||12657 Uredniški odbor: Bizjak Franc Habjan Vinko Jakoš Jože Kidrič Mimica Krofi Andrej Lapornik Marjana Murgelj Zvonko Pilko Zlatka Škornik Edi Šmigoc Karl Valant Marcela Naklada: 9000 izvodov Tisk: Papirkonf ekci j a Krško Bohor je spal, Bohor šumi, Bohor je vstal, Bohor žari... (Radovan Gobec: Pesem kozjanskega odreda) I/1S19 BOHOR ŽARI Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah Leto: 1 Številka: 1 September *79 Nič nas ne sme presenetiti prav želimo čimveč konstruktivne kritike. Pripadniki TO v paradi ob občinskem prazniku v Lesičnem Želimo, da bi glasilo v tem letu izšlo vsaj še enkrat, v naslednjem letu pa redno mesečno. Vabimo vas, da se v njem oglašate in nam do 10. v prihodnjem mesecu pošljete svoje prispevke na naslov: Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah, 63 240 Šmarje pri Jelšah z oznako »za glasilo«. Informacije dajemo po telefonu 820-043 ali 820-128. Svet glasila je sprejel sklep, da bo prva številka podarjena prav vsakemu gospodinjstvu v občini. Upamo, tudi, da ne bo nihče odrekel, kadar ga bomo poprosili za strokovni prispevek, čeprav se nam je prav to zgodilo že pri prvi številki. V našem glasilu ima besedo vsak občan, če ne v prvi, pa v naslednjih številkah. Uredništvo Negotovih korakov smo krenili na pot. Glasilo, ki je pred vami je plod prizadevanja nekaj entuziastov, da bi oblikovali list iz domačih logov. Polno je začetniških napak, vendar pa naše. Prva številka je posvečena predvsem akciji »Nič nas ne sme presenetiti 79«, zaradi tega vas prosimo, da vas tudi naš prvi korak ne preseneti. bralcem Prispevki so predvsem delo družbenopolitičnih dejavnikov v naši občini, ki želijo s svojimi članki prebiti led in vzpodbuditi vas, dragi občani, da bi v bodoče sodelovali tudi vi. Ta številka se je rodila v časovni stiski in je zaradi tega polna spodrsljajev. Prosimo, vas, da ne sodite prestrogo, če- Uredništvo f* \ p i C f N *. j « Našemu glasilu ob prvih korakih Delovnim ljudem in občanom moramo zagotoviti vsestransko resnično in pravočasno informacijo o vsem, kar se dogaja v našem družbenoekonomskem in političnem življenju. Zveza komunistov si mora izbojevati informacijo, ki ob- jektivno in kritično osvetljuje družbene pojave in procese, ki afirmira rezultate in spodbuja k akciji in, kar je še zlasti važno, informiranje mora vsebovati idejno politična in etična sporočila ter prispevati k utrjevanju pridobitev in k razvijanju vrednot naše socialistične samoupravne družbe. Zato moramo zagotoviti nenehen vpliv Zveze komunistov ter drugih organiziranih sil, zlasti socialistične zveze, na tisk in druga sredstva informiranja. Tisk, radio in televizija morajo biti, bolj kot doslej, orožje v rokah delavskega razreda in njegove avantgarde, kot tudi drugih organiziranih socialističnih sil, v boju za uresničevanje interesov in ciljev naše samoupravne družbe. MILAN PUGELJ sekretar komiteja obč. konf. ZKS Včasih si ljudje zamišljamo srečo in blaginjo povsem zmotno. Veliki kupi denarja, najnovejši avtomobil, vikend, biseri in zlatnina v privatni blagajni; mar je to blagostanje in sreča? Vprašajmo tiste, ki vse to imajo, pa so vendar nesrečni. Resnična sreča in svoboda sta v počutju človekovem. V tem, da je enakopraven, cenjen in ustvarjalen član naše družbe. Da so rezultati njegovega dela vidni in družbeno priznani. Takšen človek je srečen sam in z njim vsi ostali v skupnosti, kjer — kot pravimo — združuje svoje delo. Da bi v naši socialistični skupnosti vzgajali take osebnosti, jim omogočili opravljati pomembne družbene naloge, je potrebno veliko izobraževati in še več in bolje obveščati. Če je pričujoče glasilo samo skromen korak k temu cilju, potem lahko samo iskreno čestitamo pobudnikom in prvencu zaželimo mnogo uspehov, plodno rast in veliko potomcev! BIZJAK DARKO predsednik skupščine občine siiisisiisiimsinjriiiLiniJisumsismsisijrasiJiSiiisuirasismsiSismsmLnsirifisijinii Kaže, da dobiva naša dolgoletna želja, pogojena iz leta v leto z jasnejšimi potrebami, stvarno obliko. Pred nami je prvi izvod glasila, katerega ime nas spominja na najtežje, vendar svetle trenutke slovenskega naroda, ki se je z žarom v srcu odločil uresničiti stoletni sen svojih prednikov — izbojevati svobodo in neodvisnost v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prav takšen žar nas preveva danes, ko zastavljamo vse sile in moči, da bi se čimprej otresli nerazvitosti in zaosta- v»*---agar-, 'ja&EeiS . losti kot dediščine preteklega časa. Bohor je ponovno zažarel, takrat od naše vneme in čvrste odločenosti, da ohranimo naj večjo pridobitev današnjega časa. Praksa je pokazala, da je celovita, sprotna, objektivna in idejno pravilno naravnana informacija neločljiv sestavni del samoupravnih odnosov med delovnimi ljudmi in občani ter kot takšna objektivna nujnost v nadaljnem razvoju našega družbenopolitičnega sistema. Ne delamo si utvar, da bo naše glasilo v celoti opravilo to nalogo; pričakujemo pa, da nas bo kot sestavni del občinskega informacijskega sistema za korak približalo cilju, ki smo si ga zastavili. Kako velik bo ta korak pa brez dvoma zavisi od delovnih ljudi in občanov naše občine, predvsem od njihove pripravljenosti sprejeti, oblikovati in soustvarjati naše glasilo. JOŽE DROFENIK predsednik občinske konference SZDL Pri delu izvršnega sveta in upravnih organov smo že nekajkrat ugotavljali, da sedanje oblike informiranja ne zadoščajo. Dnevniki in tedenski časopisi, ki so sicer dokaj razširjeni in čitani v naši občini, zaradi svoje programske politike ne morejo zajeti vseh interesnih področij in problemov naših občanov. Radio je izredno razširjeno in učinkovito informativno sredstvo, vendar čas in način posredovanja informacij ne zadovoljujeta v celoti vseh potreb. Prepričan sem, da je možno doseči neko optimalno informiranost občanov v kombinaciji dnevnih časopisov, radia, občasne občinske problemske revije, kot je zastavljen »Bohor žari« ... in z živo besedo. Naš samoupravni socialistični sistem terja od slehernega občana aktivno vlogo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev. Takšno vlogo pa je možno uresničiti le, če je poskrbljeno za vsestranski in organiziran pretok objektivnih informacij. Želim, da to glasilo najde svojega bralca v vsakem gospodinjstvu naše občine. Da bo njegova vsebina verna slika problemov, uspehov in prizadevanj naših ljudi in da tako postane ena oblika več za dogovarjanje o skupnih aktivnostih in ciljih občanov ... FRANC MLAKER predsednik IS SO NAŠEMU GLASILU OB PRVIH KORAKIH Dobro obveščen delavec, občan, samoupravljalec ali delegat ima pogoje, da svojo samoupravi j alsko ali delegatsko funkcijo izvršuje kvalitetno, dosledno v interesu delovne sredine in širše družbenopolitične skupnosti. Zato morajo biti prizadevanja nas vseh usmerjena v hitrejši razvoj informativnih sredstev v TOZD KS in občini, ker v procesu nadaljnje demokratizacije družbenopolitičnih in samoupravi j alskih odnosov postaja informiranje sestavni dejavnik spreminjanja družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. Z listom »Bohor žari« se odpirajo nove možnosti medse- bojnega obveščanja in seznanjanja z uspehi, problemi in nalogami, ki so prisotne v KS, DO, ustanovi. Možnost je pred nami, dolžnost nas vseh, ki živimo in delamo na tem področju pa je, da s svojim aktivnim sodelovanjem v obliki prispevkov, sugestij in predlogov sooblikujemo časopis, da bo takšen, kakor si ga sami želimo. Prepričan sem, da bo »Bohor žari« z vsebino izpolnil vrzel v sistemu obveščanja v naši občini in še več, da bo postal delavčev, kmetov, učiteljev, zdravnikov, skratka list vseh občanov občine Šmarje pri Jelšah. JORDAN VALTER predsednik obč. sveta ZSJ NNNP - 79 Uveljavljanje družbene samozaščite v občini Družbena samozaščita je taka podružbljenost varnosti, da so nosilci zaščite in varnostne aktivnosti delovni ljudje in občani. Družbena samozaščita se razvija v sistem organiziranja in povezanega delovanja vseh družbeno-političnih dejavnikov delovnih ljudi in občanov in je njihova samoupravna pravica in dolžnost. S tem se veča tudi splošna politična dejavnost, budnost in odgovornost naše samoupravne socialistične družbe. Sistem družbene samozaščite moramo graditi tako, da bodo delovni ljudje in občani preko svojih organiziranih oblik, to je v KS, TOZD, društvih itd. še bolj prevzemali skrb in odgovornost za zaščito v ustavi določene socialistične ureditve in samoupravnih ter drugih pravic delovnih ljudi in premoženjske varnosti občanov. Delovni ljudje odločajo o sadovih svojega dela, hkrati pa morajo odločati o svojem samozaščitnem organiziranju kot tudi o organiziranju družbe v celoti. Množično organiziranje družbene samozaščite in ustrezno usposabljanje delovnih ljudi in občanov moramo nadaljevati predvsem v krajevnih skupnostih, OZD in drugih samoupravnih organizacijah. Šola gori, toda le na vaji gasilskih enot ob občinskem prazniku v Lesičnem V naši občini lahko ugotovimo, da se uveljavlja družbena samozaščita in da delovni ljudje in občani, povezani v KS, OZD in društvih, prevzemajo nase skrb in odgovornost za zaščito samoupravnih pravic delovnih ljudi. V vseh krajevnih skupnostih in večjih delovnih organizacijah imajo organizirano narodno zaščito. Njena prvenstvena funkcija je: — varovanje delovnih ljudi in občanov — varovanje pogojev za njihovo delo — varovanje proizvodnih sredstev in družbenih dobrin, s katerimi upravljajo — varovanje okolja, v katerem prebivamo, v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja. Z vključitvijo narodne zaščite, kot ene izmed komponent SLO, ki opravlja svojo zaščitno dejavnost, v vajo NNNP — 79, bomo preverili njeno delovanje. Matko Milan Vloga koordacijskih odborov NNNP 79 Koordiniranje — povezovanje vseh aktivnosti v vaji »Nič nas ne sme presenetiti« je zaupano odboru, ki ga je za območje celotne krajevne skupnosti imenovala organizacija Socialistične zveze. Delovne skupnosti, društva, šole in krajevni odbori vaških območij so v vaji in kriznih situacijah nedeljivi sestavni deli naše zasnove vseljudske obrambe in družbene samozaščite ter so mobilizatorji delovnih ljudi in vseh občanov, da smo usposobljeni pripravljeni na vse, kar bi nas lahko ogrozilo v vojni ali naravni nesreči — vendar nas ne bi presenetilo. Pomembna sestavina povezovanja vseh nas je, daočuvamo našo enotnost, tovarištvo in naš samoupravni socialistični sistem — tu so naše družbenopolitične organizacije, ki predstavljajo s svojim članstvom odločilno moč pri osveščanju in mobilizaciji vseh, ki jim je neodtujljiva svoboda, socializem, mir in pridobitve NOB ter mirnodobnih naporov vseh nas. Delavci in kmečki proizvajalci, gospodinje in mladina — kje so naše naloge? Povsod tam, kjer se predvideva ogroženost svobode, premoženja, zdravja in življenja — da z osebno zavzetostjo obranimo vse, kar je našega in skupnega. Naša navzočnost v enotah teritorij alne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite, društvih ter vseh drugih oblikah vseljudske obrambe in družbene samozaščite bo toliko učinkovitejša, če bo imela v sleherni družini in občanu moralno in po potrebi materialno oporo. Koordinacijski odbor akcije NNNP — 79 bo 29. in 30. 9. letos to našo pripravljenost dal na preizkušnjo v vaji, ki bo povezana v krajevni skupnosti terminsko in akcijsko. Kar bo najboljšega, bomo obdržali v naših nadaljnih programih, kar se izkaže pomanjkljivega, bomo odpravili. Posebno pomembno pa bo, da bomo vsi v tej vaji sodelovali — vsak po svojih nalogah, po svojih sposobnostih in možnostih. To našo usposobljenost bomo prenašali v povezovanju med občani ter uporabiti v morebitnih odločilnih trenutkih. Tudi najhujše nas ne more presenetiti. Krajevna skupnost, v kateri živimo, kjer so naše družine, osebno in družbeno premoženje, bo našo aktivnost opredelila v eni ali več nalogah v vaji, v kateri se usposabljamo in s tem krepimo našo moč, ki bo nepremagljiva le takrat, če se znamo ravnati in ukrepati vsi kot eden, povezano in zavestno. Jože Gojtan Pred bližnjim preizkusom naše obrambne in varnostne usposobljenosti Bliža se čas, ko bomo praktično preverili naše dosežke v akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Široka aktivnost, ki je zajela vse celice naše socialistične samoupravne družbe, od temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih ter drugih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter javnih služb, pa vse do družbenih organizacij in društev, dobiva tako svojo prvo praktično vrednost: pokazati bo treba, kakšne rezultate smo dosegli pri dograjevanju obrambnih in varnostnih dokumentov, v kolikšni meri smo uspeli, da postaneta obramba in varnostna aktivnost del našega vsakodnevnega življenja in dela ter, ali smo uspeli v prizadevanjih, da dejansko postanejo vsaka vas, zaselek, ulica, stanovanjski blok in hiša del našega celovitega sistema splošnega ljudskega odpora. Zbrani podatki kažejo, da smo se zastavljene naloge lotili odgovorno in zavzeto, kot vseh podobnih akcij doslej. Večja ali manjša odstopanja od te ugotovitve pa so brez dvoma pogojena z različnimi objektivnimi (kadri, sredstva) kakor subjektivnimi (zavzetost, odgovornost) činitelji. Niso pa redki primeri, ko so objektivne možnosti ravno v obratnem sorazmerju z doseženimi rezultati: krajevne skupnosti s težkimi kadrovskimi in materialnimi problemi so pogosto v svojih prizadevanjih uspešnejše od drugih, razvitejših sredin. To ponovno dokazuje, da sta zavest in zagnanost naših delovnih ljudi in občanov vrednoti, na katerih velja graditi tudi tedaj, kadar to materialni pogoji zavirajo. Bližnji preizkus naše usposobljenosti nikakor ne pomeni zaključka akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, temveč le e-no izmed preverjanj naših dosežkov v danem trenutku. Naša obrambna in varnostna prizadevanja se nadaljujejo, saj to terjajo interesi naše samoupravne, socialistične in demokratične družbene skupnosti. Nikakršna skrivnost namreč ni dejstvo, da delujejo v današnjem svetu sile, ki jim je naša socialistična in samoupravna družba trn v peti in ki se boje našega vpliva kot po- budnika aktivne miroljubne koeksistence ter neuvrščenosti, ki se čedalje bolj uveljavlja v svetu. Čedalje večjo težo dobivajo besede tov. Tita, da je treba delati in ustvarjati kot da bo večno mir ter se pripravljati, kot da bo jutri vojna. Od delovnih ljudi in občanov naše občine pričakujemo, OBRAMBNE IN SAMOZAŠČITNE PRIPRAVE V NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN KS V začetku letošnjega leta je predsednik republike tov. Tito izdal odlok, ki nalaga vsem družbenopolitičnim skupnostim, da do konca oktobra letošnjega leta uskladijo in dopolnijo (novelirajo) svoj obrambni načrt. V ta namen je bila izdana enotna metodologija na osnovi katere so vsi nosilci obrambnega načrta zadolženi, da e-notno planirajo in uskladijo materialne in druge potrebe od federacije do krajevnih skupnosti. Na osnovi tega je bila do sedaj osnovna naloga, da resorni organi pri IS skupščine občine izdelajo potrebne bilance za delovno silo, surovine, prehrambene artikle, energetiko in ostale potrebe v slučaju vojne. Naslednja naloga, ki je ravno tako pomembna, pa je, da uskladimo in dodelamo obrambni načrt v KS, kar pogosto imenujemo PARTIZANSKA BAZA. Poznano je, da imajo nekatere krajevne skupnosti dokaj dobro zastavljene in obdelane naloge v svojem obrambnem načrtu za primer vojnih razmer. To smo lahko ugotovili pri minuli vaji »PLANINA 77«, kjer je bila za nekatere krajevne skupnosti izrečena zelo pozitivna ocena. Menimo pa, da je potrebno še bolj konkretno izdelati določene naloge za oborožene sile in ostale strukture na področju KS. Potrebno je konkretno izdelati načrt za delovanje dejavnikov iz področja družbenih služb, ki zajemajo da bodo ponovno, kot že tolikokrat doslej, dokazali svojo pripadnost idejam samoupravnega socializma ter visoko stopnjo varnostne in obrambne zavesti. To bomo izpričali z odgovornim vključevanjem v izvajanje programov vaj v krajevnih skupnostih, TOZD, družbenih in družbenopolitičnih organizacijah ter društvih, skratka, povsod tam, kjer ži- zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in kulturno dejavnost. S področja gospodarstva je zlasti važna obrt (potrebne delavnice), energetika, vodni viri, predelava žita, komunalne dejavnosti in podobno. Izrednega pomena za našo občino je kmetijstvo, zato morajo biti proizvodni načrti konkretizirani v KS. Zelo pomembna so večja pa tudi manjša pitališča živalske proizvodnje, ki bi v dami situaciji predstavljala osnovni vir prehrane, zato je potrebno to po- dročje zelo skrbno obdelati. Prav tako je potrebno konkretno izdelati načrte s področja preskrbe, prometa in in-formativno-propagandne dejavnosti. Za vse te dejavnike moramo izdelati načrt delovanja tako, da bomo sposobni naloge izvajati tudi v najtežjih vojnih razmerah, to je tudi na začasno zasedenem ozemlju. Zaradi tako zahtevnih in obširnih na- vimo in delamo. Rezultati dela civilne in narodne zaščite, teritorialne obrambe ter drugih obrambnih in samozaščitnih struktur bodo odraz naših prizadevanj in vloženega truda. Zavedajmo se dejstva, da lahko postane znak sirene, ki nas danes poziva na vajo, jutri odraz krute resnice. Jože Drofenik log bomo morali za uspešno delovanje vseh teh dejavnikov vključevati čim širši krog naših občanov — krajanov, zlasti pa nerazporejeno mladino, ki mora biti povsod prisotna pri glavnih akcijah. Menimo, da nam bo k tem nalogam, da bomo lahko obrambni načrt čim bolje uskladili in konkretizirali, v veliki meri pripomogla letošnja akcija »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« preko katere vključujemo v obrambne priprave tudi vse ostale dejavnike iz družbenopolitičnega življenja, ki poleg obrambnega načrta pripravljajo in izdeluje- jo tudi programe za delovanje v hudih, izrednih razmerah v mirnem času. Naj zaključim z besedami vrhovnega komandanta oboroženih sil tovariša Tita: »PRIPRAVLJAJMO SE TAKO, KOT LAJMO PA TAKO, KOT DA JE NIKOLI NE BO!« Alojz Šket Obrambni načrti NNNPin krajevna skupnost »ČIMVEČ BO PRIPRAV IN PRELITEGA ZNOJA V VAJI, TEMMANJ BO PRELITE KRVI V PRIMERU AGRESIJE ALI ELEMENTARNE NESREČE,« je dejal predsednik krajevne konference SZDL Šmarje pri Jelšah Vlado Gobec, ki je v pripravah na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« povedal naslednje: »Tudi v krajevni skupnosti Šmarje pri Jelšah se intenzivno pripravljamo na akcijo, da bi pripomogli k večjemu u-spehu nadaljne krepitve obramb no-varnostne pripravljenosti v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je predvidena za 29. in 30. september. Prav gotovo je pomembno, da je za izpeljavo tako pomembnih nalog prevzela odgovornost krajevna organizacija SZDL, ki je sposobna mobilizirati vse nosilce obrambnih priprav v krajevni skupnosti. Pomembno pri pripravah je sodelovanje SZDL z organi krajevne skupnosti. Najprej je bilo potrebno razčistiti, kaj pravzaprav želimo z akcijo doseči. Nismo se mogli vživeti v delo, saj smo ljudje različnih poklicev. Potrebno je bilo nekaj seminarjev, kjer smo obvezali družbenopolitične organizacije in posameznike, da so tolmačili pomembnost akcije ter razložili delovnim ljudem in občanom namen, tako da uspeh prav gotovo ne bo izostal. Nova oblika organiziranosti krajevne skupnosti je kot nalašča za izpeljavo akcije. Če hočemo akcijo izpeljati kot množično vseljudsko gibanje v smislu preverjanja in krepitve obrambno-var-nostnih priprav, potem smo pri zadnjih volitvah organov krajevne skupnosti in organov krajevne konference SZDL naredili veliko. Izvršeni so bili veliki premiki pri krepitvi delegatskega sistema. V organih skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference so zastopane vse delovne organizacije, vse vasi, družbenopolitične organizacije, društva in o-stali. Kadar gre za izvršitev pomembnih nalog je z delegati krajevne konference področje pokrito. V zadnjem času je bilo veliko storjenega tudi pri usposabljanju kadrov za civilno in narodno zaščito. Izkušnje, ki smo jih pridobili na vaji »Planina 77«, bomo koristno uporabili. Poleg tega imamo tudi v krajevni konferenci SZDL delegate borce NOB, ki bodo posredovali način organiziranega boja med NOB tudi mlajšim. Pri svojem delu ne smemo imeti v mislih le usposabljanja delovnih ljudi in občanov na področju vojaško obrambnih priprav. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi drugim aktivnostim. Ni še dolgo, ko smo bili prizadeti zaradi elementarne nesreče — potresa. Priznati moramo, da takrat nismo bili primerno usposobljeni za hitro reševanje. Danes smo za izkušnjo bogatejši. Želja nas vseh je, da bi to znanje uporabili le v vaji. Lahko smo prepričani: »Čim več bo pri- Občina Šmarje pri Jelšah šteje danes 31.177 prebivalcev. 6.359 ljudi je zaposlenih, od tega 4.820 v gospodarstvu in 1.539 v negospodarstvu. Nekaj nad 2.000 se jih vsak dan vozi na delo izven občine zlasti v industrijsko Celje. Odstotek zaposlenega prebivalstva v občini znaša polovico republiškega povprečja. Prav tako odstotek ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom 38 % znaša enkrat več kot je republiško povprečje. Vsi ti podatki in ustvarjeni dohodek na prebivalca, ki je najnižji v regiji in med najnižjimi v republiki, kažejo na dejstvo, da smo po kazalcih ekonomske razvitosti šele na repu slovenskih občin (na 57. mestu od skupno 60 občin). Nedovoljno razvito gospodarstvo je pogojevalo tudi nerazvito infrastrukturo, kot so vodovodi, ceste, telefonija, e-nergetika. Ekonomsko-socialni položaj naših občanov se je zaostroval v vsem povojnem obdobju do leta 1972, ko so bili uveljavljeni nekateri ukrepi za vzpodbujanje hitrejšega razvoja manjrazvitih območij v SRS. Zaostrovanje tega položaja se kaže v naslednjih podatkih: — nenehno upadanje števila prebivalstva je doseglo svojo naj nižjo točko v letu 1972, tako da je bilo tega leta v občini 2.000 prebival- prav in prelitega znoja v vaji, tem manj bo prelite krvi v primeru agresije ali elementarne nesreče.« Naloge komisij in odborov v krajevni skupnosti, ki vse bolj intenzivno delujejo, so predvsem v preverjanju organiziranosti in usposobljenosti na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite. Dela je precej, saj je potrebno v krajevni skupnosti opraviti celotno preverjanje tako v vseh delovnih organizacijah, v vaških odborih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih, interesnih skupnostih, hišnih svetih, ustanovah itd. Delovne ljudi in občane je potrebno seznaniti s tem kaj vse je nevarno. To delo nam naj pride v navado kot vsakodnevno drugo opravilo. Ob pripravah na vajo »Nič nas ne sme presenetiti« mnogo govorimo o podružabljanju obrambno-varnostnih priprav. cev manj kot leta 1948. Po tem letu pa število rahlo naraščalo, tako da šteje danes naša občina 600 ljudi več kot v letu 1971. — odseljevanje aktivnega dela prebivalstva, ki je prisotno še danes, ima za posledico, da postajamo občina osta- relih ljudi, saj je več kot 12 % starejših od 65 let. Ta odstotek je še bolj zaskrbljujoč v kmetijstvu saj znaša preko 25 odstotkov ljudi, starih nad 65 let. V odnosu do razvitejših občin imamo v strukturi prebivalstva naše občine za 25 do 30 odstotkov manj Pri tem delu mora krajevna konferenca SZDL opraviti svoje poslanstvo. Vsakega delovnega človeka, občana je potrebno seznaniti s pravicami in dolžnostmi na področju obrambe in družbene samozaščite. Kot predsednik krajevne konference SZDL lahko trdim, da so delovni ljudje in občani z vso resnostjo pristopili k delu ob pripravah na akcijo. V strokovno pomoč nam je sekretariat in koordinacijski odbor za akcijo. Upam, da so stvari v naši krajevni skupnosti sklajene, da smo za obrambo in družbeno samozaščito pripravljeni vsakodnevno in ne samo za 29. in 30. september. Pomanjkljivosti se bodo pokazale ob preverjanju v vaji, a jih bomo skušali v bodoče odpraviti.« Kidrič Mimica aktivnih ljudi do 34. leta starosti. — v občini izrazito narašča število oseb, ki jim je za nujno preživljanje potrebna družbena pomoč. To pomoč prejema v občini 347 občanov. Po kriterijih družbenega dogovora o priznavalninah borcev pa je kar 50 odstotkov borcev upravičenih družbene pomoči. Velikost izdatkov in potrebe za socialno varstvo in druge družbene dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura...) tako znatno presegajo dejanske možnosti gospodarstva naše občine. Po uveljavitvi zakona in družbenega dogovora o (Nadaljevanje na nasl. strani) Občina danes... Nova šola Marije Broz v Bistrici ob Sotli je naša najpomembnejša delovna zmaga OBČINA DANES... skladnejšemu razvoju manj razvitih območij v socialistični republiki Sloveniji so bili v zadnjih letih doseženi nekateri pomembni uspehi: — 1.500 novih delovnih mest — modernizacija obstoječega gospodarstva in razširitev proizvodnih zmogljivosti — novi obrati v krajih, kjer je zaposlenost še posebej pod povprečjem v občini — naložbe v objekte družbenega standarda (šole, vrtci, zdravstveni domovi...) — naložbe v ceste in drugo komunalno infrastrukturo. S srednjeročnim planom 1976-80, ki prehaja v zadnje leto izvajanja, smo postavili odločne in zavezujoče cilje: 9-odstotno gospodarsko rast in 6,4-odstotno rast zaposlenosti, hitrejši tempo razreševanja gospodarske in komunalne infrastrukture ter hitrejši razvoj družbenih dejavnosti. Poseben poudarek je bil dan naložbam v nove proizvodne zmogljivosti, pri čemer smo računali na odzivnost investitorjev izven območja občine. Realnost takega načrtovanja je utemeljena s primerjalnimi prednostmi območja glede na razpoložljivo delovno silo in z ozirom na bistveno nižje družbene stroške za novo odprto delovno mesto. K realizaciji tega cilja naj bi pripomogla dogovorjena politika v republiki o izvajanju ukrepov za hitrejši in enakomernejši razvoj manj razvitih območij. Prav na področju investicij in novih zmogljivosti nismo u-resničili načrtovanega. Vzrokov za to je več: zadolženost domačih delovnih organizacij, pomanjkanje atraktivnih programov in kadrov, ki bi jih izvajali; z velikimi težavami pa se realizira politika približevanja delovnih mest delavcem. Še vedno so prisotna zapiranja za tovarniške in lokalne plotove. Tako se le počasi praktično uresničujejo spoznanja o nujnem enakomernejšem gospodarskem razvoju. So pa tudi svetli primeri: Gorenje je zasadil lopate že za drugo tovarno v občini. V Bistrici ob Sotli bo predvidoma že drugo leto dobilo zaposlitev 130 novih delavcev. Prav tako je tam predviden začetek gradnje Petrolovega motela z bencinsko črpalko s predvidoma 60 novo zaposlenimi. Pripravlja se gradnja nove trgovine ... vse to so naložbe, ki spadajo v okvir prizadevanj občine in širše družbenopolitične skupnosti za urejanje spominskega parka, vezanega na življenje in delo tov. Tita. V tem letu so, ali pa še bodo, zaključeni naslednji investicijski objekti: — nova pekarna v Rogaški Slatini — adaptacija 3 hotelov Zdravilišča v Rogaški Slatini — proizvodno obrtne delavnice Kmetijskega kombinata in Dom Šmarje — nova trgovina v Mestinju — naložbe v preusmerjanje kmetij — melioracija kmetijskih površin v Šentvidu idr. K temu je potrebno dodati še naložbe v gospodarsko infrastrukturo. Pri sprejemanju tekočega srednjeročnega plana smo kot 3 osnovne elemente razvoja izpostavili: ceste, pitno vodo in energijo. Rekonstrukcije republiških cest so bile s pomočjo JLA in z angažiranjem republiške skupnosti za ceste opravljene v bistveno večjem obsegu, kot so bile planirane v tem sredje-ročnem obdobju. Računamo, da bo v tem srednjeročnem Izteka se četrto leto uresničevanja družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976 — 1980, ki je bil sprejet v obdobju intenzivnega prilagajanja gospodarstva in celotne družbe ustavi in zakonu o združenem delu. Z družbenim planom so bile podane osnovne naloge in cilji za hitrejši razvoj našega manj razvitega področja. Uresničevanje ciljev in nalog družbenega plana v prvih štirih letih njegovega izvajanja je potekalo v zelo zapletenih pogojih gospodarjenja, za katere so bili značilni zlasti odpravljanje nakopičenih neskladnosti v razvoju materialnih in družbenih dejavnostih iz preteklih let, izrazita nihanja v gospodarskih tokovih v posameznih letih, inflacijski pritiski na domačem tržišču in neusklajen izvoz z uvozom v republiškem in zveznem merilu. Ugotavljamo, da smo nekatere naloge in konkretne usmeritve postavili preveč zahtevno za to srednjeročno obdobje, ker presegajo realne možnosti tega petletnega obdobja in jih bo potrebno premestiti v naslednje obdobju za območje naše občine angažiranih okoli 250 milijonov sredstev. Med najuspešnejše delovne zmage lahko štejemo izgradnjo ceste Maršala Tita, ki je bila zgrajena v rekordnem času. S prispevki občanov, angažiranjem samoupravne cestno komunalne skupnosti in krajevnih skupnosti bo letos asfaltiranih nad 30 km manj pomembnih cest. Samoupravno dogovarjanje na osnovi skupnega interesa in solidarnosti so osnove za akcije; zato tudi uspevajo. Takšne akcije so bile uspešne v Lesičnem, Zagorju, Kozjem, Virštanju, Šmarju, Šentvidu, Rog. Slatini in še drugod. V teh akcijah je sodelovalo preko 1000 občanov, 350 brigadirjev mladinske delovne akcije »Kozjansko 79« in 500 pripadnikov JLA iz Slov. Bistrice in Maribora. Poleg del na rekonstrukcijah cest je bilo položenega 15 km primarnega vodovoda in postavljenih 200 drogov za telefon na Veternik po skrajno težavnem terenu. K tej beri uspehov v gospodarstvu in komunalnih dejavnostih je treba dodati tudi re- srednjeročne obdobje. Kljub sorazmerno dobrim kvantitativnim pokazateljem še ne moremo biti zadovoljni. V uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je bilo še vse preveč formalnega pristopa, medtem ko vsebina pogosto ostaja v ozadju. Pred nami je novo plansko obdobje 1981 — 1985, v katerem bo potrebno razvojno politiko vseh nosilcev in udeležencev planiranja (TOZD, KS, SIS) uskladiti s temeljnimi cilji prihodnega razvoja občine Šmarje pri Jelšah. Pred nas se postavlja zahteva po vsestranskem in celovitem razvoju občine na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, smotrne uporabe prostora in varovanja človeškega okolja. V skladu s temeljnimi načeli novega sistema samoupravnega družbenega planiranja so se pričele letos aktivnosti na oblikovanju novih planov nosilcev planiranja in sicer: — srednjeročnih planov za obdobje 1981 — 1985 — dolgoročnih planov za obdobje od leta 1986 do 1995 (za določena področja do Občina jutri... zultate uspešnega izvajanja referendumskega programa za področje družbenih dejavnosti kot so: — uspešno zaključena gradnja osnovne šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli — izgradnja druge faze osnovne šole v Rogatcu — pričetek gradnje osnovne šole v Kostrivnioi — opravljene pa so tudi že priprave na gradnjo vrtca v Kozjem in šole v Rogaški Slatini. Doseženi uspehi so nedvomno rezultat samoupravnega dogovarjanja in usklajevanja interesov delovnih ljudi in občanov. Uspehi so toliko večji, kolikor so postavljeni cilji dejanski skupni interes, ki povezuje in združuje ljudi. Priprave na srednjeročni plan 1981-85 morajo biti dosledneje in temeljite prav v tej smeri, tako da bodo načrtovane naloge odraz hotenj in volje večine občanov, ki bodo realizacijo teh nalog sprejeli kot skupen dogovor. Franc Mlaker leta 2000) — prostorskih planov občin in SR Slovenije za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika do leta 2000 — planov obrambnih priprav. Te naloge in aktivnosti so opredeljene z odloki skupščine SR Slovenije in skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Odloki istočasno obvezujejo, da v vsaki samoupravni sredini sprejmejo akt o planiranju (sklep) in detaljni program planskih aktivnosti, ki mora biti usklajen na vseh ravneh družbenopolitičnega delovanja. Formirani so tudi koordinacijski odbori v vseh sredinah (SZDL, IS, SIS, KS, TOZD). Ti odbori so sestavljeni tako, da so v njem zastopam vsi frontni deli (ZK, ZSM, sindikat, ZB, IS, SZDL). Naloga odborov je, da spremljajo potek posamezne faze priprav pri različnih nosilcih planiranja. Oblikovanje novih planov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih mora vsebinsko celoviteje uveljaviti načela novega sistema družbene- (Nadaljevanje na nasl. strani) OBČINA JUTRI... ga planiranja z dosledno uporabo določil zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in zakona o združenem delu. Pomembne bodo izkušnje iz sedanjega planskega obdobja, ko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela še niso v zadostni meri postali temeljni ustvarjalni nosilci planiranja in bo treba več naporov usmeriti prav v to, da bodo takšni nosilci postali. Sedanji pogoji za oblikovanje planov so kljub zahtevnosti nalog ugodnejši, kot so bili pri pripravi obstoječih planov. Sprejeta je večina sistemskih zakonov, večina samoupravnih organizacij in skupnosti je konstinuiranih v skladu z zakonom o združenem delu. Za uveljavitev novega sistema družbenega planiranja je ključnega pomena pravočasno in dejansko aktiviranje nosilcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v KS, kjer začenja in se zaključuje proces samoupravnega usklajevanja, sporazumevanja in dogovarjanja. Le z večjim prizadevanjem poslovnih in dohodkovnih povezovanj ter širjenjem in krepitvijo sodelovanja na osnovi medsebojnih soodvisnosti bodo delavci lahko redne j e ocenjevali tudi možnosti razvoja in se odločili o prevzemanju obveznosti. Obveza vseh nosilcev planiranja je, da se pravočasno vključijo v proces oblikovanja novih planov in ob tem sprejmejo potrebne ukrepe za u-spešno opravljanje svojih nalog vključno z usposabljanjem in racionalnim združevanjem strokovnih nadzorov. Za dosledno upoštevanje osnovnih načel družbenega planiranja velja pri nalogah na samem začetku procesa oblikovanja planov opozoriti na: — uresničevanje kontinuiranega planiranja, ki zahteva temeljite analize realizacije sedanjih planov, da se v celoti spoznajo in ocenijo problemi, strukturne neusklajenosti in protislovnosti razvoja ter da se na o-snovi ocen realnih možnosti opredelijo cilji in naloge razvoja v prihodnjem planskem obdobju — uresničevanje celovitosti planiranja obvezuje vse nosilce planiranja, pa pri oblikovanju planov upoštevajo medsebojne soodvisnosti ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih vidikov. Zato je nujno, da se v nadaljnem procesu programi dela pri pripravi prostorskih planov, kot sestavnih delov celovitih družbenih planov, uskladijo — uresničevanje sočasnega in srednjeročnega planiranja, ki zahteva za zagotovitev medsebojne odvisnosti in povezovanosti planov hkratno pripravljanje, usklajevanje in sprejemanje planov vseh nosilcev planiranja. Zato mora aktivnost potekati usklajeno po terminsko zastavljenem programu. Poslovodni oziroma izvršilni organi ter strokovne službe so posebej odgovorni za pravočasno in kvalitetno izvajanje nalog na osnovi programa dela. O DANAŠNJI GENERACIJI, KI BO JUTRI KROJILA SVET Marjana Žogan, predsednica OK ZSM Večkrat pogovor nanese na nas mlade, na naše poglede na življenje, svet, na naše vrednote, naše cilje, želje. Tisti, ki so mladost doživljali pred 30 in več leti, nas mnogokrat obsojajo. Toda ali nas res zanimajo samo popevke, motorji in plesi, kot mnogi zatrjujejo? Menim, da je generacija pred 30 in več leti živela podobno kot danes mladi, a vendar drugače. Razlika je predvsem v o-snovnih ciljih in hotenjih mladih. Takrat je divjala druga svetovna vojna, mladi so se iz dneva v dan borili za goli živ-ljenski obstoj, za svoje najbližje, domovino in za bodoče rodove. Danes živimo v svobo- Pri dosedanjem delu na planskih dokumentih ugotavljamo, da so stvari s formalne plati izvedene pri vseh nosilcih planiranja, da pa so delovne faze v zaostanku z zastavljenim terminskim planom. Želja nas vseh pa mora biti, da bodo planski dokumenti za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 kvalitetnejši in realnejši od sedanjih. Moramo izhajati iz tega, da je to prioritetna naloga vseh v občini v letih 1979 in 1980 posebno še zaradi tega, če hočemo uveljaviti naše ambicije skokovitega razvoja na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva in se tako približati srednje razvitim občinam v SR Sloveniji. Leskovar Dominik di in kar premalo se zavedamo, kaj sploh imamo. A kljub temu vemo, da moramo braniti in varovati domovino, stremeti moramo za napredkom, razvojem. Dandanes se mladi dobro zavedamo, da vse, kar gradimo, gradimo na mladi generaciji, zato jo je treba z vso resnostjo pripravljati na to veliko, zahtevno in hkrati častno odgovornost. Da bomo lahko čez leta dobro opravljali svoje poslanstvo, se moramo čim prej soočiti z vsemi problemi naše družbe. To pa je mogoče le skozi delo. Oblika pripravljanja za sprejem družbenih funkcij, ki jih bomo danes ali jutri prevzeli na svoja ramena je mladinsko prostovoljno delo, ki je odraz resnične pripravljenosti mladih za konkretno akcijo, za resničen prispevek k družbenemu razvoju; MDA kažejo odnos mlade generacije do socialističnega samoupravljanja, njegovih ciljev in vrednot. Brigadirsko prerojevanje Kozjanskega Tudi letos so mladi iz raznih krajev Jugoslavije, udeleženci zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko, dali pomemben prispevek k razvoju tega območja, tako v Šmarski kot v Šentjurski občini. Več kot 600 mladih, nastanjenih v brigadirskih naseljih Bistrica ob Sotli in Šentvid pri Planini, je gradilo vodovode, ceste in se skupaj s pripadniki JLA in domačini ob sobotah ude- leževalo udarniških akcij. Glavna dela so se v naši občini izvajala na vodovodu v Virštanju, v Bistrici ob Sotli, na cesti Ključice - Kozje, pri izkopih jam za napeljavo telefona za strateško pomembni in od centra oddaljeni Veternik. Tudi v krajevnih skupnostih so ljudje prišli do spoznanja, da brez pomoči mladih rok ne bi mogli rešiti komunalnih problemov, izboljšati materialnega in socialnega stanja. Vrednost opravljenih del je ocenjena na 7 milijonov din. Vendar pa je ta vrednost še veliko večja, neprecenljiva, tako za mlade, ki se na akciji kalijo, izgrajujejo, kot za domačine, katerim so vnesli v njihov vsakdan košček vedre mladostniške delovne zagnanosti in sproščenosti. Ob vseh teh rezultatih, ki so v veliki meri odvisni od vodstva akcije (ki je bilo mimogrede povedano, skoraj v celoti zasedeno z domačimi kadri), si lahko zaželimo le to, da bi se MDA pri nas še dolgo ohranile. Zato se že pripravljajo plani za naslednje srednjeročno obdobje, v katerih so vključene tudi brigadirske roke. Brigada IVX. divizije na ZMDA Posočje S sestavo brigade, ki je letos zastopala našo občino v Posočju, smo imeli precej kadrovskih težav. Delno so zaradi neresnosti krivi mladi, delno združeno delo samo, ker vsi kandidati, ki so se želeli udeležiti prostovoljnega dela, niso dobili soglasja, delno pa tudi občinska konferenca in ostali družbenopolitični faktorji, zaradi nenačrtne politike kadrovanja. Kljub težavam je naša brigada, sestavljena iz mladih delavcev, dijakov in študentov iz vseh krajev naše občine in pobratenega Arilja, s komandantom Milko Dobravc, dosegla odlične uspehe tako na delovnem kot interesnem področju, saj so se vrnili z vsemi priznanji, ki so jih i-meli možnost dobiti. Seveda pa sta pri ocenjevanju doseženih rezultatov neizmerljiva žulj in znoj solidarnosti, tako za področje kjer akcija poteka, kot za naše brigadirje in družbo kot celoto. Tovariš Franc Šetinc je ob priložnostnem obisku brigadirjem dejal: »Nerazvitost se resnično povezuje z brigadirskim delom, toda ko nerazvitih območij ne bo več, delovne akcije še vedno bodo.« Marjana Žogan Pogovor z mladimi MLADI SODELUJEMO PRI IZGRADNJI DOMOVINE Mladinske delovne akcije so že 35 let pojem pri izgradnji porušene domovine in pri odpravi gospodarskih razlik med področji širom Jugoslavije. Mladi so vseskozi s svojim delom pomagali pri izgradnji važnih prometnih poti, kot so proge Brčko — Banoviči, Ša-mac — Sarajevo in avtocesta Bratstva in enotnosti od Jesenic do Gevgelije, sedaj pa sodelujemo pri odpravi posledic elementarnih nesreč. Ko se je pričelo govoriti o manj razvitih območjih je med najbolj nerazvite prišlo Kozjansko, katerega večji del je na področju naše občine. Da bi se razlike zmanjšale, so mladi mesta Ljubljane že leta 1972 organizirali delovno akcijo »Kozje 72«, ki pa je prerasla v zvezno delovno akcijo »Kozjansko 73«. V tem času so mladi na našem področju gradili ceste, vodovode, elektrificirali nekaj domačij, postavljali telefonske vode in podobno in tako omogočili pre-nekateremu gospodinjstvu boljše življenske pogoje. Delo mladih je pri naših občanih cenjeno. Tudi mladi šmarske občine smo pripravljeni sodelovati pri hitrejšem razvoju občine. Zato imamo precej lokalnih delovnih akcij v katerih mladi urejajo ceste, vodovode in drugo. Mladi Šmarčani odhajajo na delovne akcije tudi izven občine in tako vračamo del tistega, kar so drugi dali nam. Sodelovali smo na akci- jah: Kozjansko, Kožbana, Suha krajina, Brkini in Podrinje — Kolubara, kjer smo dostojno zastopali občane naše občine, saj se je iz teh akcij vrnilo že preko 50 udarnikov in precej več pohvaljenih. Naše brigade so vedno med boljšimi in imamo tako že republiško priznanje, trakove akcij (najvišje priznanje akcije) Kožbana, Slovenske gorice, Posočje. Vendar ne moremo brez težav v predpripravah brigade. Predvsem imamo težave pri sestavi brigade, saj se dijaki in študentje neradi vključujejo v MDB in tako vse bolj obremenjujemo naše združeno delo, ki nam zelo pomaga. Zakaj ni več brigadirjev? Največkrat zaradi nerazumevanja staršev, ki mlade ljudi ne pustijo na akcijo. Kljub težavam pa moramo obliko mladinskega prostovoljnega dela še naprej negovati, saj je to šola socialističnega vzgajanja mladine, šola bratstva in enotnosti, šola tovarištva in prijateljstva, kot je dejal tov. Tito ob proslavi 30-let-nice mladinskih delovnih akcij v Brčkem 1. aprila 1976 leta. Marjan Šarlah Krajevna skupnost danes... OBČINSKI PRAZNIK V KRAJEVNI SKUPNOSTI LESIČNO Pod mogočnim Bohorjem, zibelko partizanskega odpora na Kozjanskem, leži lepa majhna vasica Lesično bolj znana šele v letih po vojni. Pred tem je premočno dominiral trg Piljštanj, ki je pravi kulturno zgodovinski biser o-srednjega Kozjanskega, vendarle se je z leti precej spremenilo. Z novo samoupravno preobrazbo krajevnih skupnosti, je postalo Lesično center političnega, družbenega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti v katero, poleg Pilj-štanja, spadajo še zaselki Log, Gubno, Dobležiče, Drensko rebro in Klake. Pred leti je bila zgrajena nova šola, ki nosi ime po narodnem heroju Tončki Čeč. Nastali so že tudi zametki otroškega varstva, ki so žal propadli. Pred dnevi pa so v Lesičnem slavili veliko delovno zmago vseh občanov, ko so slovesno predali svojemu namenu nov kulturni dom. Največje priznanje za krajevno skupnost je bilo praznovanje občinskega praznika, kar je sad aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti. Trenutno je vsa dejavnost usmerjena v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Aktivirane so vse družbeno politične skupnosti, aktivni so vaški odbori ter društva: RK, gasilci in strelska družina. Skratka ak- tivirani bodo vsi sloji prebivalstva, tako da jih resnično nič ne sme presenetiti. Sicer pa se za obrambo in družbeno samozaščito pripravljajo že daljši čas in ne le za to akcijo. Kot so povedali v Lesičnem, jim je v veliko pomoč sekretariat akcije in koordinacijski odbor, ki je v krajevni skupnosti. Delovnih organizacij, razen šole, nimajo v kraju in ta pe se tesno povezuje in sodeluje s krajevno skupnostjo, ne samo pri akciji, temveč pri vseh dejavnostih v kraju. Andrej Krofi KRAJEVNA SKUPNOST SLADKA GORA Krajevna skupnost Sladka gora spada med manjše v občini Šmarje pri Jelšah, saj šteje le 800 prebivalcev. Razdeljena je na 3 vaške skupnosti oziroma stalna območja, kjer se sklicujejo zbori delovnih ljudi in občanov. To so: Sladka gora, Pečica in Polžanska vas. Pretežni del prebivalstva v krajevni skupnosti se ukvarja s kmetijstvom. V glavnem so Specializirani oziroma imajo dobre pogoje za vinogradništvo in živinorejo. Zaposlenih je le 120 občanov in še ti v precej oddaljenih krajih. Največji problem nizke zaposlenosti so izredno slabe prometne zveze, saj nekateri delavci prehodijo tudi do 8 kilometrov do prve avtobusne ali železniške postaje. Verjetno bi se število zaposlenih povečalo, če bi se uredile prometne zveze. V krajevni skupnosti Sladka gora se o tem problemu že dogovarjajo z Avtoturističnim podjetjem Izletnik iz Celja in upajo, da se bo tudi ta problem kmalu uredil. Drug velik problem sladkogorčanov pa je že dotrajana zgradba osnovne šole, ki služi svojemu namenu že celih 120 let. Pogoji za poučevanje so izredno slabi, zato si želijo šolo vsaj adaptirati in urediti ogrevanje. Otroci od 4. razreda naprej se vozijo v osnovno šolo v Šmarje pri Jelšah. Prevoz je dobro organiziran, je pa prevažanje dokaj naporno za otroke saj gredo nekateri od doma že zjutraj nekaj po peti uri, vrnejo pa se šele ob 14. V krajevni skupnosti imajo tudi dve trgovini, vendar nobena ne zadovoljuje potrebam potrošnikov. V prihodnjem srednjeročnem obdobju si sladkogorčani želijo novo trgovino v centru kraja. V načrtu imajo še nekaj novih asfaltiranih vaških cest, ker se zavedajo, kaj pomeni komunalna ureditev kraja, ker v bližnji prehodnosti načrtujejo tudi razvoj kmečkega turizma. Ti lepi vinorodni kraji imajo za to izredno lepe možnosti. Naj omenim še to, da se na Sladki gori že z vso vnemo pripravljajo na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« in kakor sta nam zatrdila predsednik sveta KS Martin Cerjak in član sveta Vinko Skale, jih na Sladki gori in ostalih zaselkih te krajevne skupnosti nič ne bo presenetilo, ker so dobro pripravljeni. Andrej Krofi GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »INGRAD« Celje 63000 CELJE, Ljubljanska 16 TOZD »Gradbeništvo« Rogaška Slatina SE PRIPOROČA! MER* CELJE TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ROGAŠKA SLATINA vas vedno ugodno preseneča Družbene dejavnosti... Družbene dejavnosti... Izobraževanje in vzgoja MATERIALNA OSNOVA ZA IZVEDBO PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA Združevanje in poraba sredstev sta bili dogovorjeni s samoupravnim sporazumom o temeljih planov. V osnovnem šolstvu realiziramo tri programe: enotni, dodatni in program skupnih nalog. O teh je le enotni program vključen v sistem solidarnosti v SRS in je delež solidarnosti v realizaciji tega programa 40 — 45 %. Vrednost enotnega programa, izračunanega na osnovi cene na oddelek za leto 1979 je 60.727.000 din. Vse spremljajoče dejavnosti, ki jih ne vključuje predmetnik, so programirane v dodatnem programu in zanj v celoti zagotavljajo sredstva TOZD in samoupravne skupnosti v občini. Ta program je ovrednoten v tem letu na 17.931.000 din. 2.305.000 din pa združujemo še za realizacijo skupnih nalog, ki jih za vse občine opravlja Republiška izobraževalna skupnost. Prispevna stopnja za vse tri programe je 6,11 % od brutto osebnih dohodkov. Eden temeljnih pogojev za uspešno vzgojno-izobraževalno delo je šolski prostor. V obdobju odpravljanja posledic potresa je bilo zgrajenih 7 šolskih objektov, kjer je površina za vzgojno-izobraževalno delo 1,8 do 2,8 m2 na učence. V novozgrajenih šolah v Bistrici ob Sotli in v Rogatcu pa smo pridobili 4,8 m2 učnega prostora na učenca in so dani prostorski pogoji za celodnevno osnovno šolo. Slabši so pogoji le še v Rogaški Slatini, kjer je le 1,3 m2 učnega prostora na učenca, vendar je planirana novogradnja šole za 750 otrok še v tem srednjeročnem obdobju. Po številu m2 učno-vzgojne-ga prostora na učenca smo nad republiškim povprečjem (rep. povprečje 1,6 m2 na učenca). Republiški normativ pa je 3,6 do 4,8 m2 učno-vzgojne-ga prostora na učenca. Tudi z učnimi sredstvi in tehničnimi pripomočki so šole relativno dobro opremljene. Poleg vidnih rezultatov pri zagotavljanju boljših materi- alnih pogojev je dosežen napredek tudi pri podružablja-nju vzgoje in izobraževanja. Med uporabniki in izvajalci so se začele razvijati temeljne oblike odnosov svobodne menjave dela. Samoupravni sporazumi o temeljih planov vsebujejo o-predelitve programov, planske vrednosti programov, ki jih vsako leto ponovno ovrednotimo, merila za vrednotenje o-pravljenega dela izvajalcev in prispevne stopnje uporabnikov. S tem se oddaljujemo od starega proračunskega financiranja izobraževanja in je o-mogočeno nadaljnje razvijanje svobodne menjave dela. Da je temu tako, kaže tudi večja aktivnost delegatov v skupščini tega mandata. Drobne Franc PRIZADEVANJE UČITELJEV V OBČINI ŠMARJE ZA SAMOUPRAVNO SOCIALISTIČNO ŠOLO v V desetletju, ki ga zaključujemo, je šolstvo v naši občini zelo napredovalo. Posebne uspehe smo dosegli pri gradnji novih šol. Uspehi, ki so bili doseženi v tem kratkem obdobju, presegajo pridobitve, za katere so bila potrebna cela stoletja (razpredelnica 1). S pridobitvijo novih, prostornih učilnic, se je izboljšalo tudi vzgojnoizobraževal-no delo učiteljev. Negodovanja zaradi prostorskih stisk, ki so nas spremljala desetletja, so prenehala. Novi prostori so prispevali, da se je izboljšal položaj in ugled učitelja. Drug, pomemben mejnik v našem šolstvu je združitev vseh šol in vrtcev v občini v enotno vzgojnoizobraževalno organizacijo z upravo v Šmarju pri Jelšah. Ta združitev je prispevala k raznim izboljšavam, ki se poznajo predvsem na vzgojnoizobraževalnem delu. Ena izmed takih kvalitetnejših oblik dela so novoustanovljeni aktivi učiteljev, združenih po učnih predmetih. Za izboljšanje dela predmetnih aktivov je tudi namenjeno glasilo prosvetnih delavcev občine Šmarje »Nova šola«. V novejšem času postajajo uspehi na vzgojnoizobraževalnem področju na naših šolah pomembni tudi v republiškem merilu. Zelo znanim uspehom v izvenšolski dejavnosti, ki je do naj večje mere razvita na osnovni šoli v Podčetrtku, se pridružujejo pomembni dosežka tudi pri učnih predmetih, npr. pri matematiki, fiziki, v športu in tabornikih. Tako so se šolali na naših šolah učenci, ki so bili republiški prvaki v tekmovanju matematikov (sl. 1), spretne eksperimentatorje pri pouku fizike pa so že večkrat opazovali tudi učitelji iz celjskega območja. O pomembnih uspehih naših športnikov, posebno ženske ekipe v košarki, smo lahko brali tudi v dnevnem časopisju. Vsi omenjeni uspehi niso bili doseženi slučajno, ampak se za njimi skriva načrtno in požrtvovalno delo učiteljev. Omenili smo uspehe, ki obsegajo delo predvsem na izobraževalnem področju. Vendar ne zaostaja med učitelji tudi družbenopolitična dejavnost. Prva skupna tema na predmetnih aktivih je bila namenjena idejnosti pouka. Spoznali smo, da se moramo bolj odločno boriti proti takoimenovani »nevtralni šoli«, ki naj bi omogočala enak vpliv raznim idejnim tokovom (idejnopolitični »pluralizem«). Tu je posebno pomembna naloga članov ZK na šolah in drugih vzgojnih zavodih, da najdejo poti, po katerih bi angažirali mladino za cilje in načela socializma, komunizma in marksizma. Ko pretresamo naše vzgojnoizobraževalno delo, se še vedno soočamo s prisotnostjo pozitivizma, ki pomeni kopičenje dejstev, brez povezave in iskanja zakonitosti razvoja. Posledica tega je, da se vedno bolj pojavlja potrošniška miselnost, da stremimo samo za materialnim znanjem, zanemarjamo pa idejno smer pouka in vzgoje. Posebno se moramo zavedati, da imajo lahko vplivi zunaj šole mnogo večji pomen pri oblikovanju otrokovega nazora kot šola. Zato bomo morali posvetiti več časa idejno-vzgojni funkciji šole, če bomo hoteli še nadalje u-spešno opravljati pedagoški poklic. Območni in občinski prvaki v košarki v letu 1979 RAZPOREDITEV CENTRALNIH OSNOVNIH ŠOL PO STAROSTI ŠOLSKIH ZGRADB ŠTEVILO PEDAGOŠKIH DELAVCEV V VIO IN ŠTEVILO ČLANOV ZK — PED — DELAVCEV V TOZD VIO ŠMARJE PRI JELŠAH Stanje 31. 8. 1979 & N Q si O H