155. številka.
Trat. v ponedeljek 1<> julija IS99.
..Edlnoaf*
hihaja dvakrat mi (lan. ranin nedelj in praznikov, ijutriij in *večer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ir.haja ob f>. uri zjutraj.
Manični ti a /.iin <ti : (>l»e it.tanji na leto . . , gid. Sil" — /j« "HfhOj veierno izdanje . „ 12*— 7m pol let*. četrt leta in im meneč razmerno. N»ruW»tn>< je plačevati naprej. Na na-, ročlie tu** pH^ogetie naročnine ne uprava j; ne or.im
i * 'k Na <lfot>no «te prodajajo v Trstu /.jutranje *teviike po 3 nvč. večerne Uevilke po 4 nvč.. potie-leljake /.jutranje Številke po 2 nvč. I/ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA OROŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon ttv. H70.
4 nvč.
v f<tin»«tl Je moč !
Tečaj XXIV.
OsUBi
»e račuuaio (»o vrst ali v petitu. '/.» večkratno naročilo ** primernim popustom. l'o*laiia. osmrtnice in javne zalivale. .lomači otflani itil. »e računajo po pogodbi.
Vsi ilopisi naj ae po4iljsijo uredništva. Nefraiikovmii dopisi s»* ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^iise spre jema iipravtiišttti. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
I rediiKho lil tl«kiirua se nahajala v ulici 1'arintia Stv. 1*2. Tpruvnišl>i». imI-pnivnUtvo In sprejemanje Inserutnr
v ulici Molin picrolo 4tv. A, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik K ran Oodnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Pariz H. Kazensko sodišče je obsodilo 1 »iv-šega taj nega policijskega agenta Deeriona v triletno ječo. Deorion je liil obtožen, da je skušal izročiti neki tuji vlasti listine, tičoče se pomnožitve topničarstva.
Rcroliii H. Bankirja Eliasa, ki je bil febru-varja meseca t. 1. zbežal iz Berolina s pol milijona mark, so zaprli v Parizu. Po navadnih razpravah ga i z roče nemški oblasti.
Itn rep I o IIH H. Danes je mesto mirno. Sinoči sta razleteli dve petardi, kar je provzročilo nekaj razburjenja. Eksplozija ni imela zlili posledic.
Pariz H. Novine nadaljujejo svoje opazke o obisku Viljelma fl. na krovu »Ifigenije«. »Figaro« piše: Sedaj bodo obtoževali predsednika minister-Htva Loubeta, da je sramotno ponižal francosko zastavo pred Viljelmom II. Mi nismo preveč optimistični glede posledic, katere bodo imeli dogodki na jahti »Hohenzollern« in na križarki »Ifigenija«. Vendar moremo pritrditi, da bi bilo zbliža nje med Francijo in Nemčijo velevažno, posebno kar se tiče kolonijalnih koristi
Lip.sko 8. Da nes so prišla semkaj odposlan-stva nemških dijaških društev iz Avstrije, da se pobratijo z germanskimi društvi. Po shodu hode velikansko popivanje, beznioa, na katerem se proglasi edinost in vzajemnost, vseh nemških dijakov.
Kemiin H. Iz Belegagrada javljajo: Vojni minister V u ko vi č se je vrnil v Beligrad. Tudi mi-nisterskega predsednika pričakujejo kmalu. Bivši predsednik radikalnega kabineta, sedanji srbski poslanik v Petrogradu, je odpoklican ter ga bržkone odpuste iz državne službe. Danes so zaprli več odličnih členov radikalne stranke.
Rim 8. Poslanec Chindamo javlja v listih, da je i/.stopil iz skrajne levice ter se pridružil Za-
P O I) U H T K K
Vaški črednik.
——-f Spisala Desimira. y--
Jaz sem se pohvalil, da je še nekaj v žepu, in sem mu dejal: Tonče, vesel sem, da te še živega vidim; pojdi z menoj, ga bova danes še enkrat skupaj pila! In šla sva v prvo gostilno.
Hej, sem zaklical, prinesite nama dva vrčeka piva, če imate »Miirzeušlogurja«. Deklina je poki-mala in je kinalo prinesla neke motne pijače, po barvi sem poznal, da ni Mtirzenšlogar in deklina je dejala, da se temu pivu pravi Puntiganar. Pila sva in se pogovarjala, kar se je spomnil moj prijatelj, da ima neko važno delo. Rekel mi je: Ostani tukaj ! Jaz pridem kmalu. In res sem ga počakal. Prišel je kmalo, pa ne sam, ampak še dva druga sta bila žnjim: orožnik in sodni sluga. Orožnik me je vprašal, kako se pišem. Pokazal sem mu svoj potni list. Ko je prebral istega, mi je rekel, da moram iti ž njim! In šel sem. Tonče, moj prijatelj, se je pa smejal in ostal v gostilni pri pijači, kater«) sem plačal jaz.
Peljali so me v sodno hišo. Trije bradati gospodje so me vpraševali vse križem. Potem je eden iz med njih nekaj šepnil slugi, in ta me je prijel za ramo, rekši: Zdaj pa le za manoj ! Vodil meje po stopnicah, po hodnikih, da sva prišla do močnih vrat. Te je odprl, mene porinil naprej, pa za-
nardelliju. Kakor vzrok navaja obnašanje zmernih radi kalcev, ki so se dali popolnoma prevladati od na jhujših radi kalcev.
Kapstad H. Ministerski predsednik Scheiner je izjavil v nekem razgovoru, da so reforme, kakor jih predlaga Transvaal, zadovoljive.
Dvoje kultur.
Diiobus litigantibiis tertiiiH gaiulet.
Tu jo imamo živo pred seboj, ilustracijo k znanemu pregovoru. Naši ljubi prijatelji od Zapada in Severa, in ne izvzemši one na Jugu, se kar naslajajo, ko čitajo o groznem sovražtvu, obstoječem med Srbi in Hrvati. Jedni dolžč katolike, drugi pravoslavne, da kršijo mir. Zopet drugi se muzajo o tem veselo in pravijo: To soražtvo je tako staro, kolikor štejemo življenja let teh dveh različnih narodov. Kaj se čenča torej o spravi ? O tej ni govoriti. Potem pa naj se nam še govori, da ni res, da je Hrvatska le umeten produkt!
Ali ti naši prijatelji naj bi se vsaj, tako bi menili mi, ne izdajali tako neprevidno in naj bi ne kazali tako ostentativno, kako dobrodošlo je vsem njim to neizprosljivo sovražtvo mej Srbi in Hrvati. Kajti interesiranoj bi lahko spoznali to igro in bi se varovali, hoditi njim na limanico. Ali na drugi strani pa tudi niso tako najivni ti naši dobri pri-j jatelji, tla ne bi vedeli, da jim vidimo mi, kaj j hočejo. Oemu ropotajo torej toliko? Jednostavno ! zato, da raznašajo v svet pravljico, da Hrvatska I ne pripada k drugim Jugoslovanom, istotako, ka-j kor ne pripadajo Slovenci. Mej njimi da je abso-| lutno ni nikake ukupnosti, zbog česar tudi ne pri-I padajo jeden k drugemu. Za to gre, da bi z silo ustvarili razliko in da bi na tej umetni podlagi ukrepali nadalje.
j klenil vrata za mano: zdaj sem se zavedel, da sem v ječi. Ali tega nisem mogel uganiti : zakaj ?! Ostal sem tam dva meseca; le to je bilo dobro, da so tni bili pustili mojo piščalko. Piskal in plesal sem ves dan v zaporu; tam sem se navadil, da znam piskati na vse »viže«.
Neko jutro je prišel sluga k meni v ječo in mi rekel: Popoludne pojdeš od tukaj naprej v Zagreb. — Vesel sem bil te vesti, da bom zopet enkrat videl beli dan in da se nasrčem svežega zraka. In res: popoludne sem se vozil v Zagreb.
Tam so me zopet utaknili v ječo čez noč. Drugo jutro je prišel slugu in me sprovel v sodno dvorano.
Mislim sem si, kaj bo pa zdaj ? —
Zagledal sem več gospodov, ki ho sedeli za zelen«) mizo. Aha! sem si mislil, tukaj je »krvava rib ta*. Janez, kaj bo?!
Kar se je postavil pred me velik močan človek. Tak je bil, kakor bi ga Vi, Oče župan, radi dobili za vaškega črednika. Po obleki sem ga spoznal, da je hrvatski Turapoljec.
Pa ko me je zagledal, je zategnil svoja široka usta na jok, da je bil tak kakor sveti Jeronim v prati k i.
Obrnil se je proti gospodom in je rekel: Prosim zopet, ta ni pravi tat, oni, ki mi jo ukral konje, je bil velikan; imel je črne oči in črne lase. Prosim gospodine, ta je nedolžen.
1'kupnosti jezika seveda nc morejo tajiti. Kje pa je potem ono, ki nas ločuje? Morda vera? Nc, tega nočejo pripoznavati naši dobri prijatelji, kajti potem bi morali tudi Nemce, Madjare Angleže istotako ločati po veri.
Kaj je torej drugega?
Kultura!
Hrvatje imajo — tako pravijo — zapadno, Srbi pa vztočno kulturo.
Kaj pa si mislijo o tem naši dobri prijatelji ? Kaj umevajo pod temi različnimi kulturami?
Ako sledimo zgodovini, bi imeli pravico govoriti o grški in rimski kulturi. Ko pa je Rim na ves Vztok razširil svojo kulturo, je združil ti dve kulturi in ja usilil podjarmljenim Panoncem, I Dacijem itd. Te dežele, obljudene le po Slovanih, so dajale celo rimskih cesarjev in Bizanc je dal svetu jetlnega Justinijana, ki je bil slovanskega pokoljenja.
Ta cesar je gotovo širil rimsko kulturo. Njega uzakonitev rimskega prava jo najzgovorneji dokaz temu. Ali da, Bizanc se je ločil od Kima i in od tega časa do propada države se je v Bi-zancu in Rimu razvijala različna kultura, in Slovani — Bolgari, Srbi in Rusi — so sledili impulzom iz Bizancu, ostali Slovani pa onim iz Rima.
Tosti ti dve različni kulturi. Oudno ! Mar-li pozabljajo ljudje, kdo je uvel krščanstvo v Pano-| niji, kdo v državi Svatopluka? Ali nista bila Ci-i ril in Metod, ki sta storila to? Se danes je v rabi ! staroslovenski jezik v Rusih. Srbih in Bolgarih, da, j celo v katoliških unijutih. Kdo pa je katolikom | države Svatoplukove z silo ugrabil slovansko bogo-j služenje, kdo je z brutalno silo mučil učence Ci-j rila iu Metoda, od katerih so nekateri komaj re-• šili svoje nago življenje, da so potem širili krščanstvo v Bolgarski iu od tu v Rusiji.
Nemci so bili to, ki so pod pretvezo
Gospodje pri zeleni mizi so se spogledovali in po dolgem pogovoru so mi vrnili vse moje reči in mi rekli, naj le odidem v svojo domovino.
Jaz sem se obrnil do gospodov in sem se dobro odrezal: Kaj? Zdaj naj le odidem: dopoludne, brez kosila! Mar bom lačen hodil po svetu? — j Slugi pa sem rekel: Ti ino sprovedi nazaj v ječo. Opoludno mi prinesi kosilo, potem pu pojdem.
In res mi je prinesel dobro kosilo v ječo, popoludne sem se odpravil proti domu in poizvedel sem hil vse, kako se je to zgodilo, da so me bili priprli.
Tisti moj prijatelj je rad stikal po časni -kali. Tam jc videl zapisano, da je neki .loško Trošt na Hrvaškem ukradel konja. Ko sem ga obiskal jaz, je videl na meni novo obleko; no, saj nova ni bila, pa dobra ; in uro sem tudi imel. Svetila se je. Tonče je mislil, da je srebrna, pa je bila le iz nikelj na ; v listnici je videl denarja še precej, iu si je mislil, tu jo tisti Trošt in tat, ki je ukral konja. In šel je tia sodišče naznanit. In potcin se je godilo /. menoj kakor sem povedal.
Oče župan ga je pomilova! zarad nesrečnega preimka, in ga prašal: » Kako Janez ? Si-li nazaj grede tudi obiskal svojega prijatelja?« O da, obiskal sem ga, cbiskal, pa Putiganarja mu nisem več plačal, toda kosilo sem dobro zabelil.
(Pride še.)
verske gorečnosti, v resnici pa le v svojem siljenju na Vztok, ra/.Airili svoje gospodstvo nad severne Slovane.
Ali naj je to tista kultura, ki je različna od one slovanskih apostolov Cirila in Metoda?
Načelo r a z d e v a n j a, u n i č e v a n j a z ognjem in mečem je brutalno nastopilo proti načelu poučevanja innravstve-nosti! To jedino — tako menimo — je za nas Slovane razlika med tema dvema kulturama. Jed n a jo Sirila nad slovanstvom hlapčevstvo in deloma tudi po po len propad (Baltiški Slovani na Severu, Slovenci na Koroškem, v Tirolu in Benetkah). Ona druga kultura pa jih je v resnici privedla v naročje krščanstva.
Katera teh dveh metod je bila vendar prava?.. In sedaj nam hočejo natveziti neko razliko v kulturi v ta namen da hi nas 11 a <1 al je tlačili!
Kakor da l>i res tako težko nosili jedno samo kulturo, i n k a k o r d a š e n i a o d o v olj g r c-š i 1 i na d nami!!
Toda zastonj! Oni, ki so bili tlačeni skozi stoletja, se osvobojujejo iz spon in zgodi se nasprotno od onega, česar pričakujejo nasprotniki: mi smo bili in ostanemo Slovani!
Dr. L. Vidri č v »Agramer Tagblattu«.
Politični pregled.
TliST, 8. julija 1W>9.
Volilna preoanova sa občino Dunajsko in socijalna demokracija. Ni dolgo
temu, kar je zatrdil naš dunajski dopisnik, da socijalna demokracija, ali vsaj nje resneji del nikakor ne sodi tako ostro te volilne preosnove za občino dunajsko, vsprejeto od deželnega zoora Niže-Avstrijskega, kakor bi bilo soditi po hrupnih pouličnih demonstracijah, ki se prirejajo proti istej. In tildi voditeljem socijalne demokracije so te demonstracije bolj dobrodošla prilika v:.v akcijo proti krščanskosoeijalni stranki, nego pa pojav nezadovoljnosti z rečeno volilno preosnovo. Tako je rekel naš dunajski dopisnik: po vreči mahajo, a osla menijo, kajti temu se ne da oporekati, da ta volilna preosnova - in naj je še takojednostranska — se faktično vendar giblje s tendencijo razširjenja volilne pravice, je torej vendar-le korak proti cilju za katerim streme socijalisti. Faktično je, da bi po tej preosnovi nad 180000 oseb na Dunaju zadobilo volilno pravico. Morda je res, da način razdeljen }a mandatov in načelo stalnega bivanja ne ugajata socijalni demokraciji, ali govoriti ooropanju volilcev tam, kjer se število volilcev potroji in se tudi število mandatov pomnoži, to je pa vendar malce predrzno, ali pa neslano. To je zavajanje inas — pravi »Politik« — kakoršnje je možno le v dobi sedanje neodkritosrčnosti.
O atentatu raskr&lja Milana. Nam se je zdelo takoj, čim smo čuli o atentatu nesrečnega Knezeviča na razkralja Milana, da ho to ugodna prilika vladajočemu /istemu v Srbiji za proganjanje oseb, neljubih Milanu in onim, ki mu rabijo v orodje. Že naglica je bila sumljiva, s katero so brzojavljali v svet, kako da je Knežević takoj na prvem zaslišanju označil več odličnjakov iz radikalne stranke kakor svoje sokrivce; nekatera službena poročila so šla celo tako daleč, da so dajala uineti, kakor da da je bil Knežević najet od vodstva radikalne stranke, ali prav za prav od Pašića. In potem so sledila in še slede aretovanja prvakov večkrat omenjene stranke. In res: vse opozioijo-nalne novine, zlasti pa »Odjek« oporekajo najodločneje temu, da bi bil Kneze vid najet od koga, ampak njega čin da je jednostavna posledica proti-narodnega zistema, v 1 a d a r s t v a g r o v. o t e, ki že dve leti teži na nesrečni Srbiji. Pa tudi dejstvo ni morda brez pomena, da Milan sam prisustvuje za-slišavanjem Kneževića. Ne treba praviti, s kakim namenom. A vendar poročajo sedaj iz Belegagrada, da do sedaj niso izvedeli od Kneževića ničesa o kakih sokrivcih.
Tudi rusko novinstvo piše jako ostro proti Milanu. Ruske novine menijo, da je napad na Milana naravna posledica njegovih grehov, ki so spravili Srbijo v slabše razmere, nego je bila pod turško vlado. »Sv6t« meni, da vsa zgodovina Srbije ni druzega, nego boj med Milanom in Pasidem.
Prvi da je pustolovec, drugi pa pristna slovanska duša. Pričakovati je bilo, da se prej ali
slej pojavi fanatik, ki bo hotel z jednim mahom presekati ta gordijski vozel. Ali ta je postopal iz lastnega nagiba, k e r j e u v e r j e n, da je dovršil patrijočeu čin.*Fetrograjake Včdomosti» pa pripovedujejo, kako nečloveški so postopali s Pašičem v zaporih in kako je Milan pod pisav al dekrete za proganjanja onih, ki nisosto-rili druzega, nego da so simpatizovali z radikalno stranko. Sosebno se je maščeval nad onimi, ki so se veselili, ko je Pašič prišel iz zaporov, kamor so ga bili obsodili — najeti sodniki. 1 a proganjanja so vzbudila ogorčenje po vsej deželi in Kne-zevič si je prisvojil nalogo maščevalca.
Slednjič bi bilo še opomniti, da ni res, kar se je razneslo v svet, da bi bila namreč kraljica Natalija čestitala Milanu. Ona je le odgovorila na brzojavko kralja Aleksandra, obžalovaje ta dogodek.
Domače vesti.
Dve zaušnici likratu ! Kar dve hkratu so ja dobili mogočni gospodje na našem magistratu. Dve krepki moralni zaušnici. Došli sta jim od državnega sodišča. ,	To sti dve aferi, ki že precej časa razburjati
j duhove: afera Nabergojeva in afera tiste spomin-| ske plošče, ki naj bi se vzidala v naši municipalni palači v spomin na oni nepozabni dan, ko so se zbrali laški «podeatati*, da bi protestovali proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu. Dve jako interesantni afčri to in značilni. V prvem slučaju hočejo po sili ti signori, da so se jim kršile ustavne pravice s tem, k e r j i m n i bilo d o v olj e 11 o, da bi oni kršili ustavne pravice d r u-gih. Brezobraznost menda ne more sezati dalje, nego seza v tem slučaju. Signori si hočejo iz kri-j vic, ki jih delajo drugim, konstruirati svoje po-[ sebno pravico; postavljajo se mul ustavo , in nad j zakon in hočejo biti posebna država v državi av-| strijski, in še to le — provizorično, dotlej, dokler j ne pride oni historični dogodek, katerega pričaku-I jejo kakor Izraelci svojega od rešeni ka, in ki naj bi j prinesel kako evropsko katastrofo in s katastrofo njihovo «odrešenje» ...
YT afčri Nabergojevi je torej italijanska večina mestnega in deželnega zbora tržaškega na ne-{ čuven in dosedaj nepoznan način kršila ustavne j pravice toliko poslanca in zastopnika, kolikor volilcev in naroda. Nainestništvo je bilo razveljavilo dotični sklep mestnega zbora, s katerim se ni odobrila volitev Nabergojeva; ministerstvo . je potrdilo to odredbo namestništva, in slednjič je i tudi državno sodišče — na pritožbo občinskega ! sveta — pritrdilo meneuju namestništva, oziroma ministerstva, sosebno še zato, ker ta sklep ni bil pozitiven ampak le negativen in seje storil v nasprotju s predlogom referenta, ki je hotel, da se volitev odobri, in zato, ker se sklep mestnega sveta ni p o d p r l z n i k a k i m u t e m e-Ijenjem. Človek, ki ima le trohico spoštovanja pred svetostjo zakona in pravice hi po taki odločbi treh instancij ponižno uklonil tilnik svoj in se udal. Ne tako naši gospodje. Oni so se vnovič hoteli dvigniti nad ustavna določila in zakone in doživeli smo nenavaden slučaj, da je stvar, ki je bila rešena v treh instaneijah, morala zopet romati pot istih instancij. No drugi pot so storili pozitiven sklep in so zverižili neko utemeljenje, kije šepalo na vseh nogah. Seveda z istim konečnim vspehom, saj drugače tudi ni mogel pričakovati noben človek, tudi če ni jurist, ampak da ima le nekaj normalnih možganov v svoji glavi. Laški signori seveda niso normalni ljudje v svoji brezmejni domišljavosti.
Na pritožbo občinskega sveta tržaškega je namreč razsodilo državno sodišče, da t, odločbo namestništva, s katero se je uničil sklep občinskega sveta, razveljavljajoči mandat Nabergojev, se ni kršila nobena politična pravica, zajamčena v zakonih. To je. po domače povedano: občinski svet ni imel ni-kakega veljavnega razloga za uničenje mandata Nabergojevega in namestništvo je imelo pravico za zaustavljenje dotičnega sklepa, rtemeljevaje to svojo razsodbo pravi državno sodišče, da to je res, da ima jedino le občinski svet odločati o potrjevanju volitev svojih členov. Razvclja v ljenje pa se 1 sme izvršiti le iz vzrokov, ki jih določa zakon.
Državno sodišče je torej izreklo s tem, da ni bilo nikakega zakonitega razloga /a uničenje mandata Nabergojevega! To bi bila jedna zaušnica, ki s<» jo dobili včeraj od državnega sodišča.
Drugi) slično zaušnico so dobili vsled pritožb«1 istega občinskega sveta proti odločbi namestništva,	•
s katero se je uničil sklep za uzidanje spominske plošče v spomin na shod laških županov. Državno sodišče je tega menenja, da z dotično odločbo namestništva se ni nikakor kršila pravica do svobodnega izražanja svojega menenja, kajti uzidanja spominske plošče ni smatrati kakor navaden čin izražanje svojega menenja.
Dve zaušnici hkratu! To bi bilo menda zadosti tudi za krepkejšo konstitucijo, da le ima še kaj — občutka v sebi. Ali gospodje poznajo le svojo strankarsko korist in so že davno izgubili sleherni čut in zmisel za pravo sočloveka, ki misli drugače, nego mislijo oni. Koliko takih moralnih zaušnic so že dobili, ali vsikdar brez tistega efekta, ki bi se pojavil povsod drugod. Oni se pač pritožujejo na ministerstva in najviše sodne instance in pripoznavajo s tem kompeteneo istih, ali čim so se le-te izrekle drugače, nego so zahtevali tržaški mogotci, pa so z drznim čelom razglašali v javnih listih : kaj nas brigajo take razsodbe! Kakor se je zgodilo takrat, ko je vskliknil nekdo v »Indipen-dentu« : ministerstva i 11 sodišča lahko odločajo kakor hočejo, ali nikdar ne pride slovenska beseda 7. našega magistrata! To je vendar skrajni cinizem. Zato ne pričakujemo tudi od teli dveh najuovejih zaušnic, da bi poboljšali našo signorio! Jedino sredstvo za poboljšanje bi bilo: moč iz rok!!
Včerajšnje slavje v MarkovIjali je vspelo najsijajneje. Vreme je bilo krasno. Glede vremena je bila ta nedelja, kakoršnje skoro da ne pomnimo. Vse je vspelo najlepše: sv. maša, slavnost blago-1 slovljenja, slavnostni sprevod, pozdravi v »Narodnem domu», banket in koncert. Slavnosti seje udeležilo na tisoče ljudij in zastopanih je bilo 17 društev, ■ vendar ni bilo ni najmanje nepriličnosti, kajti dej-I stva, tla so gospodiči v kopelji Excelsior žvižgali, j ko je sprevod šel Jmimo, nismo smatrali za nepri-j ličnost, ampak le kakor pojav obnemogle jeze. Naše ! ljudstvo je zopet pokazalo, koliko zmisla ima za mir in red, da je torej pravi element miru. Na banketu se je nabralo 50 gld. za «Narodni dom*. Obširneje poročilo pride seveda.
ljudski .shod slovenskih soeljallstov, ki se je vršil včeraj popoludne v Kojanu, je jednoglasno vsprejel to-le resolucijo: »Današnji ljudski shod izjavlja, da zahteva v Trstu slovanskih šol, kolikor koli jih potreba opravičuje, ne kakor milost, ampak kakor pravico, in da proletarijat ne bode miroval, dokler ne doseže te svoje pravice!« Resolucijo je utemeljeval pisatelj gosp. Etbin Kristan v slovenskem in sodrug gosp. Pa-nek v italijanskem jeziku. Druga točka dnevnega reda: »volilna pravica za mestni zbor« se je odložila za prihodnji shod. O velezanimivem zborovanju priobčimo v prihodnjem izdanju podrobneje poročilo.
To Je že skrajno — un vero eolmo, tako se je zgražal včerajšnji »Piceolo«, ko je izvedel, da je bil neki dijak izključen iz državne realke radi nastopnega dogodka: Dotični dijak je na svojo pisanko odtisnil od dveh kosov denarja podobi cesarja Frana Josipa in kralja Huinberta. Ta pisanka da je došla v roke nekemu součencu in le-ta da je pod podobo kralja Humberta zapisal neko žaljivo besed«. Prvi pa je, opazivši to, zbrisal žaljivko ter zapisal na isto mesto: v iva! Oni drugi dijak se je potem polastil pisanke in jo izročil razredniku, kateri poslednji je stvar naznanil ravnatelju.
»Picoolo« sicer obsoja onega fantiča, ki je tak način kazal svoj avstrijski čut, ali čudi se temu ne, pač pa se zgraža na tem, kar se je zgodilo pozneje. Dva dni potem so prišli na stanovanje učenca organi policije, ki so izvršili hišno preiskavo, a v soboto so dobili stariši obveščanje, da je njih sin izključen iz e. kr. realke.
»Piccolu« se zdi to vrhunec . . . Čemu, tega ne pravi izrecno. Dotični učenec da nikakor ni storil zločina, radi katerega bi ga smeli izganjati iz šole kakor kakega nepoboljšljivega fantina. In seveda zaključek je navadni: »Piceolo« pozivlje v boj človečnost proti takemu — eolmo!
Danes pa prijavlja isti »Piceolo« popravek ravnatelja državne realke, v katerem pravi le-ta,
da dotični učenec ni Kil izključen zato, ker je zbrisal žaljivko izpod podolie kralja Humberta in kor je na isto mesto zapisal »viva«, ampak zato, ker je preiskava dokazala, da je ta u če n e o opetovano v p r i č o svojih m o u č e n e e v, z bese d a m i in dejanji ka z a I p r o t i a v s t r i j s k o m i S1 j e-nje in navdušen je za Italijo in se je je na zaslišanju sam očitno proglasil za pristaša Italije. Cčiteljstvo da je storilo le svoju dolžnost, ko je jednoglasno izključilo tega učenca.
Tako ravnatelj, gosp. Ilendrvoh, ki je, kolikor ga poznamo mi, pravičen mož. Ali mi smo čuli od neke strani, da dotični učenec — relata refero ni zapisal le »viva« pod podobo Humberta, ampak še nekaj druzega na adreso našega vlati a r j a.
Colmo, eolmo je to, dragi »Picoolo«. Ali višek ni v tem, da se taki dijaki izključujejo, ampak v tem, da so po krivdi zistema možni odnošaji, iz katerih rase taka mladina.
Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda na Greti sklicuje redni občni zbor v Četrtek dne I .'i. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih roj. po«, in kons. društva.
Danes meni, jutri tebi! Toliko časa ho laški srdi teži hujskali na nas svoje nižje sloje, toliko časa so vnemali divje strasti, toliko časa so opisovali, da je sleherna surovost, storjena proti nam, le hvalevreden patrijotiČen čin, toliko časa so sejali veter, da je navstal vihar in da so se začeli strasti, brutalnosti in srd obračati proti njim.
V nedeljo dne 2. julija so imeli signori v Piranu svoj črni petek. Namerjali so ustanoviti neki konzorcij, s katerim so hoteli monopolizirati vso razprodajo pridelkov iz okolice. Seveda se je stvar snovala pod pretvezo velike ljubezni do ubogega kmeta. Toda zdi se, da je laško ljudstvo jelo spoznavati svoje «dobrotnike*. Res je prišlo na shod, ki se je vršil zvečer, mnogo kmetov iz okolice piranske, n ti ho uprizorili vihar protestov proti nakani gospode in slednjič so padale pesti po glavah s i g noro v in le-ti so bežali: reši se, kdor se rešiti more! Sam slavni Venier, ta dika mesta piranskega in vsega tabora laškega, je bežal Skozi OknO, pred onimi, katerim je bil dosedaj — dobrotnik. O teh dogodkih v Piranu nam je obljubljeno podrobneje poročilo. Za danes beležim le, da «Istria» sicer ne pripoveduje o slavnem begu signorov skozi okno, ali da vendar omenja »obžalovanja vredne dogodke*, ki so onemogočili tako « plemenito® nakano, in tarna, da so se nemalo Piran-cern — zmešale glave. Oe bo mogoče — tako vsklika v svoji žalosti — naj s zopet povrne mir v Piranu, v tem toli patrijotičnem in plemenitem mestu. Obžalovati da je, da so se br u talno preprečili toli plemeniti nameni.
Da, da, nosili ste ogenj na ulico, vnemali ste duhove, vsako sredstvo vam je bilo dobro, menili ste, da vam je dovoljeno vse, ker ste menili v svojem tiranskem duhu, da vam ljudstvo ostane usužnjeno za vedno, da se ne spametuje nikdar in da je torej izključeno, da bi to ljudstvo kedaj skušalo osvoboditi se iz vašega železnega objema. Ali varali ste se! Prvi začetki nevolje proti vam so že tu in to gibanje bo rastlo. Že so začeli laški kmetje hoditi k Laginji, da jim snuje gospodarske organizacije. In danes jutri vam bomo klicali mi, proti katerim ste hujskali svoje ljudstvo : danes meni, jutri tebi! In vi ne boste imeli niti te tolažbe, da bi smeli koga dolžiti razno — sebe!
Zavod sv. Nikolaja. Pišejo nam: Kako sem se vzradostila, ko sem čitala v »Edinosti», da je neka poštena kuharica v Kranju nabrala lepo svotico za družbo sv. Nikolaja. Dotični kuharici izrekam prisrčno zahvalo v imenu tega našega preko-ristnega zavoda, oziroma v imenu naših, podpore toli potrebnih deklet. Ona je pokazala, kaj zmore plemenito srce, polno sočutja do bližnjega. O da, tudi pod skromno obleko bijejo plemenita srca.
Tem britkeji Čut pa se me polašča, ko pregledujem društveni zapisnik, in pogrešam v njem toliko rodoljubov in znancev iz širne Slovenije. Ni jih, pa jih ni! Ugani, dragi čitatelj, koliko durov je prišlo n. pr, v mesecu juniju ! Celih 5 gld.! 4 gld. je nabral gosp. deželni posl. Lapanja v Kobaridu in jednega jo daroval društveni katehet. To je res žalostno. Kako naj vzdržujemo ta pre-potrehni zavod, ko trebamo samo za stanovanje
celili fi(M» gld. na loto?! Obupala l»i, ako bi ine ljulw*zen do naših deklet ne navduševala, da moremo vztrajati in da vadržajeano to pribežališče našim dekletom. Rodoljubi! Prihitite na pomoč ter rešite ta dekliški dom ! Posebno se obračam do preča s ti te duhovščine z iskreno prošnjo, da upliva na svoje vernike, in jim pojasnjuje, kolikom nevarnostim so naša dekleta izpostavljena v mestu tržaškem, kako mestni propalice preže nanje liki divje zveri! Ti propalice so tem nevarneji, ker se poslužujejo vsakovrstnih rafiniranih zvijač, zbok česnr jim je težko priti do živega. Vendar se nam je posrečilo, da smo zalotili že marši katerega ta-oega lopova in ga izročili roki pravice. Ali, koliko bi lahko storil ta zavod za naša dekleta, torej za moralo v našem narodu, ako bi imel zadostno sredstev! Prosim torej drage rodoljube, kakor se Boga prosi, naj se spominjajo tega zavetišča in je rešijo na moralno korist naroda, da se nam ne bodo rogali naši nasprotniki, da niti toliko ne premoremo, da bi vzdrževali zavod, ki ne zahteva liog ve koliko žrtev, a je krvavo potreben. Le nekaj stotakov na leto — in teb naj bi ne zmogel ves naš narod slovenski, ko gre za tako plemenito svrho?! In sosebno naj pomislijo, da sedaj sloni vsa skrb malo ne na jedni sami uzorni ženi slovenski — g<>H|»'j Skrinjarjevi —, ali tudi ona ne bo mogla vztrajati, ako jej ne sežemo pod roko.
R o d o l j u b k a.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Uorlci je dne (>. in 7. t. m. prebilo zrelostni izpit 10 karididatinj. Z odliko: gg. Bezek, Eppich, Godina, (iržinič, Jeglič in Magaj. Z dobrim vspehom pa: gg. Erhovnic, Ivančič, Jakli, Katnik, Kaučič, Mikec, Novak, Pausič, Plesničar, Sedevčič, Sehei-mer, Vilhar, Zajec.
Tržaška posojilnica lil hranilnica, regi-| »trovana zadruga z om. poroštvom, je presegla z ! današnjim dnem v svojem prometu od novega leta sem svoto jeden milijon goldinarjev. Sleherni rodoljub se mora radovati na takem razvoju tega denarnega zavoda našega. Posebno pa treba izreči priznanje onim možem, ki stoje na čelu hranilnice in jo vodijo tako sprotno, da si pridobiva zaupanje celo mej drugorodoi. To je naša korist in zajedno tudi naša čast.
Umetniško društvo. Pišejo nam: Bolj in bolj se kaže, da je bil pesimizen, s katerim smo gledali v bodočnost »umetniškega društva«, neutemeljen. Dasi se še ni razvila primerna agitacija, ker niso še potrjena pravila, je naraslo število iz-vršujočih in podpornih členov nad 70. Društvo priredi v kratkem Puškinovo slavnost v zvezi z »Lj. čitalnico« in »Slavcem«. - Prva razstava bo prihodnje leto. Zelo prijetni so »zabavni večeri« »umetniškega društva«, ki vsako soboto privabljajo »h kapitanu« lepo število umetnikov in ljubiteljev slovenske umetnosti.
Pritožba. Neki tukajšnji c. kr. uradnik pristno italijanskega mišljenja, ki pa nosi slovansko iiae, nam je tožil, da ga naša društva nadlegujejo z vabili na veselice. Tako dasoga vabili na včerajšnjo slavnost v Barkovljah, poslali da so mu eekf nakaznico za Ciril - Metodov dar. Tolika predrznost! Je pa res smola, če človek z mišljenjem ne more spremeniti tudi — svojega imena! Da je opustil »pipe«, to ne zadošča še, kakor kaže ta izgled.
Brzojavne dopisnice in pisma. Trgovinska komora na Dunaju je sklenila v zadnji seji, da se obrne do poštne uprave radi uvedenja brzojavnih dopisnic in pisem, ki bi se izročala poštnim nabiralnikom kakor navadna pisma, potem pa brzojavnim potom sporočala bivališču adresatov, katerim bi se ! zopet dostavila v obliki pisma, odnosno dopisnice. Profesor Hermann, znani izumitelj dopisnic, je izumil tudi to novo prometno sredstvo. Dunajska trgovinska komora je prepričana o veliki važnosti in bodočnosti te iznajdbe.
Smrtni udarec slovenskim društvom hoče zadati, kakor slišimo, neka visoka oseba. Dela se na to, da bi se tu ustanovilo nekako »mednarodno« društvo vseh državnih uslužbencem Kakšna bi bila ta »mednarodnost«,si lahko mislimo. Naše uradnike hočejo odtrgati od slovenskega življenja. Čujemo, da so snovatelji tega »mednarodnega« društva že včeraj imeli neko posvotovunje.
Dražbe premični u. V torek, dne 11. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vr-
šile sledeče draitm premičnin: v ulici Nuova št. 10, sveče; v nlici Sette Fontane št. lil, hišna oprava; v ulici Scoreola št.	hišna oprava; v
ulici (iiulia št. .'M, hišna oprava.
<0IHMI Italijanov dela tako čitamo v »Hrvatski Slogi« — na raznih delih v naši monarhiji, sosebno na železnicah in regulacijah rek. Na drugi strani pa je hrvatskih delavcev na gradnjah železnic v Srbiji, na Bolgarskem, v Ameriki in po drugih krajih sveta ? To je najbolji dokaz, kako dobivajo tu dela tujci, a domačini ga ne morejo. Tako se je zgodilo o gradnji železnice na Koroškom, tako se bo godilo v Trstu na delih, ki se izvrše s posojilom llf milijonov goldinarjev, tako je sklenil občinski svet v Trstu da bo n:i gradnji električne železnice nameščal le italijanske delavec, in je stavil pogoj, da se na železnici na Opčine smejo nameščati samo italijanski uslužbenci. In to so [todjetja, ki se dovrše tudi z slovanskimi goldinarji. Dejstvo, da naši ljudje no morejo dobiti zaslužka, ima žalostnih posledic zlasti na Hrvatskem. Od tod i prihaja izseljevanje v Ameriko. Ako bi ljudje doma dobivali zaslužka, ne bi se izseljevali. Oblasti pa so povsem indolentne nasproti temu gospodarskemu zlu; i r seveda: Italijani so naši »zavezniki« (da se B"g usmili), zato jim moramo privoščati kruhka in bilo bi smešno, ako bi se razburjali radi tega, da naši ljudje — stradajo o tem.
Zaradi soli in popra sta se v soboto večer sprla prijatelja, 42-lctni trgovec Josip T. in 80-1. trgovski agent Viljclm T. Sedela sta namreč v go-stilnici »Monccnisio« in Viljclm se je v svoji dobri volji hotel malo pošaliti: vzel je nekaj soli in pepra ter vrgel oboje v prijateljevo čašo. Poslednji pa take šale ni hotel razumeti; začel je zmerjati in, kakor bi trenil, sta se prijela. Pretep se je nadaljeval na ulici. Prišli so redarji in odvedli Viljelma v rešilno postajo, kjer so mu obvezali rane, dočim je Josip moral redarjem povedati svoje ime in bivališče, da se bo eveutuvalno moglo postopati proti njemu.
IJoydov parnik „llabsburg*4 je dovršil v sobote pop. karanteno ter se podal v svobodno luko.
Zapor. Pred kratkim je bil ukraden dragocen bronast kip. Tatu so iskali v Italiji in v sosednjih državah. V soboto popoludne pa ga je našel policijski oficijal g. Titz v 2f>-letnem natakarju Antonu Tabaretu iz Trevisa, katerega je aretiral na lesnem trgu.
Posktlšena samomora. 57letni dninar Ivan Marica iz ulice Tivarnella se je hotel v soboto večer na trgu Giuseppina na jermenu obesiti, a pravočasno je prišel redar, ki ga je odpeljal na rešilno postajo, od koder so ga poslali v opazovalnico tuk. bolnišnice.
52-letna Helena Mieheluzzi i/ ulice Media [ št. 0 se je skušala vreči pod železnični vlak, a I potem, ko se je preprečilo to, je hotela skočiti v i neki vodnjak. Tudi njo je spravil g. Treves v opazovalnico.
Uljlldeii deček. Nekaj dni je tega, kar se je podala Ana Jakončič, v službi na Škorklji št. 86, na južni kolodvor, kjer je sprejela neki kovček, katerega so ji bili poslali od doma. YT kov čeku je bilo perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 70 gld. Neki fant, ki je stal v bližini, se je ponudil Ani, da ji ponese kovček na dom. Ker ni bilo drugega postreščeka pri roki, mu je Ana povedala naslov, ter mu priporočila, da naj nese hitro. «Se prej, nego vi, bom doma, šjora!» In šel je. Mogočo, da je bil že prej doma, nego Ana — Ha svojem domu namreč. Kajti Ana še vedna čaka na dečka in kovček. Stvar je naznanila policiji.
Prošnja. Naš človek je zgubil minoli ponedeljek (po stezi od sv. Alojzija po gojzdiču do dvorca Dreher) srebrno verižico na kateri je obešena petindvajsetica. Ker je ta verižica drag spomin na pokojnike, je naprošen oni ki je našel, naj blagovoli oddati v uredništvu našega lista, kjer dobi primerno nagrado.
Loterijske številke, izžrebane dne H. t. m.: Dunaj	11 Ml) 48 33 26
! Gradec	7 39 5 30 48
Različne vesti.
Anarhista Hugona Romboli, o katerem smo svoječasno poročali, da ga je zaprla tukajškuja po-
lieija, so v soboto jutro spremili v K<»rniin ter iz-gnali de* italijansko mejo.
Krst V carski hi&i. Na včerajšnjem krstu veliki' k neg i nje Narije so bili kumi, oziroma kumiee : eariea-udova, velika kneginja Marija Aleksandra, princ .lurij (irski. Velika kneginja Aleksandra Jo-sipovn in princ Henrik Hesenski.
Kuga v Aleksandriji. <>.1 1. maja do 4. julija t. 1. se je prijavilo vsega ">7 slučajev kuge. Med bolniki je bilo 'M domačinov in 21 Kvropejeev. Umrlo je 21 oseb. Od 1. do f>. julija je na novo zbolelo 1 1 oseb. — Nastavili s<> i")<i2 nadzornikov in 25 zdravnikov, ki so razkužili že nad t><M)0 poslopij ter nastanili ljudi iz okuženih hiš v nekem lazaretu v puščavi.
Rekord V poštenju je dosegel red. Hughes Parrv, pastor neke cerkve v Utiki v drŽavi Novi York. Postil se je 4H dni. Ves čas je živel baje samo od vode. Pastor je hodil vse te dni na iz-prehod. Prva dva dni je bil strašno lačen, a pozneje se je privadil; le slab je bil in je postal suli kakor trljiea. Posta ®e je lotil, da si ozdravi neko kronično žolodečno bolezen. Sedaj, pravijo, da ima želodec popolnoma v redu.
Kako sije kmetova duša jomapla v nebesa?!
Spisal F. fl.
Umrl je nekdaj kmet, za katerega se nihče ni zmenil, njegova duša je šla proti nebesom. Ko je zagledala arhangeljn Mihaela, ki je spremljal drugo izvoljeno dušo v nebeške višave, se mu je pridružila ter dospela žnjim pred vrata nebeška. Sv. EJeter je sprejel veselo izvoljeno dušo v nebesa, kmetovi duši pa je povedal odločno, da je ne moro sprejeti, ker je nihče ni priporočil.
Dobro, blaženi Peter, je odvrnila nesrečna dnša, predobri Bog se je zelo zmotil, ko je Vas izvolil za aposteljna in povrh Vas postavil za vratarja nebes, ko ste ga vendar na zemlji trikrat zatajili ! Pustite me notri, ker jaz sem zvesteje služila Bogu, nego pa Vi.
Sv. Peter, užaljen, je povedal to stvar svojemu tovarišu, sv. Tomažu. Sv. Tomaž, hoteči odvrniti predrzno kmetovo dušo izpred praga nebes, se je zel6 opekel o tem ter je moral poslušati rezka očitanja :
»(ilej ga no, neverneža v nebesih, ki ni hotel verovati v Boga, dokler se ni sam osebno dotaknil Njegovih ran in položil svojo roko v Njegovo desno stran! Koliko več vere sein imela jaz, ko sem živela na svetu«.
Sv. Tomaž se je v zadregi zatekel k sv. Pavlu, naj bi on /. svojo zgovornostjo pomagal njemu in sv. Petru.
Sv. Pavel, ki se je mešal v stvar, je pn moral tudi čuti grenko očitanje od predrzne duše, ki mu je rekla :
Niste-li Vi, ki ste pod imenom Pavel preganjali na zemlji kristijane, kamenjali sv. Štefana in Vam je tudi Bog dal gorko klofuto, ki Vas je, jahajočega v Damask, vrgla s konja na tla, tako, da so Vas potem delj časa zdravili v Damasku ! — In sedaj hočete še meni braniti v nebesa?«
Sv. Peter, sv. Tomaž in sv. Pavel, ne ve-doči, kako si pomagati, so se pri Bogu pritožili zoper tako predrznost. Bog pa je nesrečni kmetovi duši dovolil prostora v nebesih.
In tako pride skorej čas, ko kmet tudi na zemlji doseže svojo pravico, ako se bo le pogumno in modro potezal zanjo.
Zakaj vspevajo krivičniki v svojih nepoštenih stvareh ? Zato, ker se zanje potezajo pogumno in previdno. Tako more tudi kmet z odločnim in modrim tirjunjem priti do svojih pravic, kakor pričuje sledeča dogodba.
Ko je pruski kralj Miroslav hotel zidati grad Sans-Souoi (izgovori: San-Sus) in mu je neki mlin oviral dovršenje stavbe po zaželjenem načrtu, dalje povprašal mlinarja, koliko odškodnine zahteva za svoj mlin.
Mlinar mu je odvrnil, da mlin je njegovo očestvo, njega predniki da so ga mirno uživali več stolet in zato da ga ne proda za nobeno ceno.
Ko je kralj izvedel o odločnosti mlinarja, poklical ga je ter mu rekel: Ne veš-li, da jaz si lahko mlin prisvojim, če tudi ne vprašam tebe za privoljenje? Kmetje mirno odvrnil kralju: Seveda, ko bi ne bilo sodne dvorane v Berolinu !
Kralju Miroslavu je bil ta toli odločen odločen odgovor celrt nepnvoljen, pa pomagati si ni mogel drugače, nego da je spremenil svoj prvotni načrt je sezidal Sans-Souei, kakor so nanašale lokalne razmere ter da je pustil mlinarja v mirnem posestvu njega očestva.
Tudi slovenski narod z odločnim in previdnem tirjanjem gotovo pride do svojih pravic, katere mu gredo po božjem in naravnem pravu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnjo vesti.)
l*irail 10. Župan in četorica občinskih svetovalcev so odstopili, ((ilej našo vest »Danes meni, jutri tebi !« Ured.)
Opava 10. Vsled neprestanega deževja v mi-nolem tednu so narasle reke v vzhodni Sileziji tako, da so nastale velike povod nji. Občine ob rekah so trpele veliko škodo. Zlasti pa je trpelo mesto Sehwarz\vasser, čegar jeden del je ves pod vodo.
DllliaJ 10. Ministerski predsednik grofThun odpotuje danes zvečer v Budimpešto, kamor mu bo jutri sledil tudi minister baron Dipauli. Prihodnje dni pa utegne tudi finančni minister doktor Kaizl odpotovati v Budimpeštvo.
1) IIII a j 0. Shode, sklicane od socijalno demokratične stranke za jutri zvečer, je oblast prepovedala. Na dnevnem redu bi bila volilna pre-osnova.
Pari/ 10. »Petit. Journal« javlja, da so italijanske oblasti aretirale o franeozke vojake, ker so prekoračili mejo pri Saint Martin Vesnubio. Storili so to nehote, ker niso poznali tamošnje okolice.
RHigrari 0. Zdravstveno stanje bivšega regenta Hističa so je obrnilo na bolje. Isti ne ostaja več v postelji.
Sreilec 0. V včerajšnji seji sobranja je izvajal ministerski predsednik drekov v odgovoru na interpelacijo radi makedonske politike, da vlada odklanja vsako rabo sile Makedoncem v prilog. Nadeja se, da se turška vlada slednjič prepriča, da bolgarska vlada nima ničesar opraviti z izgredi v Makedoniji. Glede reform je izjavil ministerski predsednik, da Bolgarska ne more misliti na iz-vedenje istih brez sodelovanja velevlasti, upa pa, da se po mirni poti dosežejo reforme, če tudi ne v tako veliki meri. Sobranja je vzelo to pojasnilo na znanje.
Rfilia 10. Vladi prihaja veliko vprašanj tudi i/, inozemstva glede požara na razstavi v Como. To je od dotičnikov, ki so kaj razstavili. Vlada odgovarja, da ni še mogoče natančno določiti, katere predmete je smatrati izgubljenimi, da se bo pa skrbela za odškodnino, sosebuo o predmetih, ki so zgodovinske važnosti.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	tovarne
Johann Puch iz Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Ij. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Rinnione Airiatica 4i Sicurta v Trsto
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toći, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica ia reserva drnsiva dne 31. decembra
Olavniea društva......
Premijo* reserva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
°Kn.i........• •
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti preiai-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje	. . Občna reserva dobičkov . . .
gld.
4,000.000- —
4fl.4H.V07 500.000*—
333.822-42
243.331*83
500.000-— l,tH7.1«U-8<»
Urad ravnateljstva: Via Valdiriv" »t. 3, (v lastni hlil).
FlUJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli,
kakor:
a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter br^stuje:
Vrednostna papirja:
po 2"/b°/0 proti f» dnevni odpovedi
jih
31/«0/. 3 V/«
1-2
4 mesečni 8 „ 1 letni
po
Napoleona:
2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi
2	V/o » 40 „
2b/4 °/0 „ 3 mesečni „
3	°/„	6
Tako obrestovanje pisem o uphičilili velja od '25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	/a giro-eonto daje 2s/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje nc do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, BudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaju nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirie brezplačno.
d)	Izdaja vredniee neapeljske bauke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Velika hiša
v Motovunu zraven slovečih škocijanskih jam, 3 ure od Trsta in 1 a ure hoda od železuičue postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obzirnimi podzemeljskimi kletimi,sl4 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalaič prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za »eno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z iepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
IV na prodaj
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pu imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ee tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, posta Divača.
:xxxxxxxxxxxxxxx:
»
THE GRESHAM
U
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1807...........Kron 159.»97,579'—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 18S>7..... » 38.823,375*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1*48.) .	» 343.800,067*—
V letu 181)7. izdanih 74t>8 polic za glavnico od....... » 67.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopoŠljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih.
jj^r Glavno zastopstvo v Trstu, -^d i
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.