev očetu po glavi. Oče se je okrvavljen zgrudil na tla in na njegov klic so pritekli sosedje ter ga rešili iz rok surovega sina. — Občinske volitve na Teharjih so oblasti potrdile in zavrnile ugovor Slovencev. Kajpada! Saj se gre za Nemce in nemškutarje. — t*r ad ni dnevi štajerskih okrajnih glavarstev v n o v e ni I) r u se vršijo po sledečem redu in okrajih: 2. v Slov. Bistrici, pol. okraj Maribor, in v Rogatcu, pol. okraj Ptuj; 7. v št. Lovrencu, pol. okraj Maribor; 8. v Gornji Radgoni, pol. okraj Ljutomer, v Ormožu, pol. okraj Ptuj, v Mureku, politični okraj Radgona, v Kozju, politični okraj Brežice, v Marenbcrgn, pol. okraj Slo-venjgradec; !). v Št. Lenartu, pol. okraj Maribor, v Ljubnem, pol. okraj Mozirje; li. v Šmarju, pol. okraj Celje; 15. v Sevnici, pol. okraj Brežice, v Šoštanju in Velenju, pol. okraj Slovenjgradec; 30. v Trbovljah, pol. okraj Celje. « Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, S j 3256 rtu sem otvorfla » j posredovalnico za službe j » v Kolodvorski ulici št. 8. « jj A. Stadler nast. Ivana Zupančič, j — —f....."' ' "Hk" m Stanovanja z eno in dvema sobama se oddajo takoj oziroma tudi za pozneje na Poljanski cesti št. 60. Istotako se odda več raznovrstnih stanovanj na Predovičevem Selu v Mostah. 3243 -mm Plahte za vozove pokrivala za komate iu odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z ie-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 Ueenea za slikarstvo in pleskarstvo :: 3047 sprejme takoj :: Friderik Gimi v Celovcu Leposlovje. Jakoba Ale?ovca izbrani spisi: I. del, Kako sem se jaz likal. K 1 '.'0, ve/.. K 2 —. II. del, „ „ „ „ „ K 1-20, vez. K 2-. III. del, „ n „ „ „ K 1-20, vez. K 2--. Jakoba Alešovca izbrani spisi: Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom, K J 80, vezano K 2 60. Colorna, Jnan Miseria (.lanez Nevolja). Povest K 1-—, vez. K 1-60. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. K 1-40, vez. 2-30. Haggard. Deklo z biseri. Povest iz Neronove dobe. K 2'20 vez. K 8-20. Stritar, Zbrani spisi, 7 zvezkov. K 30 —. vez. K 38'60, (I. zvezek razprodan). II. in MI. zvezek Pripovedni spisi. — IV. Prizornl spisi. — V. Poučni spisi. — VI. Razni spisi. — VII. Dodatni spisi. Kersnik, Zbrani spisi: I. sešitek. Cyklamen, K 2-50, It. „ Agitator, K 2-50, I. in II. sešitek skupaj vez. 1< (i-—. III. „ Na žerinjah, K 2-50. IV, „ Lutrski ljudje. — Testament. K 2-50. III. in IV'. sešitek skupaj vez. K 6'—. V. „ RoSIln in Vrjanko. K 2-50. VI. , Jara gospoda— Očetov greh. K 2-50. V. in VI. sešitek skupaj vez. K 6.—. Vll.inVIir. „ Gospod Janez. — Kmetske slike. — Humoreske. — Povesti za ljudstvo. K 5 —, ve«. K 6-—. IX. „ Pesmi. — Berite novice. Leposlovni in politični listki. K 3 60. X. „ Kritike ln komentar. K 1-50. IX. iu X. sešitek skupaj vezana K (5'—. XI. „ Janko Kersnik. Xjega delo in doba. I. Leta mladosti in učenja. K 2 50. Levstik, Zbrani spisi, 5 zvezkov K 21- — , vez. K 27-— Razne povesti za ljudstvo. Andrejčkovega Jožeta spisi, 7 zvezkov. K S*—. Spillman, Zadnji dnevi Jeruzalema. 2 zvezka K 3-80, vez. K 5-40. Waal. Valerija ali zmagoslavni izhod iz Katakomb. K 1-50, vez. K 2-10. Orna žena. Zgodovinska povest. K 140, vez. K 2'—. Bourget-Kalan. Skrivnosti srca, K 1 "20, vez. K P40. Milčiuski Igračke. Črtice in podlistki. K 2'—, vez. K 3-—. Skrivnost najdenkc. K —-60, vez. K — 00. Buol, Romarica. Povest iz naroda. K 1-20, vez. K t'60. Kalan. Povesti slov. ljudstvu v pouk ir. zabavo, K —'80. vez. K 120. Krašovec, Utrinki. Črtice in potopisi. K 2 —. Taras, Iz raznih stanov, li —-25. Šenoa, Čuvaj se senjske roke. Zgodovin, povesi K —'70. Hofman. Čas je zlato. Poduena povest. K —72. Šandor, Jurklca Aglčeva. Povesi. K 2-—. Dostojevski. Igralec. Roman, Iv I 60. Čajkovski, Rirdžall. Podonavska povest K l'(H). Alešovec. Vojska na Turškem. K —'72. Sleska, Večna luč. XoveIa. K —'20. Majar, Odkritje Amerike. K 2 -. Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, K —'00, vez. K — 80. Malavašič. Oče naš. Povest. K 150. Šenoa, Zlatarjevo zlato. Zgod. povest. K t'80. Remec, Veliki punt. Kmečka zgodba iz 18, stoletja, K 1-60. Verne, Pet tednov v zrakoplovu, vez. K 3 80. Coper, Vohun. Roman. K l'(i0. Brezovnik, Šaljivi Slovenec. K 1'50. Leutemann - Pavlin, Zoologljskl atlant z 255 slikami, vez. I< 6'—. Murnik, Navlhancl. Okrogle povesti in prizori. K 2'50, vez. K "'50. Murnik, Jari junaki. Humoreske. K 2 50, vez. K 3'50. „ Znanci, Povesti in orisi I\ 2 —, vez. K 3'—. Dimnik, Avstrijski junaki. Iv 1-50. Marrvat, Morski razbojnik. K 2'00, vez. K 3 70. Ravnokar izšlo: Gospodinji. Dramatični spisi. v / Za jednake vloge: Zbirka ljudskih iger, vsak zvezek K — 80. II. zvezek: Vedežovalka. — Kmet Herod. — Župan Sardamski. — .leza nad petelinom in kes. III. zvezek: Mlini pod zenico. — Sanje. — Sv. Xežn. V. iti VI. zvezek: Garda Moreuo. — Krčniar pri zvitem rogu. — Sv. Clta, — Kukavica, — modra ptica ali hoj /.a doto. — Pri gospodi. — Čevljar. — Kmet in fotograf. — Kovačev študent. VII. in VIII. zvezek: Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta — Za letovišče. — Občinski tepček. — Dve materi. — Xežka, iz Bleda. — Najdena hči. IX. zvezek: Xa Betlebemskih poljanah. — Kazen ne izostane. — Očetova kletev. — Čašira kave. X. zvezek: Komando. — Rdeči nosovi. — Zdaj gre svm, zdaj tja. — Poštna skrivnost ali začarano pismo. — Strahovi. XI. zvezek. Večna mladost in večna lepota. — Kepo.štev. — Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava kot. dolga pravda. XII. zvezek: IzgubJjenii sin. — V ječi. — Pastirci in kralji. — Ljudmila. — Planšarica. XIII. zvezek: Vestnlka. — Smrt Marije Device. — Marijin otrok. XIV. zvezek: .luuašlaa deklica. — Devica orleanska. — Sv. Boštjan. — Maleriu Msgoslov. XV. zvezek: Fabiola in Neža, — Turki pred Dunajem. XVI. zvezek: Mojstra Križnika božični večer. — Svojeglavim Minka. XVII. zvezek: IMmež — strah kranjske dežele. — Oh ta Polona! — Prisiljen slan je zaničevan. Sardenko, Slovanska apostola. Zgod. igra. K 1-20. „ Mater Dodorosa. K V—. Za križ in svobodo. K —-50, 5 iz.v. ali več po K —-35. Veseloigre in Šaljivi prizori za moške in ženske vloge K !•-. Mladinski spisi. Slov. A B C v podobah. K —'80, kart. K P20. Robinzon starši. Povest s podobami za otroke K 1 '40. Hitra vožnja po železnici. Povest, s podobami za otroke K 1-60. Našim malini. Vzgojne slike iz sv. pisma K —'90. V zverinjaku. Knjiga s podobami za otroke K —'DO. Palčki Poljanci. Knjiga s podobami za otroke K 3'60. TuckovI mladi umetniki. Knjiga za slikanje dopisnic. J. Mladi umetniki. — M. Otroški vrtec. — III. Za kratek čas. — IV. Zaklad za otroke, po K P—. Modri Janko. Knjiga s podobami za otroke, vez. K 2-40. Metulji v podobah. K —'80. ..■'< HroSči in žuželke v podobah. K —'80. Planinske cvetke v podobah. K —'80. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino, vsak letnik vez. K 4'—. Dohe se šo sledeči letniki: 190« do 1910. Angeljček. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj; vsak letnik vez. K 1'—. Dobe so še sledeči IMniki: 1895 do 1890, 1901 do 1910. Spillmanove povesti. Vsak zvezek K —-40, vez. K — HO. I. Ljubite svoje sovražnike, — 2. Maron, krščanski deček iz Libanona. — 3. Marijina otroka. — 4. Praški .ludek. — <>. Arumugam. — 10. Zvesti siu. — II. Rdeča iu bela vrtnica. — 15. Angelj sužnjev. y Vsak zvezek K —'60, vez. K —'80: 5 (jetnik morskega roparja. — 7. Sultanovi sužnji. — 8. Tri indijanske povesti. — 9. Kraljičin nečak. — 12. Korejska brata. — 13. Boj in zmaga. — 14. Prisega httrotiskega glavarja. — 16. Zlatokopi. 17. Prvič med Indijanci. — 18. Preganjanje indijanskih misijonarjev. — 19. Mlada mornarja. Slapšak. Dedek je pravil... Pravljice. K P20, vez. K 100. Kržič, Obnovljeni vrtec. Mladinska knjiga s podobami, voz. K 3 -. Peter Barbarič. Vzoren hrv. mladenič, vzor slovenskim mladeničem. K 1-—, vez. K l'50. Milčiuski. Pravljice, vez. K 4'—. Burnett, Mali lord. K 1-60, vez. K 2 00. Kragelj, Ilijada. Povest slovenski mladini. K I 40. Šolam iu gospodinjam sestavila S. M. Lid-vina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2"80. Več v posebnem oglasu. S II li Državni zbor. Draginjski pododsek za živila je zboroval dne 27. oktobra tek. leta. Socialno demokratični poslanec Schlinger je poročal o predlogih poslancev Nemca, Fresla, Adlerja in drugov za odpravo draginje pri živilih Glede na te predloge je stavil štiri nasvete: 1. Da se prepreči draginja mleka, naj napravi država v obližju velikih mest in industrijskih krajev državna mlekarska gospodarstva, v katerih bi se redile krave zgolj z ozirom na pridobivanje mleka. 2. Vlada naj stopi v dogovor z ogrsko vlado v svrho odprave carine za žito, sočivje in krmila glede na člen 8. zakona o colnini z ozirom na letošnjo slabo letino. Dokler se pa ti dogovori ne izvrše, naj vlada v tujini nakupi žita in vpošteva samo tisto colnino, katero je treba plača** za ogrsko polovico in žito ljudstvu nabavne stroške prodaja. 3. Da se za brani podražen ;c krompirja, naj državni zbor takoj sklene prememlx> zakona o obdačenju žganja in sicer v tem oziru, da bi se odpravile vse bonifikacije in premije izdelovalcem špirita. — Vlada naj krompir v krajih, kjer ga je dobiti po nižjih cenah, pokupi in po državnih železnicah brezplačno prevažuie in potrebnim oddaja za lastne stroške. 4. Vlada se poživlja že sedaj, da pri obravnavah glede colnine, ki se bode določila po letu 1917., skrbi, da se ne bode naložila nikaka colnina na žito, krmila, živino, meso, železo, sladkor in kavo. O prvem predlogu se je v podod-seku razpravljalo. Agrarni zastopniki so povdarjali, da bi naprava tacih naprav nič ne pomagala. Državna uprava je povsod draga. Koliko bi nastavili uradnikov! Tudi je nevarnost, ako bi veliko krav držali samo za izmolžo, da bi te krave ne ostale zdrave. Dokazano je, da v gospodarstvih, kjer se dr-že krave za izmolžo, ni za zdravje najboljše. Krave so pogostokrat jetične. In mleko od tacih krav seveda ni najboljše. Pri glasovanju ta predlog ni obveljal. Glede vpeljave žita iz druzih držav brez colnine so agrarni zastopniki bili mnenja, da z ozirom na letošnjo slabo letino res kaže odpraviti colnino vsaj na koruzo in na vsa krmila. Ravno v Rumuniji je bila letos jako dobra letina za koruzo. In ako se odpravi colnina, ki je določena na 4 K za 100 kg, potem bode gotovo naše ubožno ljudstvo za ta znesek koruzo ceneje dobilo. O nadaljnjih predlogah se bode šele po prihodnjem tednu obravnavalo, ker ne bode prihodnji tedon zasedanj. Draginjski odsek. Sprejela se je resolucija poslanca grofa Lasockija, naj se deželnim vladam naroča, naj ne zahtevajo v vseh slučajih za podelitev mesarske in pekarske obrti dokaza sposobnosti; kruh zna vsaka ženska peči. Sedaj se dostikrat zgodi, da mora ženska., ki speče v soboto nekaj hlebov kruha, da ga proda, kazen plačati, ker nima obrtne pravice. Obrtne pravice pa ne dobi, ker nima spričevala, da se je pekarske obrti izučila. Nadaljevala se je razprava o kar-lelih. Poslan. Gloeckner je predlagal v imenu pododseka.: Vlada naj vpliva na kartel sladkornih tovam, da zniža cene za sladkor. Dokler se pa to ne doseže, naj se odpravi prepoved vpeljave saharina. Vladni zastopnik je povdarjal, da ne gre kar tako dovoliti uvoz saharina. Za Češko je sladkorna obrt, silno važna. Ona daje zaslužka kmetovalcu, delavcu, železnici in trgovcu. Saharin, ki ima 500krat več sladkobe kakor sladkor, nima nikakršne redilne vrednosti, ampak grenkobo le zakrije; iz zdravstvenih ozirov bi bil saharin škodljiv. Tudi bi se enostransko brez sporazuma i Ogrsko dovolitev za vpeljavo saharina ne mogla dati. Pač bi se pa vlada ne upirala temu, da se dovoli Rusiji večjo množino sladkorja vpeljati, ]3j*o8r 1787 ti Izdaja konzorcii »Slovenca«. Tisk: »Katoliške TJskftrne«. Odgovorni urednik: Miha MoSkero.