Za poduk in kratek čas. Zasedenje Hercegovine. V. Bilo je 20. a7g. precej rano, ko so gla so^i od brigade Scbludererje^e doali generalu Jovauoviču z poro5ilom, da stoji na višinah pri Črnicab pred turškimi 7staši, ki držijo 7 87oji oblasti goro Kremenac, Lok7a5ke 7ihe, grado^e in poslopja Hamze Riz^an bega ter tako pot 7 Stolac zapirajo. Šte^ilo so7ražniko7 so cenili na kakih 5000 mož. Okoli 2. ure popoldne ste se obed^e brigadi pri Črnicah združile in Turke pregnale iz Lok^ačkih vrhov, kder so naši mnogo Turko7 ubili in 7ae biše užgali, iz kterih se je 7 nje atreljalo. Proti 7e6eru so potem naši dobili prost razgled na Kremenac goro^je in Rizvan-begova poslopja. Uvide^ši 7ažnost Kremenac gore prasneta še isto 7e5er 3. bataljon Tirolce7 in 33. bataljon nad njo, preženeta Tnrke in se ondi utaborita, za njima pridrapljsjo ae kanonirji z kanoni. Pred seboj do Stolaca imeli so torej naši samo grado^e Riz7an-bego7e in za njimi bolj na Ie7« stran precej velik brib, kder je bilo mnogo Turko7 zašancanib; Turki ao imeli dobre angleake pnske, ki jako dale5 in bitro streljajo. Riz7ano7a poslopja ao tudi bila močna okovarjena in Turko7 natla5ena. Jovanovič sklene napad odložiti do jutra 21. aug. ter ostane z obema brigadama na visinab pri Crnicah iu na Kremenac gori. Po noci bilo je vse mirno in tibo; samo pridni kanonirji 80 dolgo delali, ker so kanone spravljali na višine, od koder so drugi den nainerja^ali so^ražnika prijeti, kar so tudi rea 7se h^ale 7redno in tako iz7rstno atorilo, da so aijajno zmago naklonili a7strijskej 7ojski brez velikih zgub. Kajti komaj je solnce 21. aug. prisijalo iz gora za Stolacem, uže so za5eli naši kanoni grometi. Iz 12 Uhacije^ih kanono7, med jimi bilo je 6 težkih, so streljali 7eS ur neprenehoma, ogenj je straaan, Š7iganje krogelj grozno, šance se rusijo, zidi podirajo, ble^i in hiše gorijo; ruja^i jeziki naglih planjeno7 za87ita7ajo skoz črni dim 7iaoko 7 nebo. Člo^ek misli, da sred tolikega ognja ži7a duša ne stoji; toda turški 78taši 7endarle 7 njem neomahlji^o stojijo celih 7 ur; rajae umreti, kakor 7makniti se, zemlja in zido^je ae trese, hercego7a5kih Turčino7 jeklena srca se ne ganejo; med groznim krikom: alab-alab, streljajo di^je beanosti pijani ne zmeue5i se za stotine mrt7ece7 na desni, na Ie7i. Ko je general Jo7ano7i5 videl, da gorečib raz^alin le ne6e zapustiti 807iažnik, ga da naposled z bajonetom napasti. Grozen Ž7enkot bliskajoSih se bajoneto^ zarožlja, par trenutko^ potem ^derejo hrabri naši 7ojaki naprej v raz^aline, btrelba utihne, ali boja je bil tudi konec, kajti 7 tem trenutku se raznese 7stašem atrašna no^ica, da jim katoliški župnik Muai5 z a^ojimi hercego^inakimi prosto^oljci leze za hrbet iu jih žuga zajeti. Grozen pobeg se prične. Turki popu8tijo raz^aline in bežijo nos na vrat mimo Stolaca naprej 7 planine proti Gačkemu in Ljubinju. Toda 78i niso mogli uiti; 30 7ataše7 in Mustaj Riz^an beg bil je ugrabljen od Mu8i6e7ih jtmako7. Na bojiaču so pustili 300 mrtveee^, 7 gradu Hamze Riz^anbega, ki je tudi bil ubit, so naši 7ojaki pobrali 7eč kakor 100 na pol zgoretih mrliee^ in jih pokopali. To je bilo naJ7e5je pobitje hercego^inskih Turko7, najslavuiša zmaga generala Jovano7i5a. Se isto 7e5er so starešine Stolački priali milosti prosit, 7 grad zaprti major Pahner je pa bil pogube reaen, ko se mu je odprla pot do vode in doneslo potrebnega živeža. Sila je bila velika, ker so celo konje poklali in pojedli. Drugi den 22. aug. je zmago^iti Jo7ano7i5 obbajal 87oj slo^eani 7hod 7 Stolac. Toda 7eselil se nib6e ni tega. Pojdoč so naši gledali strašne reči! Pugoste gla^e avstrijskih 7ojako7, nataknjene na kolib, mnogo trupel gnjijo5ih kraj steze, grozen smrad iz 7sake jame, 7sakega grma, jimje naznanjal, kako 80 Turki tukaj divjali. Ves srdit je geueral Jo7ano7ič 7jabal 7 mesto, pregledal grad, pohvalil Pabnerja in jego^e junake, izdajalnemu mestu pa naložil 100.000 fl. kazni in potem brž odjahal nazaj 7 Mostar. Na stezi iz Stolaca sreea nenadoma katoliškega župnika Musi5a in jego^e prostO7oljce. Vse se 5udi ncnavaduemu prizoru. Na krasno opra^ljeuem šarcu sedi mož bolj kakor Biednje pa krepke poata^e, jasnega lica, 7iaokega 6ela, orlo^skega pogleda, juuaakega držanja, xavit 7 čarobno lepo jugoslo^ansko noao po 5rnogorski aegi, to je 70J70H Musič. Junak prijaše in pozdra^i generala Jo^ano^iča, ki mu dostojno odzdravi in vzeme med spremstvo 7 Mostar. Zmaga a^strijske 7ojske pred Stolacem je turško silo 7 Hercego^ini popolnem zlomila in potrla, 7se prebi7alst70, cela dežela se je našim potem udala brez znatnega upiranja! Smešničar 44. Dekla je skledo zlomila, gospodinja se močno jezi in pravi: uo, kako si pa vendar mogla tako lepo skledo zlomiti? Na to zgrabi dekla drugo akledo, jo vrže ob tla, da na kosce razleti ter reče: nmati, tako se je zgodilo"!