Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 6. septembra 1934
r^^aa——■———e»—^,
MARIBORSKI
Ste/. 202 Le*6 vm' cxv.
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 24<0, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak d,„ ob 16. uri / Velja meesčno prejemat* v upravi ali po poiti 10 Din, doatovijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni raiun št. 11.409
JUTRA
99
Izjava romunskega politika o aktualnih problemih
Berlin, 6. sei>tembra. Nemški listi objavljajo zanimivo izjavo neke z 11 a n c romunske politične osebnosti o problemih, ki. se pojavljajo v zadnjem času Pffid romunsko zunanjo politiko. »2e sto-kfja,« je dejal romunski politik, »stoji r°niunski narod v obrambi pred dvema s°sedoma, Rusi in Madžari. Kljub teniu pa je najnovejši politični razvoj Ustvaril položaj, da je Romunija po svojem zavezništvu primorana krepiti moč ftusov in Madžarov. Francosko-ruska zveza določa za primer vojne pomoč ruskega orožja, ki pa gotovo ne bo prošena brez zahtev po plačil u. Rusija, ki je že leta 1914. zahtevala za svojo pomoč Carigrad in dobila tudi zagotovilo, da ji pripade, ho sedaj gotovo zahteval? Vrnitev Besarabije. Kateri romunski optimist bo spričo tega verjel v ustvarlji-vOst B a r t h o u j c v i h besed, .da je meja Francije na Dnjestru?’ Ta meja bo v primeru vojne kvečjemu zamenjana 2a Maginotovo linijo. Francija tega
bi mogla spremeniti, tudi ako bi hotela.
Prav tako neugodno se je pa politični J>oložaj razvil za Romunijo tudi nap ram Madžarski in donavski kotlini sploh. Ko. se je leta 1931. pojavil nemško-av-strijski problem .Anschlussa’, se je romunski kralj Karol 11. na zahtevo tedanjega francoskega poslanika P u a u x a le s težavo odločil za politiko nasprotnikov -Anschlussa’, ker je bilo pač že tedaj jasno, cla j,j .Anschluss’ za Romunijo za vedno preprečil nevarnost vrnitve Habsburžanov in tej sledečo nevarnost nove združitve Avstrije in Madžarske. Interesi Pariza so pa bili ved-Jio, nastopati najodločneje proti ,An-Schlussu’, in to neglede na siceršnji položaj v Podonavju. Zato je zaradi zagotovitve avstrijske neodvisnosti tudi Iskal bazo za sporazumevanje z 11 a 1 i-^ jo nazadnje tudi res našel ter pre-^stil dragi avstrijski mandat Rimu. *°c!a A^ussolini bo mora! le prekmalu sDoznati, da je politična neodvisnost Av-strije težek problem, gospodarska neodvisnost pa komaj rešljiva. Tudi rimski Sospadars-ki pakt ne bo omilil avstrijske gospodarske stiske, zlasti še zaradi tega, ker se mu bodo države male antante težko pridružile, četudi je Mussolini za ta primer pustil odprta mala vrata, dokler Itaiii|a nc bo nehala biti zagovornica in zaščitnica madžarskih revizionističnih teženj, ki so naperjene samo in izključno protj n}im.
Ako se pa tudi	niale	antante
pridružijo v Riniu sklenjenemu gospodarskemu paktu za avstrijsko neodvisnost in tako osvoje italijansko-madžarsko iniciativo, ta malo verjetna rešitev vendarle ne bo zadostovala, ako se te akcije tudi Nemčija nc bo gospodarsko soudeleževala. Moremo pa od .Nemčije pričakovati, da bo s svojo gospodarsko sopomočjo podpirala italijansko politiko na Dunaju? Mussolini ki je zaradi uresničevanja svojih načrtov v Avstriji prebudil stari habsburški duh na novo, bo kmalu moral spoznati, da je to orožje zelo dvorezno ! Kajti v stari habsburški Avstriji so sicer zelo težko preboleli izgubo vodstva nad Nemštvom, ki jim ga je odvzel Berlin, ali pa je morda popolnoma sploh niso, toda še mnogo globlje .te bilo v njlfi vko-^ninjeno sovraštvo do Italije. To sovraštvo se bo v tistem hipu, ko bodo na Dunaju spoznali, da je Avstrija izgubila Svojo noliti^nn svobodo na korist ne -	..'4(i ne da
Živahno vrvenje v ^9urnbergu - Hitlerjeva poslanica kongresu — Hitler
sam bo gavor^ š?Se v ponedeljek
NORNBERG, 6. septembra. Včeraj ialjnjih tisoč let. Nato opisuje spome-dopddne se je tu pričel veliki Kongres nica dogodke preteklega leta. Poseb-j narodne socialistične stranke, katere- no naglasa konzultiranje ljudstva v ga se udeležuje ogrojmno število de- j marcu leta 1933., ki je potrdilo direk-
tudi so naši neprestani pozivi ostali dosedaj ponekod brez odgovora, vendar vemo, da ni naroda, ki bi si žele! krvavega obračunavanja, to si žeie
so tudi kot gosti mnogoštevilni diplo-l ični glasov, ki so bili oddani proti re
ilegatov iz vse Nemčije, zastopani pa^ive zunanje politike. Oni štirje mili-j samo male klike mednarodnih hujskačev, ki bi se z novo vojno radi okoristili. Zato še vedno verujemo, da bo naposled upoštevan naš ane*. vendar tako, da bo ohranjena naša čast, neodvisnost in svoboda. Pravicam velikega naroda se nikoli nc bomo odrekli. Nato opisuje Hitler napredek na gospodarskem in kulturnem področju, k! je bi! dosežen pod vlado narodnih socialistov. Glede ver je narodni socializem poizkusil vse in bo še nadalje poizkusil, da se najde potrebna podlaga za uspešno sožitje in sodelovanje. Sedaj pa je naloga stranke, da nadaljuje svoje delo in polagoma izvrši še vse tisto, kar jo čaka. Proglas končuje z besedami:	Žive! naš nemški
narod! Živela stranka! Živela Nemčija!
mati in domači ter tuji novinarji, i Adolf Hitler ie prispel v Niirnberg že jv torek zvečer, govoril pa bo. kakor se zatrjuje, šele v ponedeljek. Vse mesto ie v zastavah in nenavadno živah-1110, posebno obiležje mu pa dajejo moč i ni oddelki napadalnih čet in raznih drugih vojaških in pol vojaških formacij. Kongres je bil otvorjen ob 11, uri dopoldne s pozdravnim govorom Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa. Po Hessu je govoril Streicher, nato pa pokrajinski vodja Bavarske :Wagner, ki je prečital Hitlerjevo po-I slanico.
V svoji poslanici je Hitler naglasil, da ne obstoja nekaj takega, kar bi se stalno imenovalo revolucija, ki ne bi vodilo do anarhije. V zadnjih 12 mese cih se je narodno socialistična stran ka prepričala o končni konsolidaciji svoje ureditve v Nemčiji. Ti meseci so bili doba velike gradnje in ustvarjalnega dela. Oblika življenja v Nemčiji je definitivno odrejena za celih na-
žimu, ne pomenijo ničesar, ker so ss stavljeni iz najrazličnejših skrajno heterogenih elementov. Pa tudi ostanek nezadovoljnežev se bo polagoma razprši! in bo izginil. Pravičnost naših idej, veličina našega dela, krepost naše volje bo dobila bitko in bo osvojila vse one, ki se sami ne morejo osvoboditi vezi preteklosti. Narodna socialistična stranka ie vršilec narodove volje in njena dolžnost je realizirati svoj program, katerega odobrava ogromna večina nemškega naroda. Zato je sedaj naloga nadaljevati to delo do popolne konsolidacije države in ga nikoli ne prekiniti. V naslednjih tisoč letih v Nemčiji ne bo nobene revolucije več. V zunanji politiki ho nova Nemčija zahtevala, da se rešijo vsa vprašanja v miru in prijateljstvu celo z njenimi prejšnjimi sovražniki. V zavesti. da bi nova vojna pomenila zma eo komunističnega kaosa v Evropi, bo Nemčija storila vse, da jo prepreči in se sporazume s svojimi sosedi. Če-
Zasedanje kongresa je bilo nato pre kinjeno in se je nadaljevalo ob 15. uri z govorom Goebbelsa, višek pa bo dosežen v ponedeljek z govorom s mega Hitlerja.
_______ ; -
Posaarie velika nevarnost za Evropo
MED FRANCIJO IN NEMČIJO NISO V EC MOGOČA DIREKTNA POGAJANJA. VELIKA DEBATA V ŽENEVI.
hoče, da se vsa vprašanja razpravljajo javno pred vsem svetom, in to v Ženevi v okrilju Društva narodov. V tem smislu
PARIZ, 6. septembra. Upanje, da bo mogoče doseči direktno sporazumevanje med Francijo in Nemčijo v vprašanjih Posasrja, je sedaj docela izginilo. Francija bi bila na taka direktna pogajanja gotovo pristala prej, sedaj pa, ko se zbliževanje z Italijo v dno bolj ugodno r?' vija, to ni več mogoče. Francija s' sedaj na siališču, da ne želi nobenih (
je bila sestavljena in poslana Društvu narodov tudi spomenica o vprašanjih Posaarja, v kateri se opozarja na nevarnost nemških tajnih načrtov in nasilij.
Društvu nsrotlov so si sedaj popolno-ia na jasnem, da predstavlja Posaarje
rektnih razgovorov z Berlinom, ampak 1 veliko nevarnost, zato je treba napeti
mesija, ueličasten Hančelou oratorij,
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Unionu0 SoaPEllwoZ tot^olisti Jga'LoJSouo
in ga Bernot-Boloboua iz Ljubljane, gospod R. Darian iz Sraza, gosp. Neralič iz fTlaribora, dalje zbori iz Celja, Ptuja, št. Lenarta in ..(Tla-ribor", do 50 oseb močen orkester. Dirigira gospod Sašparič.
Nujno priporočamo, da kupite ustopnice u predprodaji čimpreje! Dobijo se pri Hbferju (Ulica 10. oktobra) in Rleksandroua c. G (knjižnica).
bi za to dobila kakšno res pomembno gospodarsko nadomestilo, prav gotovo na novo prebudilo. In to niti ni več tako daleč v bodočnosti. Takrat z novo silo vstali problem ,Ansolilussa’ bo prisilil Italijo in Francijo uporabiti kot z-adnjo uspešno sredstvo obnovitev habsburžanske monarhije na Dunaju in v Budimpešti.
Zatrjevanje, da bo ostalo Podonavje nastopilo proti restavraciji z vsemi sredstvi in da bi pomenila restavracija vojno, ho ostalo le zatrjevanje takoj v tistem momentu, ko bo za tako so Lucijo nastanil Parks z vso svojo voijo in moč-
jo. Za nas Romune pa je jasno in brez vsakega najmanjšega dvoma, da bi pomenila z Avstrijo okrepljena M a-d ž a r s k a veliko in stalno povečanje revizionistične nevarnosti. Vse to računa in ve pri nas v Romuniji vsak politično misleči človek, dasi poizkuša Pariz prepričati razočarane romunske politike, da je ohranitev sedanjega zavezništva najboljša in največja garancija za večno veljavnost versajskega miru in zagotovilo, da se namere revizionistov nikoli ne bodo mogle uresničiti.«
Nemški listi ne pristavljajo tej izjavi nobenega komentarja.
vse sile., da se ohrani mir v Evropi. Na plenarnem zasedanju Društva narodov se zaradi tega pričakuje velika in senzacionalna debata, v kateri bo zlasti Francija nastopila zelo aktivno in dokazala, kako se s strani Nemčije odkrito agitira proti Društvu narodov, iti se dolži, da je popolnoma v službi Francije.
Sporazum latinskih sester
PARIZ, 6. septembra. Listi poročajo, da se pogajanja med Parizom in Rimom o sporazumu glede paritete vojnega bro-dovja ugodno razvijajo. Takoj po Bar-thoujevem prihodu v Rim bo o tein izdano tudi uradno poročilo. Komunike bo močno vplival na duhovno vzhičenje obeh držav. Enako dobro se razvijajo tudi pogajanja o položaju tuniških Italijanov. Barthoujevo upanje v prijateljstvo z Italijo torej ni bilo lažno, ker je tudi italijanska zunanja politika dobila več dotikališč s francosko.
ŠVICA PROTI DEMOKRACIJI?
BERN, 6. septembra. Skupine, ki zahtevo po izvedbi plebiscita v tem smi-lizem in parlamentarno demokracijo, so poslale bernskemu zveznemu svetu zahtevo po izvedbi p-lebliscita v tem smislu, katero je podpisalo 77.000 volilcev, dočim zadostuje za dosego plebiscita ž*5 30.000 glasov.
REKONSTRUKCIJA POLJSKE VLADE-
VARŠAVA, 6. septembra. V kratkem se bo izvršila popolna rekonstrukcija poljske vlade, in sicer v smislu nove poljske zunanje politike in v smislu zveze z Nemčijo.
BOLGARSKI PROSKRIB1RANCI.
SOFIJA, 6. septembra: Notranji minister je izdal proskribicijsko listo vseh vo diteljev ilegalnih akcij, na kateri je tudi Vanče Mihajlov. Vsi proskribiranci se ■morajo sami javiti do določenega roka, ker bo potem imel vsak državljan pravico, raročiti jfti oblasti žive ali nvrive
Dnevne vesti
Svečana proslava prestolonaslednikovega rojstnega dneva
Parada vojaških čet. — Svečana služba božja. — Delile ua Trsu Svobode.
Zelo svečano je danes naš obmejni Maribor proslavil 11. rojstni dan prestolonaslednika Petra. Sinoči in davi so topovski streli naznanili pričetek svečanosti. Vse mesto se je praznično obleklo in le malo je bilo hiš, ki niso bile okrašene z državnimi zastavami, kar je živ dokaz, da se tudi prestolnica severne meje iz srca raduje tega dogodka, saj je v mladem in čilem kraljeviču vtelešen simbol našega narodnega edinstva in je njegov dan praznik naše bratske sloge.
Še pred 8. uro so se razvrstile na Slomškovem trgu okrog stolnice vojaške pehotne, topniške in inženjerske čete pod poveljstvom polkovnika Čajkovskega. Ob napovedani uri je prijahal na iskrem konju mestni poveljnik brigadni general Hadžič, kateremu je bil podne-šen raport. Nato se je visoki vojaški predstavnik podal v stolnico, kjer so bili zbrani vsi predstavniki civilnih in samoupravnih oblasti ter številni zastopniki mariborskih narodnih in strokovnih organizacij. Med njimi smo opazili mestnega župana g. dr. Lipolda, podžupana Golouha, oba sreska načelnika Milana Makarja in dr. Senekoviča, pred-
Novi direktorij Zveze jugoslo* vanskih emigrantskih združenj
Na popoldanskem zborovanju v mali dvorani Narodnega doma v nedeljo 2. septembra t. 1. so delegati emigrantskih društev izvolili v direktorij, ki stoji na čelu Zveze jugoslovanskih emigrantskih združenj, te-le'gospode: predsednik dr. Ivan Marija Čok (Beograd), podpredsednik dr. Ivo Ražem (Zagreb) in Ivan Stari (Zagreb), tajnik 'Anton Mladen (Beograd), blagajnik Josip Mohorič (Beo grad); odborniki Gorkič (Ljubljana), dr. Berce (Ljubljana), Marino Kralj (Maribor — »Nanos«), Koršič (Ljubljana). Posamezni odseki pa so sestavljeni takole:	Organizacijsko	propagandni odsek:
Višnjevec, Grbec, Figar, Podvršič. Statistični odsek:	Jurišič,	Prašelj,	Burič.
Socialni odsek: Rekovšček, Reja, Rastja. Kolonizacijski odsek: Višinfcin, Bat, Zlatic. Finančno-ekonomski odsek: dr. Kajin, dr. Goljevšček, Buič. Publicistični odsek: dr. Čermelj, dr. Vrčon, Gerbec, Roinič. Nadzorni odbor:	Edo	Cvecič
(Brod na Savi). Josip Cijan (Maribor), Andrej Tomažič (Ljubljana). Dva zastopnika društva »Nanos« v direktoriju zveze sta najlepše priznanje tej agilni emigrantski edinici v Mariboru, ki je tako odlično z vso požrtvovalnostjo vseh svo iih članov vodila vse priprave za kongres.
SOMEŠČANI!
Dne 7. in 8. septembra t. I. ho v Mariboru evharistični kongres za lavantinsko škofijo. Dne 8. septembra ob 9. tiri bo na Glavnem trgu slovesna škofovska služba božja, nato pa slovesna procesija ix> mestu.
Mestna občina bo razobesila na svojih poslopjih zastave in vabim someščane, da tudi svoje hiše okrasijo z državnimi zastavami.
Mestni načelnik: dr. Lipold, s. r.
Senator dr. Ploj odsoten. Senator g. dr. Miroslav Pioj je odpotoval v Ženevo ijn bo tri tedne odsoten iz Maribora. V tem času naj sc na njega ne naslavljajo ijobene prošnje.
Napredovanje v poštni službi. V višjo »oložajno skupino so napredovali: pošt-tio-bfzojavna kontrolorka Marija Škofle-Rova v Gornji Radgoni, Ivan Košiček, Marija Glinšek. Anton -Si ter ter Ivan Bezlaj, vsi v Mariboru, Josip Kantenšek pa v Rogaški Slatini.
Iz carinske službe. Napredovala sta v; višji položaj: Emil Aljančič, carinski tontrolor in pomožni carinik Uzeir Alaj-ijegovio, oba pri glavni carinarnici v Ma-iboru.
Velikodušen dar za Maistrov spome. lik". Senator g. Ivan Hribar je že T. av->usta daroval za Maistrov spomenik 1000 Din. Znesek hrani mestna občina mariborska, ki se velikodušnemu darovalca Sgjfoffifc zaji^je. ; 'V'
sednika okrožnega sodišča dr. Žihra, šefa mestne policije Radoševiča, ravnatelje vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol, Mastnaka, dr. Herica, Dolenca, Kadunca, Humeka, nadalje upravnika narodnega gledališča! dr. Brenčiča, šefa davčne uprave Preloga, oba poštna upravnika Irgoliča in Klemenčiča; nadalje poveljnik orožniške čete major Gero-vae, šef obmejne policije Krajnovič, po-slovodeči starosta sokolske župe Kranjc in drugi. Slavnostne maše se je udeležil tudi zbor uniformiranih rezervnih častnikov.
Slavnostno mašo je bral ob številni asistenci lavantinski vladika dr. Tomažič. Prisostvovalo pa je maši tudi številno občinstvo. Po končani maši so se podali predstavniki oblastev in korporacij na okrajno glavarstvo in se tam vpisali v knjigo za čestitke.
Vojaške čete so krenile na Trg Svobode, kjer je bil mimohod, ki mu je prisostvoval mestni poveljnik brigadni general Hadžič. Drevi pa bo po mestnih ulicah slavnostni obhod in bakljada, v unionski dvorani pa bodo priredili častniki družabni večer.
Pozen gost. Ljubka učenka Ernica Gro-binova je ujela včeraj na vrtu Dečjega doma majskega hrošča in ga prinesla v naše uredništvo. Vsekakor pozen gost, ki mu mrzla jesen nič kaj ne prija.
Odkritje spominske plošče Davorinu Trstenjaku. V nedeljo 16. t. m. bo odkrilo učiteljstvo spominsko ploščo vzornemu šolniku in pedagogu Davorinu Trstenjaku na njegovi rojstni hiši v Ko-stajnici. Z odkritjem so zvezane tudi druge kulturne prireditve in manifestacije.
Kongres sadjarjev in razstava sadja.
Drugi kongres sadjarjev sadja bo od 29. septembra do 3. oktobra v Sarajevu pod kraljevim pokroviteljstvom.
Abiturientski tečaj. Na trgovski akademiji v Ljubljani se je osnoval pod okriljem Zbornico za TOI ponovno abiturientski tečaj, ki bo nudil visokošoloenn, zlasti pa abiturientom možnost, da si razširijo in izpopolnijo gospodarsko znanje. Tečaj bo nudil tudi vso izobrazbo absolventom učiteljišč, ki jim je potrebna za poučevanje na trgovskih nadaljevalnih šolah.
Zveza kulturnih društev vabi svoje člane in članice iz Maribora in okolice, da sc v čim večjem številu udeleže izleta v Št. Ilj, ki ga priredi železničarski krajevni odbor Jadranske straže v nedeljo 9. t. m.
Uprava Združenja brivcev in iasničar-
jev naznanja cenj. občinstvu in svojim članom, da bodo brivnice in česalni saloni jutri v petek v mestu odprti do 21. ure, v predmestju pa do 20. ure brez opoldanskega odmora. Na Marijin praznik v soboto bodo brivnice odprte do 16. ure, v nedeljo pa bodo zaprte ves dan.
Odhor društva Jugoslovanskih akademikov v Mariboru. 34. redni letni občni zbor DJA bo v soboto, dne 15. septembra 1934 ob 19.,30 uri v hotelu »Orel«; v primeru nesklepčnosti bo v smislu § 19 društvenih pravil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Ob tej priliki vabimo v svoje društvo tudi novince, ki dobe lahko pri nas vse informacije o vpisu na univerzo ter o prilikah na univerzah v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Gradcu, Dunaju, Pragi in Brnu. V proslavo 15-letnice obstoja DJA bo 15. septembra 1934 ob 21. uri v hotelu »Orel« slavnostni občni zbor, na katerega vabimo tudi vso gg. akademske starešine ter tovariše iz drugih akademskih društev, ki žele navezati stike z nami. Udeležba rednih članov DJA na obeh občnih zborih je obvezna. — Predsednik.
Kongresa pravoslavnih Slovencev ne bo letos. Najavili smo že, da bo letos
v	Celju kongres pravoslavnih Slovencev. Kongres je pa iz tehničnih razlogov preložen na prihodnie leto. ■*'' '
Prestavitev stojnic. Ker bo v dneh 7. in 8. septembra 1934 v Mariboru evharistični kongres, odrejam za 8. septembra sledeče: 1. mesarske stojnice se morajo prestaviti na Vojašniški trg; 2. vozovi s sadjem se morajo nastaviti na spodnjem Vodnikovem trgu; 3. mestne stojnice za sočivje, mleko, sadje itd. bodo na razpolago na srednjem in gornjem delu Vod nikovega trga; 4. stojnice za prodajalne sadja (branjevke), izvzemši stojnic z oljem, se nastavijo na Trgu svobode po potrebi v dveh vrstah, in sicer med drevesi; 5. medičarji, kramarji (prodajalci devocionalid) itd., ki so pristojni v Maribor, se postavijo med drevesi na Aleksandrovi cesti s pričetkom prve stojnice nasproti trgovine Kuhar do tobačnega paviljona. Vsakemu prodajalcu na Trgu svobode in v drevoredu na Aleksandro-
vi	cesti je dovoljeno postaviti samo eno stojnico. Obvezno za vse naštete prodajalce je, da morajo biti stojnice 8. septembra do 6. ure zjutraj na določenem kraju. Zamudnikom se bo dostop zabra-nil po policiji. Odvoz stojnic in blaga je dovoljen šele po 15. uri. Mestni načelnik dr. Lipold, s. r.
Tudi na državni trgovski akademij? je letos velik naval. V razmeroma, kratki dobi obstoja si je mariborska državna trgovska akademija pridobila velik sloves. Učni uspehi in praktična sposobnost absolventov je zavodu pridobila najboljši renome. Upoštevati so začeli zavod zlasti naši gospodarski krogi, ker so se absolventi in absolventke izkazali kot zelo sposobni in praktični. Ob pričetku letošnjega šolskega leta je bil v prvi letnik velik naval. Prijavilo se je 80 novincev, od katerih pa jih je bilo zaradi pomanjkanja prostora na zavodu sprejetih komaj 43. Redni pouk na mariborski državni akademiji se je pričel včeraj dopoldne.
Prevara gospodinj. V zadnjem času se je pojavil v prometu prašek za pranje, ki se prodaja pod imenom »odprti Ra-dion«. Opozarjam spoštovane gospodinje, da to ni »Radion«, ker se prodaja Schichtov »Radioii« samo v poznanem rdečem zavitku z rumenimi solnčnimi žarki. Odprt prašek za pranje nima torej nobene zveze z »Radionotn«. Ako katera gospodinja žve, da prodaja kdo odprt prašek za pranje pod imenom »odprti Radion«, prosim, da mi to takoj sporoči. — Franc Majzel, zastopnik tovarne »Scliicht«, Maribor, Maistrova tu-lica 18.
Cenjenemu občinstvu in vsem igralcem državne razredne loterije sporočamo. da so srečke za novo kolo prispele in jih zopet dobijo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka 11.
Udeležite se »Putnikovega« izleta na velesejem v Ljubljano 8. septembra! Program je sledeč: ob pol 11. uri sprevod narodnih noš, ob 15. uri slovanski plesi na Sokolskem telovadišču poleg velesejma. Med plesom koncert (naisfopi 300 pevcev). Prijave pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
Šolske kniige
šolskr potrebščine
Tiskovna zadruga, Haribor
Aleksandrova cesta 13
Odplačila event. tudi na obroke!
Radio Ljubljana. Spored za petek, dne 7. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 17.30: koncert pevskega zbora Glasbene Matice (prenos z velesejma); 18.30: nacionalno predavanje Narodne obrane (dr. Cepudcr); 18.50: radio-orkester; 19.50: čas, jedilni list; 20: prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila', prenos z velesejma.
Grajski kino. Do vključno petka najboljša opereta »Friderika«. V soboto 8. septembra otvoritev nove sezone: najboljši Frohlichov velefilni »Begunec iz Chicaga«.
Kino Union. Danes zadnji dan vesela, romantična opereta »Pevčeva ljubezen«. Od jutri dalje senzacija nad senzacijo, prvi originalni ruski vekfilin »Pot v življenje«, eden najboljših filmov, kar jih je ustvarila filmska industrija.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razpisana službena mesta. Kmetijsko ministrstvo je razpisalo več službenih mest, in sicer za 4 svetnike 5. položajne skupine, za dva uradniška pripravnika 8. skupine in za 1 višjega pristava 7. skupine. Interesenti naj vložijo s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje kmetijskemu ministrstvu najkasneje do 10. t. m.
Jayna kuhinja na Slomškovem trgu 6
se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom.
Slovensko trgovsko društvo opozarja trgovce in obrtnike, da vpišejo svoje hčerke, oziroma sinove v njegov Enoletni trgovski tečaj »Hermes«, ki že več let uspešno deluje za izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja. Maribor, Zrinjskega trg 1.
Družabni večer častnikov mariborske garnizije. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra bo priredil odbor Častniškega doma v Mariboru družabni večer v vseh prostorih »Uniona«. Začetek bo ob 21. uri. Obleka je za aktivne častnike praznična, za rezervne častnike in ostale gospode črna, za dame pa po volji. Za občinstvo veljajo kot vstopnice pozivnice, ki jih je prejelo že lani v decembru.
Starši! Zahtevajte nakaznice pri Na-bavljalni zadrugi državnih uslužbencev in kupujte vse šolske knjige in šolske potrebščine za srednje, meščanske in ljudske šole pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica 11.
Mednarodne rokoborbe. Danes v četrtek in jutri v petek tekme odpadejo. Prihodnji nastop bo v soboto 8. t. m. ob 20.3C uri.
Kdo je Tatay? Tatay je najboljša ciganska godba.
Avtobusni izlet v Ljubljano na velesejem. Na splošno željo priredi »Putnik« na praznik v soboto 8. t. m. z avtokaroni izlet v Ljubljano v svrho obiska velesejma, ki jc letos zaradi dovršenosti in bogatega programa središče zanimanja. Odhod iz Maribora izpred hotela »Orel« ob 5.30 uri, povratek ob približno 23. uri. Cena 110 Din. Takojšnje prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Obleko in perilo kradejo. Natakarici v gostilni -Pri koroškem kolodvoru« Matildi Ružičevi je neznan tat odnesel iz zaklenjene sobe razno obleko in perilo, vredno 900 Din. Poštnemu kontrolorju Ivanu Plaušteinerju, stanujočemu v Strossmajerjevi ulici. pa. je nekdo ukradel iz kuhinje hlače in suknjič v vrednosti 1200 Din. Policija opozarja prebivalstvo, na.i v lastnem interesu pred tatovi skrbno zaklepa svoja stanovanja.
Vandalizem. Preteklo noč so okrog 2. ure zjutraj neznani zlikovci razbili napisno tablo lasničarke Fettich-Frankhei-movc v Ulici 10. oktobra in ji povzročili s tem okrog 1000 Din škode. Na ostuden način so se lotili ponovno tudi napisne table odvetnika dr. Reismana. Ponesna-žili so sc v veži in zamazali tablo z blatom. Policija je dva moška aretirala, dva pa sta srečno odnesla pete.
Policijske vesti. Aretirana sta bila Ana č. zaradi prepovedanega povratka in Josip B. zaradi prepovedanega krošnja* renja. Prijavljeni so bili: Rado T. zaradi kalenja nočnega miru. Jakob Z. zaradi pretepa in več kolesarjev, ker so vozili po prepovedanih poteh. Zabeleženo ima*, jo tudi prijavo glede ponarejenega 20-dinarskega kovanca, ki je bil zamenjan na Glavnem trgu. Kovanec jc zelo slabo ponarejen.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 19 stopinj C, minimalna temperatura je znašala 13 stopinj C; barometer je kazal pri 19 stopinjah C 74i2, reduciran ua ničlo 740; relativna vlaga 73. Vreme je tiho in jasno; .vremenska . prognoza-: nestalno^.	"r■ t, "v' r •
Mariborsko šolsti
USTANOVITEV NOVIH MEŠČANSKIH NOVIH ŠOLSKIH STAVB SE
Daši sc je Maribor v zadnjih dvajsetih -otih povečal številčno okrog za 10.000 Prebivalcev, dasi se je močno povečalo zlasti število šolo obiskujoče mladine in Je naval zlasti na meščanske in srednje šole vedno večji, nismo dobili v vsem tem času niti ene same nove šolske zgradbe. Vse stare in nove šole so nameščene v starih poslopjih, ki so postala vsa brez izjeme že davno pretesna. Letošnji vpis v osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole je pokazal, da se število šolarjev in dijakov obojega, posebno pa ženskega spola še vedno dviga in je znatno prekosilo lansko. Naval na realno gimnazijo je ogromen, naravnost nepričakovan rekord pa je dosegel tudi na edini deški meščanski šoli, kjer se je vpisalo okoli SOO učencev.
O vsem tem se je pri nas že veliko in ponovno pisalo, vendar pa problem novih šol in novih šolskih poslopij še nikoli ni bil tako .pereč, kakor je prav sedaj. Položaj dokazuje, da postaja sedanje stanje nevzdržno in bo postailo v krat kem naravnost katastrofalno, ako se činiprej ne bo našla kakršnakoli zadovoljiva rešitev. Najkočljivejši je pa morda Prav problem naših mariborskih meščanskih šol, ki dejansko niso nič drugega, kakor nadaljevanje Šolanja ljudskošolske razrede zapuščajočih, a še vedno šoloobveznih dečkov in deklic. Pri nas imamo šolsko obveznost do 14.- starostnega leta. In kaj naj napravita deček 'n deklica, ki sta z desetim ali enajstim letom dovršila recimo z najboljšim ali pa tudi le dobrim uspehom vse obstoječe nud-skošolske razrede na svoji ljudski šoli? Naj ponavljata dvakrat ali edo trikrat Isti, že z uspehom dovršeni razred? Ker na nobeni naši osnovni šoli ni toliko razredov kolikor je šoloobveznih let, so otroci primorani stopati ako ne v srednje, vsaj v meščanske šole. Te pa so strahovito prenapolnjene! Mimo tega pa »Morajo starši plačevati tudi na meščanskih šolah šolnino, kar je na vsak način Več ko krivično, kajti večinoma obiskovanje meščanskih šol pri nas v Mariboru ni prostovoljno, ampak obvezno, da se izpolni doba med dovršenim najviš-
Marija Rozmanova:
Bolgarska pisma
v.
V	Bolgariji se na sploh opaža velik napredek. Mlada država, ki sc jc šele Pred dobrimi 50 leti (1877/78) osvobodila turske nadvlade, "kateri so razne vojne zapored vsekale globoke rane na Vseh področjih, ki jc še leta 1923. preživela hud pretres zaradi revolucije, ta Mlada država si pravkar ureja nove obli ke, gradi nove temelje, na katere naj se trdno postavi bodoče državno življenje. Izvršila se jc nova razpredelit|v občin, ki bodo te dni začele poslovati po novih pravilnikih. Načeloval jim bo človek z visokošolskim študijem, dodeljen mu bo sosvet, v katerem bodo učitelj, agronom, zdravnik, veterinar, ta pa si bo izbral enako število kmetov, ki so se odlično obnesli v vaškem gospodarskem življenju. Doslej so upravljali občine ljudje s komaj ljudskošolsko izobrazbo ali tudi brez nje, katere je stranka posta-iVila na županske stolce in kjer je stranka pomenila vsemogočnost. Ta temeljita preuredba bo gotovo v korist narodnemu gospodarstvu.
Na nove temelje je postavljena tudi Šolska prosveta. Po novem zakonu more postat’ ljudskosolski učitelj le oni, ki je absolviral strokovne naobrazbo, i. j. učiteljišče, in ne več ko doslci, ko jc vsak gimnazijski abiturient, ki jc obiskoval v 7. in 8. razredu tudi predmet' pedagoške vrste, postal lahko učitelj" osnovne šole. Ako pa je želel postati učitelj r.a meščanski šoli (progimnaziji), mu je bilo treba absolvirati dveletni tečaj
V	Sofiji, Plovni ali kakem drugem večjem kraju. Danes mora imeti vsak meščan-Skošolski učitelj'visokošolsko naobrazbo. Občine so dobile strog nalog, da se Pobrigajo za primerne učne prostore. Ti so ponekod res skrajno žalostni. 1 ako sem videla v SUvoviku (premožna vas
'o pred katastrofo
IN SREDNJIH ŠOL TER ZIDANJE NE DA NIČ VEČ ODLAŠATI.
jim razredom osnovne šole in 14. letom, ko preneha obveznost!
Zaradi tega bi se morala šolnina na meščanskih šolah brezpogojno ukiniti, ali pa naj se osnuje na vseh osnovnih šolali toliko razredov, kolikor je šoloobveznih let, t. j. oSem. Ne glede na to pa potrebuje Maribor nujno vsaj še drugo deško meščansko šolo-s svojim lastnim poslopjem, saj bi bila že samo za prevzem polovice učencev sedanje edine skoraj premajhna, kajti imeti bi morala pri 400 šolarjih mimo 4. razredov vsaj še 4 paralelke. V resnici je že sedaj samo dečkov za 4 meščanske šole! Smešno pa je tudi, da ima Maribor s
35.000 prebivalci in z 20.000 okoličani eno edino deško meščansko šolo. kakor n. pr. Konjice, Ljutomer, Orniož itd. s po 100 do 1500 prebivalci, in le dve dekliški, med tem ko jih ima Ljubljana s
60.000 prebivalci in 30.000 okoličani več v samem mestu in tudi v okolici ter celo vrsto gimnazij in realnih gimnazij. Tu ni zato prav nobenega oklevanja več, treba je dati Mariboru in njegovi okolici takoj vsaj še drugo deško meščansko šolo. To je pa tudi le minimum in samo rešitev za prvo silo. V bližnji bodočnosti se morata pridružiti še dve nadaljnji, ena deška in ena dekliška.
Prav tako neizogibna je-tudi ustanovitev ženske realne gimnazije, ki naj razbremeni vsaj nekoliko sedanji edini mešani mariborski srednji šoli, realno in klasično gimnazijo. Ako ima Ljubljana 5 srednjih šol, potem mora imeti Maribor vsaj 3. Isto pa velja za zidanje novih šolskih stavb. Nujna potreba po njih je tako velika, da se ne more ustaviti pred prav nobeno krizo. Denarne sredstva se morajo najti, pa naj se vzamejo kjerkoli. Dolžnost preskrbeti jih, pa ne zadene samo mestno občino, ampak tudi okoliške, banovino in državo. Čemu pa moramo stariši plačevati šolnino, mar zato, da se naši otroci ubijajo telesno in duševno z dopoldanskim in popoldanskim poukom z natlačenostjo v pretesnih učilnicah in s prevelikimi razredi, ki jih profesorji ab solutno ne morejo zmagovati? če že plačujemo šolnino, potem smatramo, da
v severni Bolgariji) proginuiazijo v po^ slopju, ki so ga gotovo postavili brez orodja, kakršno mora poznati danes vsak naš zidar; o pravem kotu, o vodoravnih in navpičnih stenah bi tu nazorno ne mogla govoriti. Sobe so nizke, dlan sem lahko položila na strop, pri mizi pa roke niti iztegniti nisem mogla, na tleh je le tu ali tam kaka deska, v steni pred učenci 2 okni, črez eno izmed njih je na vrvici visela mala šolska tabla. V nekaterih vaseh sem videla, da so šolske ster.c do 2 m visoko poslikane s črno barvo, da ni nesnažnost tako vidna.
Kmetje prispevajo sedaj za nova šolska poslopja z žitom, v Medkovcu sem videla, da so napolnili že nekaj šolskih sob s pšenico. Krajevni šolski odbor jo bo vnovčil pri drža' ni žitnici. Krajevni šolski	’	i	šino	nastojateljstvo)
pa ima sam veliko posestvo, katerega dohodki so namenjeni za vzdrževanje šole. Medkovski krajevni šolski odbor ima n. pr. 60 ha jako rodovitno zemlje, ki jo oddaja v najem. V razstavi v Varni sem videla načrte, kako jc mogoče najbolj ekonomično izrabiti zemljo krajevnih šolskih odborov, da bodo mogla ’ 2-ja posestva otvoriti na svojem teritoriju stopanska učilišta«. kmetijske šole, kjer sc bodo učili absolventi in absolventke progimnazii umnega gospodarstva in gospodinjstva. Resni delavci so na delu, šolstvo se bo gotovo dvignilo.
Pa tudi železniška uprava ne zaostaja v reformah. Slišala sem npr., da brez gimnazijske mature nikdo ne more postati danes strojevodja, na nekaterih pro gah pa vozijo danes le inženjerji. V vseli svojih področjih je uprava postavila košarice višje.
V	vsakem oziru se zelo trudijo, da bi dvignili splošni kulturni nivo svoje dežele. Na delu je vse, ta velika dobra volja bo gotovo uspela.
so iia-še šole vsaj. deloma tudi nekakšna pridobitna podjetja, od vsakega takega podjetja pa imamo pravico zahtevati vsaj to, če ne več, da nam vzgaja zaupano mladino v telesnem zdravju in učnem napredku!
Ako je bilo doslej še kako mogoče odlašati zidavo novih šolskih stavb, sedaj ni več., Mar naše mesto, naša banovina in naša država zares ne zmorejo za to potrebnih sredstev? Kako je mogel potem ubogi Sv. Miklavž na Dravskem polju z le nekaj sto prebivalci zgraditi novo šolsko poslopje, ki stane pol milijona dinarjev? Ako ne gre drugače, naj preskrbita banovina in država mestni občini vsaj brezobrestno dolgoročno posojilo! To je minimum, ki ga ni mogoče zavrniti. Potrebujemo pa v Mariboru že sedaj za najnujnejše tri nove šolske stav be, eno za novo osnovno šolo v petem okraju, eno za novo meščansko šolo (naj bolje tudi v petem okraju) in eno za žensko realno gimnazijo. Zato pozivamo
« m n m	za	vse	osnovne,	mescan*
P § €p	Sk*	V?	srednje šole kvtpuj
Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13.
Tudi na obroke! 3575
vse merodajne faktorje, šolsko oblast, občine, banovino in državo, naj ne čakajo preteče katastrofe in naj prej izvr-še svojo dolžnost. Obenem pa kličemo na plan tudi društvo »Šola in dom« in ga prosimo, naj ne teoretizira samo, ampak povede praktično in neizprosno akcijo za uresničenje teh naših življenjskih vprašanj. Ako teli problemov ne rešimo, nismo vredni imena kulturnega na roda!
Šport
Lahkoatletski miting SK Rapida. SK
Rapid priredi v nedeljo 9. t. m. dopoldne na svojem igrišču lahkoatletski miting, na katerem bodo startali najboljši lahkoattleti našega mesta. Razpored tekmovanja obsega naslednje discipline: teki na 100, 200. 400, 800 in 3000 m ter štafeta 4 krat pol runde igrišča, nadalje meti diska in kopja, skoki v daljavo in višino. Prijave sprejema do sobote 8. t. m. g. Franki, Vetrinjska ulica.
Kje jc danes Bolgarija v raznih pano' gah obrti in industrije, nam zelo nazor' 110 kaže obrtno-industrijska razstava v Varni. Nameščena je v dveh šolskih poslopjih. Celoten vtis seveda ni in tudi ne more biti tako ugoden, kakršen je vtis, ki ga odneseš z razstav Mariborskega tedna ali Ljubljanskega velesejma. Najprej je aranžma v posameznih oddelkih zelo pomanjkljiv, razen v treh sobah brez umetniškega občutja razstav-ijalcev, vse je nametano ‘n vsak predmet kriči »jaz sem tudi tukaj«, manjka usmerjenosti, manjka privlačne sile na kupca.
V	enem poslopju so bile v vseh sobah in po vseh hodnikih razstavljene samo ;.!e?r<3ge, ki sc jih izdelale vasi Čiprov-ci, Železna in Belimel. Koliko kosov, ali le malo takih, ki prenesejo kritiko trga. Zato je umljivo, da so v 10. dneh kljub velikemu obisku tujcev in kljub zmernim cenam prodali le 2 preprogi. Kje je vzrok? Prvič je tehnika zelo pomanjkljiva. kar se da razlagati z naglico, s katero izdelujejo preproge, da si zaslužijo boren vsakdanji kruh. Delavka, ki dela dobesedno od zore do mraka, zasluži na dan le 7 do 10 levov! (2 leva je 1 Din). Drugič pa ne kažejo barve prav nikake kulture umetniškega okusa. DoČim so stare preproge v solidnih, lepili barvah, katere so se pridobivale iz rastlinskih sr jim danes vsiljujejo trgovci razne aniKnske barve, ir. ker je barvanje s temi dosti hitrejše, sc poslužujejo teli; tako izginja prava domača umetnost. Kak blagoslov bo za te kraje kaka obrtna šola, ki bo usmerjala delo in ga prekva-sila spet s pristnim narodnim duhom, ki ne pozna tako strupenih barv in ne take mešanice vzorcev!
Zelo lepe pa so narodne vezenine na oblekah in perilu, ki so jih izdelale Bolgarke pod vodstvom narodno zavednih žena in jih tu izstavile na prodaj. Po teh pač radi segajo, posebno tujke, ker so
Konjske in jahalne dirke na Teznem
pri Mariboru. Mariborsko Kasaško društvo priredi v soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. na dirkališču Tezno pri Mariboru velike konjske dirke. Prvi dan se bo odločilo tudi prvenstvo v jugoslovanskem kasaškem derbyju. Dirke se bodo priredile vsak dan ob 15. uri.
Juniorski teniški turnir. Zaradi slabega vremena se juniorski teniški dvo-match med ISSK Mariborom in SK Ra-pidom preteklo nedeljo ni vršil in je bil preložen na soboto 8. t. m. Isti dan, in sicer popoldne, pa bodo v Mariboru gostovali tudi juniorji celjskega smučarskega kluba, ki bodo nastopili proti ju-niorjem ISSK Maribora.
Mitropa-cup. Včeraj se je odigrala na Dunaju prva finalna tekma v tekmovanju za srednjeevropski pokal, in sicer med dunajsko Admiro in FC Bologna. Tekma se je končala .z zmago Admire v razmerju 3 : 2 (0 : 2). Sodil je angleški sodnik Walden. Publike je bilo okrog 45.000, Revanžna tekma so bo odigrala v nedeljo 9. t. m. v Bologni.
Jagoslovtn bo zdfnenjal slavnega vratarja praške Slavije. Vratar jugoslovanske nogometne reprezentance, Član BASK-a, Milan Jakšič, je ob priliki nedeljske meddržavne nogometne tekme Jugoslavija : Čehoslovaška v Pragi podpisal pogodbo s praško Slavijo, po kateri bo kot profesionalec zamenjal dosedanjega vratarja tega kluba Planioko že koncem tega meseca. Vest. da je šel Jakšič med profesionalce, je izzvala v naši državi pravo senzacijo.
SK Železničar v Gradcu. Mariborski Železničarji bodo v soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. gostovali v Gradcu ter sodelovali na jubilejnem pokalnem nogometnem turnirju, ki ga priredi SK Go-sting. Prvi dan bo SK Železničar nastopil proti SK Sudbahnu, drugi dan pa proti SK Gostingu. Obe tekmi se bosta odigrali dopoldne na igrišču SK Stidbah-na.
Beograd : Brno. V Brnu se je pretekli torek odigrala medmestna nogometna tekma Beograd : Brno, ki se je končala neodločeno.
JMAsM |eM«j
to res krasna ročna dela. Čudila sem se toliki množini razstavljenih vezenin, čudih se vsako jutro pletenim odejam, ki so se zračile na oknih, potem kvačkanim zastorom in toliko zamudnemu ročnemu delu na posteljnem perilu, pa so mi pojasnili: Bolgarka ne čita, ves prosti čas uporablja za ročna dela. Odtod to-raj njih spretnost in odtod njih kultura vezenin in narodnih noš.
Najbolj lep. res umetniško zasnovan oddelek razstave je bila razstava ribjih konzerv, ta bi vzdržal vsako konkurenco. Zelo dobra je bila tudi razstava raznega nakita. Ne mogla bi pa tega trditi o razstavi pohištva. Kako lepa. mikavna je priprosta eleganca stanovanjskih sob, ki jih razstavljajo pri nas. Tu pa je bilo vse križem naneseno v eni sobi, da je bilo treba posamezne, vkup spadajoče kose šele poiskati iz tega kaosa. Mnogo je razstavila kovinska obrt, a tekstilna industrija kaže mnogo dobre volje.
Povsod smo opazili, koliko truda in dobre volje so imeli razstavljale!, ir. imeli vtis, da se prav zaradi vzorno potrpežljive delavnosti bolgarskih delavcev obeta deželi skoro boljša bodočnost.
Omeniti moram še, da imajo obiskovalci razstave 50"/n popust na vseh železniških progah. Vožnja tam ni draga: Za progo Varna—Sofija (541 km) sem plačala za 3. razred v brzovlaku polovično ceno 159 levov, t. j. Din 79.50! Zanimiva je vstopnica v razstavo: stane 5 levov, je velika 9 X 6, v dveh oglih sta imeni šol, v katerih jc razstava, tretji ogel ima besedo »uverenje«. čim vstopiš v šolo, ti odtrgajo na vstopnici ogel, z njenim nazivom, tretji ogel pa pri nakupu vozovnice. Tako osmukana vstopnica ima samo Še napis: »Treta izložba — panair«, in pa navodilo za ta postopek.
Spominjajte se CMD
Stran 3.
Mariborski »V*8*rut1i« Jutra
V'Maril)9r u, dne 6. IX- 1934.
MARIJ S KALAN
139
Roman iz prazgodovine človeštva
Telesa ranjenih in trupla ubitih so se kopičila ob vznožju vedno višje in višje. Kmalu so odrinila vodovje, dosegla1 prve terase in se bližala višjim. Novi obupanci, ki so bežali od vseh strani proti piramidam po zadnji kopnini in po naraščajoči vodi, so se vzpenjali po kupih mrtvih in ranjenih in doživljali polagoma njihovo usodo. Le najmočnejši, najspret-nejši in najbrezobzimejši so obdržali svo ja mesta na višjih in najvišjih terasah, dasi so se skoraj dušili v dimu in vročem vulkanskem pepelu, ki je padal z umazanim dežjem na tla in se mešal v ostudno, po žveplu smrdečo brozgo.
Ozračje je postajalo tako prenasičeno z dimom, pepelom, plini, soparo in vodo, da ga ni mogla več prodreti svetloba vulkanskih izbruhov in gorečih hiš v daljavi za dvornim parkom. Nastajala je neprodirna noč, ki jo je le še kdaj pa kdaj razsvetlil grozotno požar velikih količin goreče lave, ki so padale izpod neba v umazano vodovje in se s strašnim pokanjem, sikanjem in cvrčanjem združevale z njim. Na ne še docela dograjeno piramido Semiša Oflrisa je pad-
la velika kepa take razbeljene lave in uničila skoraj vse ljudi, ki so našli na njej pribežališče.
V mestu samem pa je bila strahota vse splošnega uničenja še večja. Tisoči ljudi so begali po ulicah brez uma in brez zavesti jasnega cilja. V višjih delih tega ogromnega človeškega mravljišča je voda veletoka že zalivala ulice in gasila ogenj ter neizprosno požirala vse, kar je dohitela. Zadnji še živi ljudje so bežali na strehe neponušenih stavb ali pa na od ognja opustošeno in ožgano zidovje, toda potresni sunki in valovi vodovja so izpodjedali temelje, in od časa do časa je prevpilo trušč obupno rjovenje nesrečnikov, ki so izgubljali oporo in izginjali v pogubi.
V višjih delih mesta je divjal požar kakor v peklu. Skoraj ni bilo več hiše, ki ne bi bila v plamenih. Po ulicah in cestah je bila taka vročina., da je ljudi omamljala in rušila drugega za drugim na tla. Le maloštevilnim se je posrečilo pobegniti izven mestnega obzidja do pobočij Gore prihoda, kjer so se gnetli stotisoči beguncev, vzpenjajočih se proti vrhu
prav tako, kakor drugih na piramide. Tudi tu se je bil blazen boj za vsako stopinjo, za vsak centimeter tal pod nogami. Tisoči so hiteli preko padajočih, jih mandrali, teptali, drobili in dušili. Vsa Gora prihoda se je spremenila v ogromen kup mrličev, ranjencev in medsebojno se borečih obupancev.
Semiš Isis in njegovi spremljevalci so hoteli na Goro prihoda s strani dvora, a pot je bila popolnoma zastavljena s človeškimi trupli in telesi. Nekaj časa so se borili kakor drugi, a le prekmalu so spoznali, da po tej poti ne dosežejo cilja. Ponoreli obupanci niso poznali nikogar več, zanje ni bilo razliko med sužnjem, meščanom, dvorjanom, duhovnom in tudi ne med sinom velikega, Semisom Isi-som.
»Poizkusimo srečo po podzemskem hodniku!« je svetoval po dolgih brezuspešnih prizadevanjih veliki duhoven Amonis.
»Poizkusimo!« so vzkliknili za njim vsi ostali.
Obrnili so se, hiteli nazaj na dvor in od tu skozi že gorečo palačo favoritk v podzemlje. Na vsej poti niso srečali žive duše. Vse je bilo zapuščeno in izumrlo. Vrata v podzemlje so bila samo priprta, in ko so bili v rovu in so pri-
žgali plamenico, ki so še ležale na kupu v vdolbini za vhodom, so si oddahnili, ko da bi se bili nenadoma rešili iz pekla v nebesa. Tu doli v podzemlju ni bilo grozotnega, vse oglušujočega hrušča in trušča, ni bilo po žveplu smrdečega in z dimom ter pepelom napolnjenega zraka. Vse je bilo skoraj tako kakor poprej, pred katastrofo.. Samo tla so se jim v presledkih majala pod r.ogami.
Begunci so hiteli po zavitih klancih in stopniščih proti najvišjemu svetišču. Govorili niso in še njihove misli so bile brez jasnega reda. Preskakovale so s predmeta na predmet, z načrta na načrt in se niso mogle nikjer ustaviti, nikjer odpočiti.
Tako so naposled prispeli na vrh in krenil: v podzemske prostore svečeni-škili palač. V njih so bili za zapahnjenimi vrati zbrani duhovni, žreci, obredni pevci in godci, plesalke in vsi, ki so kakorkoli pripadali družbi služabnikov najvišjega božanstva. Pod njimi, po v živo skalo vklesanih celicah so pa ždeli modreci in učenjaki. Samo njih grozote pogina niso zbegale in odvrnile od njihovega dela. Nadaljevali so ga, ko da se nič ni zgodilo, ko da je še vse tako, kako-je bilo.
(Se bo nadaljevalo.)
Gospodarske vesti
Vlagateljem bivše Poštne hranilnice na
Dunaju! Ker vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju še niso prejeli izplačanih svojih vlog, čeprav bi to na podlagi mednarodnih pogodb že bilo mogoče, se v Ljubljani ustanavlja »Društvo za zaščito interesov bivših vlagateljev Poštne hranilnice na Dunaju«, ki hoče z organizirano akcijo doseči čim prejšnje in ugodnejše izplačilo vlog. Da pa zamore to ustanavljajoče se društvo videti, da-li je med vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov dovolj interesa za akcijo in da lahko s posameznimi interesenti stopi v zvezo, ko bodo pravila oblastveno odobrena, poživlja pripravljalni odbor, naj vsi vlagatelji in imetniki čekovnih računov javijo in navedejo: 1. svoje ime in točen naslov; 2. višino vloge z navedbo, da-li je hranilna vloga (rentna) ali vloga na tekočem računu; 3. ali je bila hranilna vloga v smislu razglasa iz leta 1928 prijavljena naši poštni hranilnici in po možnosti številko hranilne knjižice, odnosno čekovnega računa; 4. za stroške korespondence in druge stroške naj vsak priloži svoji prijavi toliko vrednost v znamkah, da odpade na vsakih 100 kron vloge 1 Din v znamkah. S posestniki večjih vlog in zlasti višjih zneskov v tekočem računu želimo v tem oziru sporazuma. Brez upoštevanja točke 4 prijave pripravljalni odbor ne bo mogel upoštevati. Zbirka prijavljencev se zaključi s 30. septembrom 1934. Za pripravljalni odbor:	Društvo orožniških
upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani.
Dve novi tekstilni tovarni. Nova velika barvarna, kt jo je zgradilo mariborsko tekstilno podjetje Thoma na Pobrežju, bo pričela kmalu obratovati. Mestno elektriško podjetje je izvršilo te dni inštalacijo. Kakor izvemo, namerava podjetje zgraditi tu še druge obrate, ker so prostori v Mlinski ulici pretesni. Obratovati pa je pričela v Melju tudi nova Rosnerjeva tvomica sukna. Ko bo dogotovljena velika kotlarna, bo pričela obratovati tvomica sukna s polno paro. Podjetnost mariborskih tekstilnih tovarnarjev je dobrodošla zlasti našemu brezposelnemu delavstvu, ki bo prišlo na ta način vsaj do skromnega koščka kruha. V obeh obratih bodo na novo zaposlili več sto delovnih moči.
Začetek letošnje trgatve. Po zakonu o vinu in pravilniku k temu zakonu je dovoljeno trgati grozdje za zobanje, kadar je kaka vrsta dozorela. Trgatev grozdja za pripravljanje vina pa se ne sme opraviti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblastva sporazumno z okramim kmetijskim referentom. Občin-
ske uprave pa lahko dovolijo trgatev ranih sort, in sicer sporazumno z vinogradniki. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsako predčasno trganje grozdja kaznuje okrajno glavarstvo po zakonu z zaporom od 1 do 14 dni, ali v denarju od 250 do 1000 Din. Letos se obeta kvalitativno dobra letina, če bo trgatev tedaj, ko bo grozdje popolnoma dozorelo. Občinske uprave naj določijo čim poznejši rok za pričetek trgatev v svojih okoliših, ki naj ne bo za trgatev raznih grozdnih sort pred 10. t. m., za občo trgatev pa ne pred 24. t. m.
Seznani izdanih obrtnih pravic v mesecu avgustu 1934:	1. Emeršič Franc,
pečenje kostanjev, Slomškov trg: 2. Lu-keš Helena, trgovina z mešanim blagom brez kolonijal in špecerije, Trg svobode št, 2; 3. Heintzl Edmur.d, trgovina z lesom na veliko, Cvetlična ulica 18; 4. Vla-dovič Josip, trgovanje z zdravili, zdravilnimi specialitetami, tvarinami in preparati za zdravila, drogami in strupi, kolikor to ni izključna pravica lekarn na drobno in debelo, Aleksandrova cesta 7;
5. Tovarna blagajn, družba z o. z., tovarniško izdelovanje železnih blagajn in v to stroko spadajočih del. Koroška c. 31;
6. Kutner Jakob, trgovina z domačim in južnim sadjem ter deželnimi pridelki na veliko in eksportom, Vinarska ulica 13;
7. Sori Ivan, trgovina z mešanim blagom ter prodaja mleka na drobno, Stritarjeva ulica 15.
Seznam Izbrisanih obrtnih pravic v
mesecu avgustu 19,34: l. Bele Franc, trgovina z galanterijo, pisalnimi in kadilnimi potrebščinami, Meljska cesta 14; 2. Vouk Marija, gostilna, Vojašniška ulica 10; 3. Weitzenblum Herman, prodaja lekarniškega in f»rmacevtičnega pribora (utenzilij), Prešernova ulica 19; 4. Križan Štefanija, niodlstinja, Orožnova ul. 8; 5. Vidmar Julijana, gostilna, Strma ul. 11; 6. Tvrdka Schell in drug. d. z o. z., ključavničarski obrt. Koroška cesta 31; 7. Kantner Franc, pilar, Aleksandrova cesta 26; 8. Zebisch Josipina. branjarija, Stritarjeva ulica 15: 9. Perhavec Vinko, branjarija, Meljska c. 76; 10. Poklinek Ciril, mesar. Radvanjska cesta 5.
Vlomilčevo truplo v kovčegu.
V Newyorku so na neki ulici našli te dni kovčeg. v katerem je bilo truplo okrog 30 let starega moškega. Zločinci so odrezali nesrečnežu noge v kolkih, da je imelo truplo prostor v kovčegu. Po daljšem poizvedovanju je policija ugotovila, da je bilo to truplo zloglasnega bandita Mahona, ki je bil znan specialist pri napadih na avtomobile. Policija je prepričana, da so ga umorili njegovi pajdaši zaradi maščevanja. Zanimivo je, da so v kovčegu našli tudi izrezek iz nekega časopisa, na katerem je bilo poročilo o umoru armenskga nadškofa Turiana. Policija meni, da bo mogla odkriti zagoneten zverinski umor omenjenega nadškofa. ki je bil ubit pred oltarjem v cerkvi.
Trockega dvojnik na Dunaju.
Pred kratkim se ie pojavil v okolici Sclnvarzenbergovega trga na Dunaju zelo
Bazno
ŠOLSKE TORBICE
aktovke, nahrbtnike itd. v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	4624
TAPETN1K
Oskar NVistan, Koroščeva ulica 4, se priporoča. Gre tudi na dom.	3602
Posest
HIŠA
soba. kuhiuia, velik vrt, 20.000 Din, tudi knjižice. I isarna »Rapid«, Gosposka 28.	3740
Prodam
PEC NA ŽAGOVINO
kakor razne svetilikc na prodaj. Ogleda se v »Veliki kavarni«,	3722
Dijaška slan.
Sokolstvo
Sokol Sv. Trojica v Slov. goricah priredi na praznik dne 8. septembra, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo 9. septembra svoj javni telovadni nastop, združen z veliko ljudsko veselico. Vabimo vse okoliške edinice, posebno pa Mariborčane, da se tega izleta v sredini naših solnčnih goric udeleže v čim večjem številu. Ugodna avtobusna zveza. Zdravo!
2 DIJAKA ALI DIJAKINJI
sprejmem takoj v popolno oskrbo. Naslov v upravi. 3604
DVE DIJAKINJI
ali uradnici sprejmem v prvovrstno preskrbo in lepo stanovanje. Vprašati pri Ani Kaučič, Glavni trg 16-	3741
Sobo odda
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajcrjeva ul. 28, II, nadstr., vrata 9-	3463
Stanovanje
TRISOBNO STANOV^NJE j
dva balkona, z vsemi pritikli-1 nami, oddam. Medvedova 18 3739
Zgubljeno
Na cesti od gramozne jame Tezno do Bohove se ie zfctibil 31. avgusta VINTAR. Postei' najditelj naj javi proti di: Frangež, Bohova <32. J727
elegantno oblečen gospod, star okrog 50 let. Nekega dne pa se je pričel brez sramu slačiti na ulici. Čudak je popolnoma podoben bivšemu sovjetskemu tribunu Levu Trockemu. Ko so ga prignali na policijo, je dejal, da je rojen 1. 1888. v Strassburgu in se piše dr. Julijan Du-moulin ter ima v Lillu v eliko lvišo. Pripovedoval je nadalje, da je bil za časa vojne vojaški zdravnik in večkrat ranjen. Zadnji čas se je podal v Curich in tam obiskal svoje prijatelje. Kako je prišel na Dunaj, o tem pa nima pojma. Morebiti z vlakom, morebiti z avtomobilom. toda čudak se ničesar ne spominja. Tudi je povedal, da so mu na Dunaju ukradli listnico, v kateri je imel okrog 3000 švicarskih frankov in razne doku- . mente. Policija je bila prepričana, da se je nesrečnemu možu zmešalo in je ukrenila vse potrebno, da ga spravi na njegov dom.
Trpim več let na »Lupus vulgaris«, Preizkusila sem različna zdravila, ki so pa vsa ostala brezuspešna. Z novim preparatom
„Revigaii“,
katerega proizvaja lekarnar gospod Branislav
Mondini
v Slov. Bistrici, sem se pred par meseci začela zdraviti in sem do danes dosegla presenetljive uspehe ter se g. lckar* narju za njegovo zdravilo zahvaljujem-	3724
Ljubljana, 28. avg. 1934.
Terezija Modrič
soproga trgovca.
Kupujte svoje po* trebiilne pri naših inserentih i
IMNMMMMMMM*
REVIGAL
mast. mixtura in milo proti kožnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10
izdelovalec: lekarnar BRHHISIHV MONDINI. Slovenska Bistrita (Dravska banovina)
Reg. od S. br. 6540 od 5. IV. 1934.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
$XANK;0 DETELA v Mariboru