Ford Puma servis HRIBAR s.p. 1410 Zagorje, Selo pri Zagorju 72 ^ . tel:/fax: (0601) 64 - 033 ~ M Foid Coucjar Ford Focus Ford Gaiaxy ... Ford Mondeo Ford Exj>iorer družinski enoprostornež z družinsko celico PREMACY MAZDA PREMACV zmore vse, več kot ste pričakovali, več kot le paša za oči, ---KAR JE MOGOČE IMA---- MAZDA PREMACV. AKCIJA ZNIŽANJE CEN VOZIL MAZDA 323 NA ZALOGI! mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. Tel.: (0601) 66-500 - servis ______64-729 - avtosalon 68-359 -fax odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure vozila na zalogi, staro za novo, ugodni krediti s fiksnimi obroki Jf.s J. OSREDNJA KNJI/NICA CELJE POLICIJSKE POSI/UE ZAGOBJE: 61-002 IBOOVUE: 21-102 HBASINIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0603/61-63-48 0608/63-31-07 | ZDRAI/ST1IENI DOMOVI (0E20RNE SLOŽBE): 20 RADEČE: 88-207 20 NRASTNIK: 44-006 20 TRBOVUE: 26-322 20 2AG0R1E: 55-1 NASLEDNJI 1ASAVC IZIDE 7. oktobra L6T0S!!!! 23. KIMAVCA 1999 UVODNIK Pretekli konec tedna so Litijani preživeli sila polno. Edini v Zasavju so, ki so se spomnili in lepo proslavili 150.1etnico prihoda pn/ega vlaka v kraj. Odprli so razstavo o železnici, izdali priložnostni poštni žig, Martin Brilej je izdal kjnigo na to temo, prenovili so okolico postaje, le na lokomotivo so čisto pozabili... V Loki pri Zidanem mostu so spet vžgali z dobrim koncertom, v Trbovljah se nekaj dogaja (končno!), Radečani se trudijo okrog svoje občine, da bi jo v red spravili, v Zagorju Šklabovci penijo... Kar dogaja se - za podrobnosti pa v Zasavcu preberite! Ah, ja! Pa svojega si kupite! MojmirMač Nekaj iz vsebine T10IG SIPOBEK <5> BO ZASAVJE BfGIJfl <®>PROSIAI/OE1150 EEIŽEEEZKE <$>VARIST: ŠOLSKO LETO PRIČAKAL REŠEVALCI TKI BRASTNIK »A "S0S-A 89" <§> TOKRAT OGROMNO PROMET« <0> K0PIM, PROGAM, ZAMENJAM - MALI OGLASI <&> ŠKLABOVCI MIGAJO LTV- » Naslovnica: "OTROCIIZPOD KLANCA" FOTO. PRAV »ASAV^\IZ,dT Zasavc d 0 ° ' Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek gor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipce, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik Laško Naslov uredništva. Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. SLOVESNOST V ZNAMENJU RUMENE BARVE V petek, 17.septembra seje na slovesnosti ob otvoritvi posodobljene proizvodnje linije 22 let »starega« podjetja Siporex Zagorje zbralo veliko število zasavskih in tudi drugih pomembnih gospodarstvenikov, vodstvo občine Zagorje z županom Matjažem Švaganom ter predstavniki večinskega lastnika delniške družbe Siporex Zagorje, mednarodnega holdinga Ytong AG, ki velja za največjega svetovnega proizvajalca poro betona. Investicija v ne povsem avtomatizirano proizvodnjo, tudi povečala na 165.000 kubičnih metrov. Sicer je v vseh dosedanjih letih tovarna proizvedla že 2.300.000 kubičnih metrov poro betona, kar zadostuje za izgradnjo kar 23.000 dvostanovanjskih hiš. Nova tehnologija omogoča izdelavo različnih velikosti elementov s peresom in utorom, ki omogočata boljše povezovanje, zmanjšanje toplotnih mostov in povečevanje potresne odpornosti objektov, kar ob zadnjih primerih tresenja zemlje na različnih koncih sveta ni brez pomena. Poleg tega je gradnja s tem elementom hitra in enostavna. SIFORE* TTONG ^..^ 4 SIPQREX -k- Direktor uprave Siporexa mag.Gerhard Perci na slavnostnem odru, ki ga je v ta namen zgradil Silvester Ležič zaradi tega, da ni prišlo do zmanjševanjazaposlenosti tega 117 članskega kolektiva, je stala 7.5 milijonov DEM. Dokončna avtomatizacija naj bi se sicer zaključila do leta 2004, v tem času pa bo posodobljen še tisti del proizvodne linije, ki letošnje trimesečne posodobitve ni bila deležna. Že z zdajšnjo pridobitvijo pa se bo lahko letna proizvodnja poro betona iz dosedanjih 110.000 enoslojni zunanji zidovi nudijo odlično toplotno izolacijo, elementi se proizvajajo z naravnimi materiali, poleg tega pa so stroški izgradnje kakovostnih objektov po sistemu Siporex-Ytong najmanj 20% nižji od stroškov gradnje po starejši, klasičnih metodah. Direktor podjetja mag.Gerhard Perci, je v slavnostnem nagovoru poudaril, daje bil Siporex eno prvih OBISK ANGLEŠKIH Gosta sta obiskala trboveljski POSLOVNEŽEVVTRBOVUAH V petek, 17.9., sta bila gosta trboveljskega podžupana mag.Zorana Gračnerja poslovne‘a iz Anglije, dr. Joe Holly iz Manchestra in John Hesketh iz Sheffielda, predstavnika “The centre for Employment Initiatives”. Oba izhajata iz okolja, kjer so se s podobnimi problemi, ki se jim v Trbovljah zdaj približujejo -zapiranje rudnika oziroma problematika premogovništva - v zgodovini že srečali in se z njimi spopadli. rudnik, termoelektrarno in Rudis in se srečala z direktorjema RTH in TET ter zaključila obisk s sestankom z Razvojno koalicijo Trbovlje, ki ju je imenovala za svoja častna člana. Tako sta se delno seznanila s stanjem, ki je ta čas v Trbovljah. Problemi in težave, ki tarejo gospodarstvo, so kljub razdalji med Slovenijo in Veliko Britanijo, skoraj isti, vendar pa je po njunih ugotovitvah “šok terapija”, ki sojo uporabili v Angliji v času ‘“elezne lady” neprimerna za te razmere in je podjetij v Sloveniji, ki je izvedlo proces lastninjenja, ter da so v podjetju predvsem zaradi slabe prodaje v letu 1992, ko so proizvedli le 70.000 kubičnih metrov poro betona, začeli intenzivneje razmišljati o novih trgih, pa tudi o sodelovanju s sorodnimi podjetji, predvsem s skupino Ytong. Omenil je še, daje bil zadnji kalup ulit po stari tehnologiji 11.novembra lani, že 10.marca letos pa so ulili prvi kalup po novi tehnologiji. Ob koncu seje vsem, ki so sodelovali pri posodobitvi v svojem in v imenu uprave Siporexa zahvalil ter še dodal, da kot kažejo zadnji poslovni rezultati, se bo tudi to »posodobitveno« leto zaključilo z dobičkom, sicer nekoliko manjšim kot v predhodnih letih, a vendarle. Zbranim je spregovoril še predsednik nadzornega sveta Siporexa Dieter Gorres, ki mu je zagorska dolina zelo pri srcu ter župan Zagorja Matjaž Svagan, ki je izrazil veselje ob dejstvu, daje v Zagorju veliko uspešnih manedžerjev ter da tudi v ta konec Slovenije prihaja zdrav tuj kapital. Zbranim na slovesnosti je zaigral pihalni orkester Viva, zapel loški moški pevski zbor, sam začetek pa je obeležil še jadralni padalec Luka Groboljšek, ki je preletel prireditveni prostor z rumenim padalom (barve Ytonga) s pomenljivim reklamnim napisom Siporex-Ytong. Seveda so si ob koncu vsi skupaj ogledali še novo proizvodnjo linijo in v razgovoru z nekaterimi nekdanjimi zaposlenimi v tem podjetju, ki so sodelovali na slovesnosti, smo lahko ugotovili, da je v tem času proizvodnja hala, tako znotraj kot zunaj, dobila povsem drugačno, prijaznejšo podobo. Tekst in foto Igor Goste Del proizvodnje linije, kjer se elementi »oblečejo« v rumeno. Delavec na desni, Vid Zidar, je v tovarni že vse od začetka ne priporočata, ker je bila vzrok za hude socialne probleme, ki so povzročili visoke stroške, na katere pa politiki niso računali. Bolj primerna je milejša varianta načinov in ukrepov, ki so bili uporabljeni v Veliki Britaniji. Vse kaže, da so se v Trbovljah pravočasno zavedli problemov in na podoben način kot v Angliji zastavili pot iz njih (Razvojna koalicija s podobno sestavo kot sheffieldska). Vsekakor pa morajo biti cilji jasno zastavljeni, kajti čakanje na rešitve, ki bi jih ponudila vlada, bi bilo (najmanj) nespametno. Le-ta naj bo le sredstvo za uresničitev ciljev. Ob vsem tem pa je potrebna vztrajnost in tudi agresivnost ter zelo dobra argumentiranost vseh predlogov. Strokovnjaka iz Anglije sta ugotovila, da so v občini za to dovolj sposobni sami, da si začrtajo pot iz te situacije. Edina sta si, da je potrebno reševati v Trbovljah probleme s poudarkom na ekologiji. V Evropi je to primarna zadeva in se lahko financiranje pričakuje tudi iz skladov Evropske unije. Naši politiki bodo predvsem morali prenehati na problem gledati kot računovodje. Vsekakor je osnova 23. KIMAVCA 1999 M DT?, vsega sprejetje zakona o zapiranju rudnika in na vprašanje, kaj lahko lokalna skupnost pri tem naredi, je podžupan odgovoril, da mora vršiti pritisk na vlado, da se njen pripravljeni program uresniči. Po mnenju angleških strokovnjakov lokalna oblast dela točno to, kar lahko naredi, torej pomaga kreirati pogoje za napredek gospodarstva in po njunih opažanjih je pri tem enotna in prepričana sta, da bodo tudi v parlamentu oziroma vladi to opazili. Na vprašanje ali lahko pričakujemo finančno pomoč Evropske unije glede na svojo majhnost, je bil njun odgovor oprimističen in pritrdilen. Obljubila sta, da bosta vsaj enkrat letno obiskala občino in pomagala s svojimi nasveti, izkušnjami in opozorili, da ne bi bile ponovljene napake, ki so bile že storjene v tujini v takih primerih, kot je zapiranje rudnika v Trbovljah. Marta Hrušovar Združenje podjetnikov Zasavja ZASAVJE NAJ POSTANE E-REGIJA V sejni sobi Zavarovalnice Triglav je v sredo, 8. septembra, potekala druga seja Upravnega odbora Združenja podjetnikov Zasavja. Udeležence seje je predsednica Združenja podjetnikov Slovenije, Marta Turk seznanila z aktivnostmi in nalogami ZP Slovenije, v nadaljevanju pa so člani ZP Zasavja razpravljali o lastnih delovnih načrtih. Marta Turk je v svojem predavanju opozorila na monopolizacijo in polarizacijo domačega trga, ki zapirata prostor za porajanje malih podjetij. »Spodbujamo podjetništvo, a trga je vse manj. Zaradi Mercatorjaje v Kopru v enem letu propadlo kar 30 malih trgovin,« je dejala in poudarila pomembnost medregijskega povezovanja med podjetniki in povečevanja skupnega poslovnega nastopanja v tujini, pocenitve stroškov sejemskih nastopov doma ter vključevanja predstavnikov združenja podjetnikov v institucije. Slovensko združenje je v tem času doseglo dogovor o sodelovanju pri komisiji, ki bo preverjala učinke DDV-ja, aktiviralo je komisijo za pravna vprašanja, na internetu je postavilo svojo spletno stran. Na področju izobraževanja je združenje organiziralo seminarje o lobiranju in komuniciranju, o standardih v organiziranju malih podjetij, o organizaciji dela v malih podjetjih, o delovnopravni zakonodaji in upravljanju, o kadrih v malih podjetjih,o družinskem podjetništvu, o davkih in o povečanju prodaje. Združenje podjetnikov Slovenije je vsako regijo zadolžilo za izvedbo enega projekta, ki bo koristil vsem regijam. Dolenjci so si za nalogo izbrali sestavitev kodeksa, Podravje se bo ukvarjalo z informatizacijo, v Kopru bodo pripravili katalog regijskih združenj, v Ljubljani bodo obravnavali povezovanje regionalnih združenj in žensko podjetništvo, v Zasavju pa so se odločili, da se bodo ukvarjali z razvojem elektronske trgovine. Vsaka regija pa bo dobila računalnik, tiskalnik in mesečna sredstva v višini 50.000 tolarjev za uvedbo informacijskega servisa, ki bo komuniciral s podjetniki, nudil podatke in obveščal, saj na Gospodarski zbornici Slovenije vseh potreb po informacijah ne morejo zadovoljiti. Sonja Klopčič, predsednica upravnega odbora ZP Zasavja pa je na seji predstavila predloge nalog, s katerimi naj bi se ukvarjali v naslednjem letu. Združenje bo med drugim poskušalo spremeniti dejstvo, daje Zasavje edina regija, kjer ni možno opravljati carinskih formalnosti. Največji poudarek pa bo namenjen elektronskemu poslovanju, zasavski podjetniki naj bi organizirali elektronsko trgovino, Zasavje pa naj bi postalo elektronska regija. Urša Kmetec Razstava v litijskem kulturnem centru 150 LET ŽELEZNICE IN 55 LET NAPADA NA POGONIK Visoki jubilej prihoda železnice v Litijo so slovesno obeležili tudi v litijskem Kulturnem centru. Odprli so razstavo “150 let železnice in 55 let napada na Pogonik”, slovesnost je bila še bolj svečana zaradi otvoritve novih prostorov Ljudske univerze Litija. Litijski kulturni center je v petek, 1 T.septembra zažarel od spominov. V pododrju, prostoru, ki so ga nedavno uredili in tako v Litiji pridobili takorekoč prve muzejske prostore, so postavili razstavo “150 let železnice” in 55 let napada na Pogonik. Avtor razstave, Franci Lesjak, je prikazal razvoj železnice do konca parne vleke, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi nekaj Spominska kuverta in poštni žig v počastitev 150 letnice prihoda prvega vlaka v Litijo, (foto M.Š.) Utrinek z razstave (foto M.Š.) predmetov, ki se uporabljajo še danes. V rpvem delu razstavnih prostorov so na ogled fotografije iz obdobja 2.svetovne vojne. V septembru leta 1944je bila namreč uspešno izvedena skupna akcija partizanskih in zavezniških sil, ki so napadle železniški most v Pogoniku. Odmevna akcija je bila zgled pozitivnega sodelovanja v boju proti okupatorju, o njeni uspešnosti je bral tudi Zahod v reviji Life. V kulturnem programu svečanosti so nastopili Družinsko gledališče Kolenc z Vač in atraktivna plesno-akrobatska skupina mladih plesalcev in Plesalk iz Pirana. Obiskovalci prireditve so si nato poleg muzejske zbirke ogledali tudi nove prostore Ljudske univerze Litija, ki je po več kot 40 letih organiziranega izobraževanja odraslih končno dobila svoje prostore. Da po znanje v Litijo hodijo ljudje iz vse Slovenije, ni mačji kašelj, zato je nova pridobitev toliko pomembnejša. To je poudaril tudi litijski župan Mirko Kaplja, ki je vsem, zaposlenim in šolajočim, zaželel uspešno delo. Andreja Štuhec J. M.Ji c V soboto so Lilijani z gosti (legendardni partizanski komandant - general Franc Poglajen-Kranjc, direktor slovenskih železnic Igor Zajc in svetovalec ruskega veleposlaništva v Sloveniji Aleksander Fonomarjev idr.) zbrani na železniški postaji proslavili dve pomembni obletnici, 150-obletnico prihoda prvega vlaka v mesto ob reki Savi in 55-letnico napada partizanskih enot in zaveznikov na železniški most v Pogoniku. S prihodom železnice soje življenje v Litiji popolnoma spremenilo, iz rečnega pristanišča je postala industrijsko mesto. Graditi so se IZŠLA JE NOVA MESTNA KARTA TRBOVELJ Sredi septembra tega leta je izšla nova mestna karta Trbovelj. Na tej karti je na eni strani načrt mesta v merilu 1:9000, z vpisanimi in vrisanimi ulicami, naselji, pomembnejšimi objekti, naslovi in telefonskimi številkami pomembnejših dru‘b, zavodov, društev, organizacij, obrtnikov,... Objavljena pa je tudi osebna izkaznica občine Trbovlje z najpomembnejšimi podatki. Na drugi strani pa je objavljena specialka - zemljevid v merilu 1:25000, ki tudi vsebuje najrazličnejše podatke za vsakodnevno uporabo. Karto je založila in izdala občina Trbovlje avgusta 1999, zasnoval jo je Matjaž Kos, vsebino sta pripravila arhitekta Darja Tavzelj in Stane Golob, fotografije Matevž Lenarčič, izdelal jo je Geodetski zavod Slovenije, natisnila pa tiskarna Optima. Občina Trbovlje je tako ena zadnjih občin, ki sije za svoje potrebe in za potrebe vseh občanov priskrbela tako zelo pomembno publikacijo. Trbovlje so tako tudi po tej plati postale v vseh pogledih prepoznavnejše in bogatejše. TL. LITIJA VS0JU ŽELEZNIŠKEGA PRAZNIKA začele tovarne (Topilnica svinca in Predilnica). “Tudi danes ima železnica za Litijo velik pomen, saj se vsakodnevno vozi v Ljubljani v šolo ali na delo preko 2000 ljudi ali na leto 900.000 potnikov,” je v svojem govoru dejal litijski župan Mirko Kaplja. General Lado Kocjan pa je obudil spomine na napad na pogoniški most čez reko Savo. V kulturnem programu so sodelovali: Godba na pihala iz Litije, Pevski zbori iz Polšnika, Vač in Kresnic, člana Mestnega gledališča iz Ljubljane in članici družinskega gledališča Kolec z Vač. Tekst in foto: Marjan Šušteršič Krajevni praznik NA PODKUMU SO PRAZNOVALI o skladu za poplačilo vojne odškodnine v državnem zboru že 19. julija 1995, je viada šele 17. junija letos sprejela novo besedilo predloga zakona in ga poslala državnemu zboru v drugo branje. 27. julija so se predsedniki krajevnih organizacij DIS dogovorili, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah, te so: najmanj 35.000 tolarjev za vsak mesec nasilja, 400.000 tolarjev za umrle svojce za vsakega otroka, pravica do odškodnine za premično in nepremično premoženje. Vse oblike odškodnin naj bi bile izplačane do konca leta 2001. Z vsemi odprtimi vprašanji je delegacija DIS iseznanila tudi predsednika vlade, Janeza Drnovška, kije zatrdil, da se zavzema za hitrejše reševanje odprtih vprašanj žrtev vojnega nasilja. Urša Kmetec RAZPIS ZA PREVOZE ŠOLARJEV NI USPEL Občina Trbovlje je v skladu z obstoječimi predpisi nedavno tega razpisala natečaj za podelitev koncesije za prevoze šolarjev z obrobja Trbovelj v trboveljske šole. V odprtem roku se je prijavilo le eno prevozniško podjetje in to Integral Kum, kije že doslej opravljal te prevoze. Razpis bodo ponovili, dotlej pa prevoze opravlja dosedanji prevoznik, Integral Kum Trbovlje. TL. Na Podkumu se vsako leto 12. septembra spomnijo vrnitve izgnanih domačinov. Nemci so namreč leta 1941 Kumljansko skoraj povsem izselili, saj je med drugo svetovno vojno tu potekal obmejni pas med Italijo in Nemčijo, v njihove domove pa so naselili Kočevarje in Tirolce. Po krajšem kulturnem programu je predsednik krajevne skupnosti Podkum, Franc Juvančič naštel naloge, ki čakajo krajane: asfaltirali bodo ceste do malega Kuma in opravili redno vzdrževanje krajevnih poti, elektrificirali bodo zaselke in v največ štirih letih zgradili vodovod za cel Podkum. Pri vseh nalogah pa bodo morali krajani priskočiti na pomoč z lastno udeležbo, občina Zagorje pa bo financirala projekte in prispevala material. Dolgoročni načrt, ki so si ga zadali v Podkumu pa je razvoj kmečkega turizma. Predsednica krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije v Podkumu, Ana Brinjevce je povedala, da so Nemci izgnali v nemška taborišča več kot 900 ljudi, od tega je živih še 136 pregnancev, ki so tudi člani društva. Dve osebi v društvu sta stari preko 90 let, najmlajši član pa jih šteje 45. Podpredsednica DIS, Ivica Žnidaršič pa je pregnance seznanila z aktivnostmi Društva izgnancev. DIS je maja v imenu izgnancev, ki so času izgona prisilno delali, vložilo na Deželnem sodišču v Bonnu skupno tožbo za odškodnine. Kljub temu, da je Slovenija pregnancem, od 63.000 izgnanih živi samo še 18.000 ljudi, priznala status žrtev vojnega nasilja ter posebno zdravstveno, socialno in pokojninsko varstvo in denarno rento za odvzem svobode, pa le-ti še vedno čakajo na odškodnino za psihično in fizično trpljenje in odškodnino za premično in nepremično premoženje. Čeprav je bila prva obravnava predlogazaftona KNJIŽNICA - INFORMACIJSKO SREDIŠČE LOKALNE SKUPNOSTI Takšen je naslov diplomskega dela Jože Ocepek, vodje litijske knjižnice, hkrati pa je to tudi projekt, ki ga bodo skušali v prihodnje razvijati v Litiji. Diplomsko delo je avtorica predstavila 8.septembra. Obiskovalci so se seznanili s projektom raznovrstne informacije. Poleg vseh drugih, ki jih potrebujejo npr. za izobraževanje, bodo sedaj navoljo tudi povsem praktične, tako globalnega kot lokalnega značaja. Predvsem si bodo prizadevali informirati mladino, ki knjižnico tudi najpogosteje obiskuje. Avtorica je želela preseči teoretski okvir diplomske naloge, kar ji je tudi izvrstno uspelo. V litijski knjižnici se tako že lahko pohvalijo z zametkom informacijskega centra, v katerem je moč uporabljati 4 računalnike, tri za iskanje informacij po internetu, enega pa za pisanje in tiskanje nalog. Upajo, da bodo uporabnikom lahko kmalu ponudili tudi več multimedijskega gradiva. Andreja Štuhec AMD V NOVIH PROSTORIH V začetku septembra seje Avto moto društvo Trbovlje iz svojih dosedanjih društvenih in delovnih prostorov na Trgu Franca Fakina, preselilo na novo lokacijo. Odslej delujejo v prostorih bivšega rudniškega avtoparka oz. Avtoprevoza Zasavje na Vodenski 50, ki je v stečaju. Dosedanje prostore bodo namreč pomšili in na tej lokaciji in bližnjem zemljišču zgradili novo poslovno zgradbo Zavarovalnice Triglav, Območne enote Trbovlje. AMD Trbovlje ima v načrtu, da na novi lokaciji razvije vrsto svojih dejavnosti za popravila tovornjakov, za zamenjavo gum, za vlečno službo, v načrtu pa imajo tudi trgovino z avtomobili, ureditev večnamenske sobe, itd. IL KAKOVOST V ZASAVJE Na 11. seji Odbora za kakovost pri Območni zbornici Zasavje, sklicani 17. septembra v Trbovljah, so člani odbora pregledali opravljene aktivnosti v prvem polletju leta 1999 na področju informiranja, izobraževanja, uvajanja in obvladovanja sistemov kakovosti v zasavskem gospodarstvu in ustanovah in obravnavali predloge za izvedbo tretjega regijskega posveta »Kakovost v Zasavje«. Območna gospodarska zbornica Zasavje, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), že tretje leto preko Odbora za kakovost spodbuja in organizira izobraževanje, uvajanje in obvladovanje sistemov kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9000 na območju Zasavja. Odbor za kakovost je tako v letošnjem letu izvedel tri predavanja in delavnice kakovosti. Na prvem predavanju in delavnici kakovosti v aprilu so za temo izbrali motivacijo zaposlenih pri zagotavljanju kakovosti. Mesec dni kasneje so se ukvarjali s preventivnimi in korektivnimi ukrepi po zahtevah standarda skupine ISO 9000, junija pa so organizirali delavnico o uvajanju projekta za vodenje podjetja z vidika varovanja okolja v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Za zadnjo delavnico v letošnjem letu, potekala naj bi v oktobru, pa so izbrali naslov odgovornost vodstva, politika kakovosti, organizacija in izgradnja sistema kakovosti. V maju je odbor v sodelovanju z občino Hrastnik organiziral dveurniposvet o uvajanju sistema kakovosti po mednarodnih standardih skupine ISO 9000 in o pridobitvi certifikata ISO 9000 za srednja in mala podjetja ter samostojne podjetnike, ki se gaje udeležilo 12 samostojnih podjetnikov. V sodelovanju s Centrom za tehnološko usposabljanje pri GZS je Odbor za kakovost organiziral tudi štiridnevni seminar za interne presojevalce kakovosti sistemov ISO 9001/2. Zanimanje za seminarje bilo precejšnje, tako da so morali oblikovati dve skupini. Prva skupina sedemnajstih kandidatov je tečaj že uspešno zaključila, druga skupina pa bo usposabljanje opravljala v jesenskem roku. 25. novembra pa bo odbor organiziral tretji regijski posvet »Kakovost v Zasavje«. Urša Kmetec B0 SLOVENSKI BORZNI INDEKS PRESEGEL MEJO 2000? ILIRIKA Glede na zadnja dogajanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je ta meja postala oddaljena. Minila sta dva povsem različna tedna. Po dokaj visoki stopnji rasti, ki je zaznamovala prejšnji teden, ko je vrednost borznega indeksa ob koncu tedna znašala 1.974 točk, je bilo v tem tednu zaznati padec tečajev pri večini delnic, ki kotirajo na uradnem trgu. Ta gibanja so se odražala tudi v slovenskem borznem indeksu, ki je v četrtek znašal 1.919 indesknih točk. Tudi trend gibanja PIX-a je imel negativen predznak in se je ponovno spustil pod mejo 1.400 točk. Na uradnem trgu vrednostnih papirjev je bilo največ trgovanja zaznati z delnicami trgovskih in farmacevtskih podjetij, na prostem trgu pa je bilo največ trgovanja s pidovskimi delnicami. Kot smo že omenili, je bilo na A in B trgu največ prometa z delnicami Mercatorja, katerih tečaj je po dokaj visoki stopnji rasti pred tednom dni, koje znašal že 13.622 SIT, ta teden občutno padel in je v četrtek znaša 13.015 SIT, vendar pa so napovedi za prihodnost optimistične. Razloge za prvotno rast gre verjetno iskati pri uspešnemu prevzemu Grosista, ki gaje izpeljalo trgovsko podjetje Goriška, ki pa spada pod okrilje Mercatorja. Drugačno gibanje tečaja pa je bilo zaznati pri delnicah Kovinotehne. Slednje nimajo določenega trenda smeri gibanja in so izpostavljene dnevnim nihanjem. Kot smo že pisali, je po Merkurjevi objavi o uspešnem prevzemu celjske Kovinotehne sedaj na vrsti vlada, da oceni in poda poročilo do konca septembra, če je prevzem bil izpeljan po zakonu ali ne. Tudi delnice Leka in Krke so v tem tednu zaznale padec enotnih tečajev. Prvim seje tečaj spustil pod 40.000 SIT in je v četrtek znašal 39.914 SIT, delnicam Krke pa pod mejo 29.000 SIT na 28.428 SIT. Padle so tudi delnice Petrola in sicer na 26.522 SIT. O nameravani združitvi Luke Koper in Interevrope pa je novega le, da bo delež države v novem podjetju še vedno 33%, kot je bil dosedaj v Luki Koper.” Večje obsege poslov na prostem trgu so dosegle delnice polnih pidov. V ospredju so bile delnice Nacionalne finančne družbe 1, katerih enotni tečaj je v četrtek znašal 82 SIT za delnico in delnice pida Triglav steber 1 pri nižjih 86 SIT. Razlog za znižanje tečajev je v manjšem povpraševanju s strani investitorjev. Veliko trgovanja je bilo tudi z delnicami Zvona 1 pri 65 SIT, Maksime 1 pri slabih 48 SIT in Infonda Zlat pri 48 SIT za delnico. Med podjetji pa omenimo še Lisco, katere tečaj se je v četrtek dvignil na 1487 SIT, Helios Domžale pri 35.790 SIT in delnice Gorenjskega tiska pri 1576 SIT. Optimizem na začetku meseca, ki je imel podlago tudi v pričakovanemu prihodu tujcev je, kot kaže nekoliko splahnel. Vendar po mnenju borznih posrednikov še ni razloga za preplah, saj ocenjujejo, da se bo padanje tečajev počasi umirilo. To lahko pomeni nov zagon za ponovno rast delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ulrika BPHSeraiin jr j. 77. n. č '\ar,c. MIZARSTVO KOS NAGRAJENO NA MOS-U V CEUU Na 32.Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je potekal od 10. do 19.septembra letos, je priznanje Mesta Celje prejelo Mizarstvo Kos iz Velike Preske pri Polšniku. Izmed 51 razstavljalcev, kolikor se jih je potegovalo za to nagrado so izbrali le štiri. Jože Kos, ki vodi mizarstvo, je prvi litijski podjetnik, ki je v 32 letih MOS-a prejel tako visoko priznanje. Nagrado si je prislužil za ponudbo balkonskih ograj. Z mizarstvom se Jože Kos intenzivno ukvarja 8 let in v delavnici na Veliki Preski nastajajo ne le balkonske in vrtne ograje, ampak tudi pergole, carporti, vrtni paviljoni in vrtne garniture. Izvirnost ponudbe in sposobnost, da zna prisluhniti stranki, si vzeti čas zanjo, ji svetovati in pomagati, so Jožetove vrline, ki po trdem in vztrajnem delu prinašajo vedno večje in odmevnejše dosežke. Na Mednarodnem obrtnem sejmu so skupaj s podjetjem Belinka iz Ljubljane pripravili prijetno in zanimivo predstavitev obeh dejavnosti, ki se seveda dopolnjujeta. Mizarstvo Kos je poleg lastne dejavnosti v sodelovanju s še nekaterimi podjetniki v ponudbo vključilo tudi projekt z imenom: Izvedba vrta v celoti, ki vključuje: gradbeništvo, mizarstvo, ključavničarstvo, predelavo zemlje, namakalne sisteme in vrtnarstvo. Zaposlenih ima 5 delavcev, praktična znanja pa v njegovi delavnici pridobiva tudi 6 vajencev - bodočih mizarjev. Mizarstvo Kos je torej kot eden od predstavnikov občine Litija na MOS-u v Celju svojo nalogo zelo dobro opravilo. V zahvalo za tako lep uspeh je Jože Kos, od župana občine Litija in Podjetniškega centra Litija prejel Valvazorjev srebrnik. Mateja Sladič Obnovljena stavba in nov veter na občini Radeče Dolga leta je stavba, v kateri je domovala občinska uprava in krajevna skupnost Radeče bila vse kaj drugega kot vzgled in v okras občanom Radeč.Letos so se končno odločili in pričeli z prepotrebno obnovo fasade in strehe ter podstrešnih prostorov.Kot smo izvedeli naj bi ta obnova bila končana še to jesen.Skupna cena obnove bo 19 milijonov tolarjev, od katerih bodo gradbena,pleskarska in preostala obrtniška dela skupaj s stavbnim pohištvom stalo 9 milijonov tolarjev,prenova z zunanjo ureditvijo pa 10 milijonov tolarjev.Po tej obnovi, se bodo lotili še notranje prenove, predvsem podstrešnih sob. Prenovljenim prostorom nameravajo dati nove vsebine in jih nameniti tržnim dejavnostim, ki bodo spodbujale razvoj podjetništva v Radečah in okolici.Razmišljajo tudi o računalniškem centru, ki bi opravljal storitve za manjša podjetja. Računajo da bodo po ureditvi lastnine v neizkoriščenih prostorih Zdravstvenega doma, bivše Mlekarne in še kje, našli prostore za različna društva, kijih ni malo. Objekt bivšega hotela Jadran, so vrnili bivšemu lastniku Medvešku in tu ni več dilem. Zemljišča pa niso odkupili, ker v občinskem proračunu ni dovolj denarnih sredstev. Že pred praznikom so tudi zaključili dela na razsvetljavi in postavitvi prometnih količkov na obvoznici ob Savi.Vrednost teh del je 5 milijonov tolarjev. Na sam dan občinskega praznika so sicer preizkusno zasvetile luči, vendar pa kakor smo izvedeli, da zaradi tega, ker cesta še ni uradno odprta, razsvetljave ne morejo vključiti v sistem osvetlitve cest v Radečah. Popravila oz. obnova železnega mostu se približuje h kraju, saj bodo v tem tednu položili še podnice in poravnali določene dele ograje. Vrednost del se je z 27 mio sit zaradi dodatnih srtoškov dvignila na 39 miljonov tolarjev. Poleg zunanjosti občinske stavbe, pa preoblikujejo tudi občinsko upravo. Slednjo je že zapustila vodja oddelka za družbene dejavnosti Joža Novak, nadomestila jo je Vera Lipec. Po napovedi župana Ludvika Sotlerja, ki jo je predlagal že na začetku svojega mandata, se bo občinska uprava skrčila na 7 ljudi.V to seveda ni vštet župan, ki opravlja svojo funkcijo neprofesionalno. Poklicni pa bo tajnik, ki naj bi bil po stroki pravnik. Pogovori o tem pa potekajo, znano je le, da naj bi službo nastopil že v začetku oktobra.Vse te spremembe vsekakor kažejo, da bo v Radečah zapihal nov veter. ASTRA VOUNG. Serijsko vgrajeno razkošje. Opel vam predstavlja ASTRO VOUNG - novo in mladostno, ki jo poleg odlične kakovosti odlikujeta tudi serijsko vgrajena KLIMATSKA NAPRAVA IN ABS ZAVORNI SISTEM. In to ni vse. ASTRA VOUNG ima tudi privlačno ceno in je točno to, kar pričakujete - veliko zadovoljstvo za manj denarja. avfotehna lao in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.:061/874-112 Avtomobili Opel. Od 1899.100 let izkušenj v mladostni podobi. OPEL'©- 26. VELSRPNA 1999 t np d a "! a Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. J ZAHVALA GOSPODU IVANU PIRCU -BIOENERGETIKU IZ HRASTNIKA Moja iskrena hvala velja gospodu Ivanu Pircu, bioenergetiku iz Hrastnika. Z velikim spoštovanjem mislim nanj in na njegove sposobnosti. Sem avtoprevoznik in odvisen od svojega dela. Star sem bil 35 let, ko sem gospoda Pirca prvič obiskal. Moje zdravstveno stanje je bilo kritično. Že dalj časa sem obiskoval zdravnike, bil sem v bolniškem staležu, napotili so me na zdravljenje na Klinični center. Diagnoze so bile različne. Sledile so preiskave, predpisovali so mi zdravila. Izboljšanja pa ni bilo. Zdravje mi je vedno bolj pešalo. Bil sem brez moči, brez volje, oslabljen, tako da sem lahko le ležal in spal. Nisem se mogel več skoncentrirati. Iz dneva v dan je postajalo slabše, kot bi mi možgane prekrila nekakšna koprena. Postal sem pozabljiv. Tovornjaki so stali doma, ker nisem bil sposoben voziti. Enostavno se nisem mogel spomniti kje je kateri kraj. Vsega me je bilo strah in nisem mogel razumeti, zakaj ne zmorem več. Resnično je bilo težko tudi za mojo družino. Ko sem prvič stopil pred gospoda Pirca, mi je naštel vse moje težave. Sam svojega počutja in sebe ne bi mogel opisati natančno, kot je to storil gospod, kot bi bral iz mene. Njegova ugotovitev je bila, da so vse težave povezane z nepravilnim delovanjem ščitnice. Že po prvem obisku pri gospodu Pircu sem imel občutek, da se mije tista koprena, ki sem jo toliko časa čutil, začela trgati. Po nekaj obiskih pri gospodu Pircu pa seje vse za sto odstotkov obrnilo na bolje. Glava je postala bistra, lahko sem se spet skoncentriral, strah se je začel umikati. Še to moram povedati, da od obiskov pri bioenergetiku ne uživam več nobenih zdravil. Še danes komaj verjamem, da se mi je samo po nekaj obiskih pri bioenergetiku zdravje tako izboljšalo. Še dvakrat mi je gospod Pirc prav neverjetno pomagal: pred štirimi leti meje "usekalo v križu”. Bila je nedelja in v ponedeljek bi moral s kamionom na pot. Nisem mogel niti sedeti, niti ležati. Domači so me nekako pripeljali do Hrastnika na seanso. Po eni sami seansi pri gospodu Pircu je bilo težav konec, naslednji dan sem šel s kamionom na pot. Dne 9.10.1998 sem si poškodoval prste leve roke. Srednji prst odžagan, palec in kazalec pa močno poškodovana. Gospod Pirc je telepatsko delal z mano. V kratkem času so se prsti zacelili in z levo roko sem lahko zopet delal. V času, ko so se mi prsti celili, nisem čutil nobenih bolečin in ob tej poškodbi nisem koristil niti dneva bolniške. Vso zahvalo sem dolžan gospodu Pircu. Srečen sem, da sem ga v hudi stiski spoznal kot uspešnega zdravitelja in dobrega človeka. Janez Martinčič Šklendrovec 33, Zagorje SUSTARSKA NEDEUA V TRŽIČU V Tržiču tradicionalno pripravljajo šuštarsko nedeljo in sicer je to prva nedelja v septembru. Letos so tako pripravili že 32. šuštarsko nedeljo. Skorajda stoletni Peko je prenovil znamenito trgovino Deteljica. Pekoje predstavil svojo novo kolekcijo jesen-zima, odvijale so se modne revije ter ponujale številne priložnosti za ugoden nakup. Na šuštarsko nedeljo obišče Tržič več kot 50.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Tudi to nedeljo seje po pričakovanjih g. Lada Srečnika, predsednika TD Tržič prireditve udeležilo zavidljivo število obiskovalcev. Na šuštarski nedelji se vedno spomnijo česa novega. Tako so se letos odločili, da izvedejo Družinski stilski izziv. V goste so povabili dve družini, od katerih je ena iz naših krajev. Odločili so se, da obudijo spomin na milijonto obiskovalko šuštarske nedelje, ki sojo izbrali v Tržiču pred štirimi leti, ko si je le ta kupovala poročne čevlje. Milijonta obiskovalka Irena Trboveljska toplarna, ki deluje v okviru JP Komunala Trbovlje, ima svoje obratovalne prostore na območju bivše rudniške opekarne na Polaju oz. sedanjem naselju Opekarna. V letošnjem letu so za posodobitev toplarniških naprav in obratovanja nasploh namenili dosti pozornosti pa tudi denarja. Lotili so se izpopolnjevanja opreme, šolanja kadrov, predvsem pa sedaj zaključujejo z veliko investicijo. Pred meseci Ravnikar-Hriberšek je s seboj na letošnjo prireditev pripeljala moža Staneta in triinpol letno hčerko Tanio. Druga družina stilskega izziva je bila izbrana naključno in je prišla iz Novega mesta. Značilnost družine Bahor Jasne in Toneta je trojni M, Trojčki Matjaž, Marko in Maja, ki so letos prvič stopili skozi šolska vrata. Obe družini sta bili bogato obdarjeni. Tovarna Pekoje vse člane družin obula v njihovo najnovejšo kolekcijo. Za oblačila odraslih je poskrbela trgovina Trend, otroke pa so oblekli v trgovini Dona. Pred predstavitvijo na odru sta za spremenjen videz poskrbela tudi frizerski salon Samo iz Kranja in maskerka, ki je odlično prikrila vse pomanjkljivosti na obrazu. K sponzorjem so se pridružili tudi tovarna jeansa iz Tržiča Roma tex, BPT je otrokom podaril prikupne kopalne plašče, Elektrodom je vsakemu otoku poklonil vvalkman, trgovsko podjetje Hipermarket pa je prispeval darilni košari z dobrotami. Da bi bilo so namreč demontirali stare kotle na premog in jih nadomestili z novimi na plinsko kurjavo. Predvidoma konec septembra letos bodo opravili poskusni zagon z novimi kotli na zemeljski plin, oktobra pa bodo predvidoma pridobili vsa potrebna soglasja za normalno obratovanje z novima kotloma na plinsko kurjavo. Sicer imajo za vsak slučaj pri bližnjem Europlinu na voljo v rezervi tudi tekoči naftni plin za dve do tridnevno obratovanje. vse skupaj še slajše, so poskrbeli v slaščičarstvu z odličnima tortama v obliki škornja. Za trajen spomin na 32.šuštarsko nedeljo je poskrbel foto studio Čebron iz Tržiča. Turistično društvo Tržič si s svojo prizadevnostjo in dobro organizacijo celotne prireditve zasluži iskrene čestitke. Dobro bi bilo, da bi si tudi ostali, ki pripravljajo podobne prireditve, ogledali delo in rezultate tega društva,ter se morda tudi česa naučili. Tekst: IRH • ••••••••••••••••••••■••••••••••••••••••M TOPLARNA SE PRIPRAVUA NA OGREVALNO SEZONO ! TL *f J j j j. Po sledeh prometne varnosti naših šolarjev v Zasavju DVIGNJENA ROKA ZA VARNOST OTROKA Kot vsako šolsko leto poprej so se tudi tokrat 1.septembra letos odprla vrata v enajstih osnovnih šolah širom Zasavja in njihovih podružnicah. Zaradi povečanega števila smrtnih žrtev (v primerjavi z enakih obdobjem lani) na naših cestah, je marsikateri od staršev in tudi policistov povsem upravičeno zaskrbljeno pričakoval ta dan. No, kot seje izkazalo, so se prvi šolski dnevi, vsaj v Zasavju, iztekli brez večjih posebnosti, čeprav tudi tokrat brez kršitev ni šlo. Policisti so samo na prvi šolski dan podali zoper kršitelje (večinoma je šlo za voznike osebnih vozil in motornih koles) pet prijav sodniku za prekrške, poleg tega pa so napisali kar 30 plačilnih nalogov. Nekaj teh nalogov gre tudi na rovaš pešcev, posebej dijakov, ki so vpričo policistov prečkali cesto izven prehoda za pešce. S kakšnim namenom, ni znano, po vsej verjetnosti pa so hoteli impresionirati svoje sovrstnike, toda vprašanje je, če je bilo to impresioniranje vredno petih tisočakov. In predvsem zaradi tega, da smo ugotovili, kako so se šole pripravljale na prve šolske dni, smo večino od teh šol poklicali in dobili zanimive podatke. Radeče OBČINI OČITNO NI AAAR ZA ŠOLARJE Na edini radeški Osnovni šoli Marjana Nemca so letos medse sprejeli 45 prvošolcev, so pa pri zagotavljanju prometne varnosti imeli od vseh zasavskih šol največ težav. Zakaj? Pri radeški občini namreč ni organiziranega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot je to navada in predvsem obveznost v ostalih občinah po Sloveniji. Zato so se po besedah ravnateljice Simone Zupančič morali znajti sami. Tako so učencem prikazali varno pot v šolo s pomočjo policistov, upokojencev, s strani občine pa jim je bil v okviru javnih del dodeljen tudi Franc Colavti, ki je pri zagotavljanju večje varnosti šolatjev bil zelo dejaven. Sicer pa po 10.septembru, ko ni več tako restrektivne kontrole v bližini šol, za varnost šolarjev ni nič posebej poskrbljeno. Veliko vlogo pri tem odigrajo starši sami, ki se v večini primerov držijo zakonskih določil, po katerem mora otrok do Vdeta starosti na poti v šolo imeti obvezno spremstvo. Zaradi časovnih razlik med končanjem pouka in dela je letos veliko otrok v podaljšanem bivanju (23), kar še dodatno pripomore k varnejši poti otrok domov. Trbovlje PRIPRAVLJENI DOČAKAU ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA Marija Žnidaršič iz OŠ Ivana Cankarja je povedala, da jim ob začetku šolskega leta največ pomaga policija, s katero zelo dobro sodelujejo, saj policisti hodijo po razredih in predavajo, poleg tega so jih letos z avtobusom popeljali na ogled varnih poti. Prejšnji teden so si prvošolci na temo prometne varnosti ogledali tudi zanimivo gledališko predstavo. Sicer pa prvošolcem pri poti v šolo pomagajo tudi starši, ki so zelo aktivni pri tem in pa šolski varnostnik. "Projekt varne poti v šolo imamo izdelan že nekaj let, zato letos ni bilo nobenih posebnosti. Vse je delovalo dobro utečeno, tudi sodelovanje s policijo, obhodili smo kritične točke, predvsem pa so veliko pomagali starši, ki v velikem številu pripeljejo in odpeljejo prvošolčke iz šole in v šolo. Bomo pa v bodoče opravili razgovor s starši, če bi bil kdo pripravljen v bližini šol prostovoljno pomagati pri prehodih za pešce, prav tako pa nameravamo preko občinskega Sveta za preventivo aktivirati starejše občane, ki bi nam hoteli morebiti pomagati," je povedala ravnateljica OŠ Trbovlje, Darinka Kostajnšek. Na OŠ Tončke Čeč je pomočnica ravnateljice Saša Karmuzel dejala, da kakšnih posebnosti ni bilo, v prvih šolskih dneh pa so z vidika varnosti v prometu največ dela imele učiteljice prvih razredov in policisti, ki so tudi predavali po razredih. 15 .septembra so na šoli imeli prometni dan, na katerem so se z avtobusom popeljali po Trbovljah, se pogovarjali tudi o nevarnostih železniškega prometa, itd. Bodo pa v teh dneh s policisti tudi peš obhodili kritične točke v prometu v bližini šole. Otroci hrastniških šol so na srečo preživeli prve dni šolskega leta brez nesreč. Kot drugje v Sloveniji so policistom pomagali pri dežurstvu upokojenci in gasilci. "Otroci so disciplinirani, vidi se, da je povezava šole s policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v prometu že dolgotrajna. Pa tudi drugi udeleženci prometa so več ali manj upoštevali opozorila, da seje šola že pričela...," je dejal eden izmed njih. Komandir hrastniškega Policijskega oddelka Simon Sihur pa je poudaril, da se želijo otrokom približati, jim svetovati. Strah pred policjo, ki ga želijo nekateri odrasli vcepiti otrokom, je neupravičen. Za pristnejše stike z ljudmi si prizadeva tudi slovenska policijska konjenica, ki posebno ob začetku šole rada Zagorje ZA VARNOST PRVOŠaČKOV DOBRO POSKRBUENO Na največji osnovni šoli v Zagorju, na OŠ Ivan Skvarča, nam je podatke posredovala ravnateljica Amalija Kuder. Slednja je dejala, da so varno pot v šolo načrtovali obišče otroke pa tudi odrasle, (fm) Sicer na hrastniški OŠ Narodnega heroja Rajka in podružnici na Dolu tudi letos ni bilo posebnosti. "Kot vsako leto tudi tokrat sodelujemo z občinskim odborom in Policijskim oddelkom Hrastnik, imeli smo tudi vrsto sestankov in pregledali prometno signalizacijo. Na Dolu smo k sodelovanju privabili upokojence, ki so pomagali pri nadzoru in prečkanju cest. Sicer pa je tako kot prejšnja leta tudi ta začetek šolskega leta minil brez posebnosti, kar pomeni, da ni bilo nobenih poškodb kot posledica prometnih nesreč pri odhodu v in iz šole," je dejal ravnatelj Niko Toplak. Hrastnik POUCUSKA KONJENICA IN UPOKOJENCI POMAGAJO Z roko v roki - hrastniški prvošolci in konjenica 23. KIMAVEC 1999 m D TTl T[ predvsem v sodelovanju s policisti, veliko pa jim je pomagal strokovni sodelavec na tem področju, sicer pa tudi učitelj na tej šoli, Predrag Grujič. Tudi po 10.septembru je v bližini njihove šole za šolarje dobro poskrbljeno, saj imajo vsako jutro na prehodu pri avtobusni postaji dva učenca višjih razredov, ki pomagata pri prečkanju ceste, zraven pa jih nadzoruje že omenjeni strokovni sodelavec. Tudi na drugi osnovni šoli v zagorski občini je za varnost dobro poskrbljeno. V bližini šole na prehodih za pešce so ves čas dežurali policisti, ki so med varovanjem otrok pri prečkanju ceste striktno opozarjali tudi voznike, v kar smo se prepričali tudi sami. Ravnatelj OŠ Toneta Okrogarja Bronislav Urbanija je dejal, da že nekaj časa tesno sodelujejo s PO Zagorje, konkretno z Branetom Repetom, s katerim prvošolčki obhodijo vse vame poti v šolo, poleg tega pa šola aktivno skrbi za varnost šolarjev v prometu tudi na ta način, da organizirajo kolesarske izpite. Dobro sodelujejo tudi z občinskim odborom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za letos pa so pripravili še eno novost, kateri bi lahko sledili marsikje drugje po Zasavju. Še dva meseca bodo prvošolčki imeli brezplačne avtobusne prevoze in spremstvo s strani šole, kar je vsekakor pohvale vredna poteza. Na izlaški OŠ Ivana Kavčiča je ravnateljica Tatjana Krautberger dejala, da so jim največ pri snovanju vame poti v šolo pomagali policisti in učitelji prometnega krožka. Kot je še ugotovila, se starši držijo zakonskega predpisa o spremstvu, ki pa na tej šoli niti ni tako aktualen, saj sta dve tretjini šolarjev te šole vozačev in pri slednjih je lahko spremljevalec oseba, kije stara od 10 let naprej. Litija TREBA BO "NARISAn" ŠE KAKŠEN PREHOD "Varno pot v šolo imamo na naši šoli izdelano že nekaj let. Tako smo letos ta načrt razmnožili in ga posredovali vsem prvošolcem, ki so si skupaj z učiteljicami tudi ogledali to varno pot. Tudi letos nam veliko pomagajo policisti. Imamo pa problem z označbami na cestišču, predvsem pri otrokih z naselja. Slednje so namreč kar precej oddaljene in tako imajo otroci pri prečkanju precej težav, drugače pa drugih posebnosti ni," nam je zaupala pomočnica ravnateljice OŠ Gradec Mojca Lebinger. Ravnateljica OŠ Litija, Eli Hauptman, je povedala, da je za njihovo šolo značilno, da jo obiskujejo predvsem otroci iz bližnjih stanovanjskih blokov, tako daje pot v šolo relativno vama. "Še nekaj odsekov okrog šole je nevarnih, s pomočjo občine smo postavili na eni strani grbino ali t.im. "ležečega policaja", obstaja pa še en bistven problem. Na Spodnjem Logu so vse hiše na desni strani, avtobusno postajališče pa na levi strani in je problem, ko gredo otroci v šolo. To smo tudi povedali Svetu za preventivo in policistom, zato pričakujemo, da se bo tudi v tej smeri nekaj ukrenilo," je še dodala Eli Hauptman. Na OŠ Šmartno pri Litiji je ravnatelj Boris Žužek in nam je o prometni varnosti njihovih učencev dejal, da to ni ravno njegovo področje, saj ima čez to področje "roko čez" predsednik občinskega odbora Sveta za preventivo Janez Kobal, ki ni bil dosegljiv, vseeno pa je ravnatelj povedal, da večjih posebnosti ni bilo in da v prihodnosti načrtujejo o učencih-prometnikih (učenci višjih razredov). No, čeprav prometna varnost naših šolarjev resda ni zadeva, o kateri bi se lahko smejali, pa je vendarle smešna situacija, ki se je pripetila v bližini zagorske OŠ Ivan Skvarča in smo ji bili priča tudi mi. Kot veste, že nekaj časa poteka akcija "Dvignjena roka za varnost otroka", katere ves smisel je, da otrok, ki želi prečkati cesto čez prehod za pešce, dvigne roko in s tem opozori prihajajočega voznika. In meni nič, tebi nič so učenci šole to dosledno izvajali, le da so bili vozniki avtomobilov tako nevedni, da so učencem mahali nazaj, češ kot da jih otroci prijazno pozdravljajo, vozniki pa sojih s tem pozdravljali nazaj. Ni kaj, zares smešna situacija, ki pa le potrjuje kulturo (dobesedno in prometno) slovenskega voznika. Peter Motnikar PROMOCIJSKI KONCERT Vokalna skupina Cantate pod vodstvom Tadeje Nimac je v petek, 10. septembra v KC DD Zagorje proslavila promocijski koncert v sklopu praznika zagorske občine in izidu prve kasete in zgoščenke TRAVNIČI SO ŽE ZALENI, ki jo je izdala založba Zlati zvoki. Na koncertu, kjer je pesem za pesmijo napovedoval Drago Razboršek, ki je poskrbel tudi za sproščeno in dobro vzdušje, so podelili bronaste Gallusove značke za pevske dosežke, ki sojih za sedem let petja v zboru dobile: Mateja Bezgovšek, Erika Drnovšek, Lidija Kržišnik, Anita Ostrež, Jelka Žerdoner, Štefka Pistotnik ter srebrno Gallusovo značko za dvanajst let petja v zboru pa: Martina Bokal, Branko Nimac, Janja Jagodic, Metka Zupan in za dvajset let petja v zboru: Marjeta Gomboc ter za enaindvajset let pevskih dosežkov: Andreja Grobljar in Tadeja Nimac. Po besedah Tadeje Nimac, umetniške vodje Vokalne skupine Cantate, so bile z nastopom zadovoljne in po šestletnem delovanju si za naprej ne zastavljajo preambicioznih načrtov, ker je to utrujajoče in včasih tudi škodljivo za medsebojne odnose. "Predvsem želimo prepevati in se ob petju družiti," je še dodala Tadeja Nimac. Koncert, na katerem je spregovoril tudi predsednik KD Cantate Čemšenik Branko Nimac ter predstavil delovanje društva in pridnost pevk na pevskih vajah, je upravičil trud, ki so ga organizacijsko ali kako drugače vložili v izvedbo kasete in zgoščenke TRAVNIČI SO ŽE ZALENI. Brane Omahne iz Občine Zagorje pa je pevkam zaželel, naj še naprej uživajo ob petju in kulturno bogatijo utrip kraja. Ducat odpetih pesmi je vneslo zimzelenega razpoloženja tudi med publiko, ki rada prisluhne dobri vokalni glasbi umetnih in ljudskih pesmi. RR. Foto: U.M. Lepota jih mika, šarmu nasedajo Poletje pomeni priložnosti, pravijo. Saj takrat vsepovsod "cvetijo" turisti, sonce privablja ljudi na piano, da se srečujejo in s tem ugotavljajo, kaj je novega, predvsem pa so dovzetni tudi za potovanja, ki sploh navdihnejo s številnimi presenečenji. Tega navduši premiera kakega filma, ker že dolgo ni pokukal v kino, marsikdo pa si zaželi bodisi športa bodisi koncertov ali česa drugega. Tudi sprehod po trgovinah je navdušujoč, sploh zaradi seznanjenosti z ugodnostmi pa tudi z modo, ko marsikdaj kupijo kaj drugega, kot so se nadejali. Kajpak tudi jesen razprostre mnoge očarljivosti. Toda šolske obveznosti, hladnejši dnevi, porabljen dopust, od poletja stanjšane denarnice kratijo vtise, da se ob preobilici dela ponavadi pozabi na počitek in na prijetnosti, ki so jih zbujali sončni žarki. Ampak če se je treba znati organizirati, daje časa dovolj za študij, zabavo, delo, družino, pa so poklepetali nekateri naključni Zasavci. Tekst In foto: Petro Rodovli Urban Vrtačnik, dijak iz Trbovelj: "Če bi se hotel organizirati, potem bi največ dejavnosti počel popoldne, takšen je moj bioritem. Vendar se rajši kar sproti prilagajam potrebam vsakdanjika, ne glede na to, kako zelo mi "dišijo". Nisem pretirano organiziran v stvareh, toda če mi zato kdaj zmanjka časa, da kaj postorim, se ne jezim." Danilo Lukančič, upokojenec iz Trbovelj: "Dan mi mine brez umika, brez vnaprej točno določenega vrstnega reda opravil. Menim, da smo nasplošno premalo organizirani v stvareh, bodisi glede lastnih dejavnosti bodisi glede tega, da bi se znali organizirati in sodelovati tudi z drugimi." Snežana Jurič, dijakinja iz Trbovelj: "S prijatelji se zmenimo že prej, če gremo na izlet. Tudi ko greš na morje, si to vsaj mesec ali dva prej planiraš. Prav tako si glede druženja čas različno organiziraš, saj se z nekaterimi veliko pogovarjamo, z drugimi pa si druženje organiziramo drugače. Včasih čas hitreje mine, čeprav je treba kdaj zadeve prepustiti tudi naključju. Leonida Lipičnik, trgovka iz Zagorja: "Ja, dosti dam na organiziranost. In če se zdi, da ni časa, ga že nekako najdem, tudi prilagoditi seje treba. Glede boljšega organiziranja pa rada prisluhnem tudi nasvetom drugih, ki so v planiranju bolj vešči." Mladen Kovačič, komercialni tehnik iz Zagorja: "Stvarem puščam, da se odvijejo, kot pač se, zato se s točno začrtanim urnikom in z vnaprejšnjim organiziranjem ne ubadam. Edino to je, daje treba vsako stvar hitro narediti in z ničemer odlašati na jutri. Tudi meni so všeč iznajdljivi ljudje, ki uspejo najti dovolj časa za službo, družino, prijatelje, hobi, ne da bi se posebej obremenjevali, kako bodo uskladili čas za vse to." Violeta Horvat, dijakinja z Izlak: "Rada imam organiziranost in če le morem, si organiziram vsak dan in vsak teden sproti. Kajti če si stvari organiziram, potem tudi lažje urejam zadeve, čeprav včasih še zmeraj zmanjka časa. In ravno zato se rada organiziram tako, da se zmerom lahko "vrine" kakšen nov hobi ali morda celo zmenek." Simona Arh, dijakinja z Izlak: "Redko si splaniram dneve, organiziranosti v vsakdanu posvečam bolj malo časa. Prilagajam se iz trenutka v trenutek in to tako, da imam dovolj časa tako za druženje kot za šolo, kjer seje treba pač čimbolj sproti učiti." Tina Stavec, dijakinja z Izlak: "Z družbo se organiziraš, kadar se gre na izlet ali v disco. Za šolo pa si vzameš toliko časa, kolikor ga pač imaš na voljo. Če seje treba veliko učiti, si naredim umik, čeprav potlej ni vedno lahko biti dosleden." Irena Ule, gimnazijska maturantka z Izlak: "Dnevi so prekratki za vse, kar je treba postoriti. Poleg dela pa rabiš tudi sprostitev. Boljše je organizirati čas, da gaje dovolj za službo, družino, hobi. Kajti če se organiziraš, potem pohitiš ali pa kakšno stvar preložiš na kak drug dan. Če si vzameš čas tudi za stvari, ki jih rad počneš, si potem bolj zagnan in zadovoljnejši. Organiziranostjo nuja in treba sije vzeti tudi čas za počitek, kar je najvažnejše." 23. KIMAVCA 1999 h.TflTLa,1 s »rlna Petra Lipec »KAJ JE VEČJI ZLOČIN OD IZGUBUENEGA ČASA?« (T. Tusser) »Najprej se rodiš. In potem odraščaš. Odraščaš skozi mladostniške težave, skozi prve zaljubljenosti, skozi prvo spoznavanje sveta. Kmalu odrasteš. Končaš šolanje, dobiš prvo službo, si zgradiš hišico. Spoznaš partnerja, ki te bo spremljal skozi življenje. Ustvariš si družino. Staraš se. Ostariš. Umreš. » Včasih vse kaže na to, daje naše življenje že vnaprej načrtovano. In v kolikor odstopa od načrtov, toliko bolj drugačni se zdimo drugim ljudem. In včasih tudi sebi. Življenje je načrtovano, vendar ne tako globalno, kot je prikazano prvem odstavku. Tako ne gre več. Današnja družba zahteva od nas sprotno prilagajanje, odrekanje »osnovnim« dobrinam, zavoljo uspeha. Ali le na voljo preživetja. Nihče več si življenja ne načrtuje na tak način. Noja, redkokdo. Razvoj ni spremenil le okolja v katerem živimo, spremenil je tudi ljudi, s katerimi živimo. Spremenil je nas. Če torej globalno načrtovanje življenja ni več praktično, pa je kratkoročno načrtovanje osnova urejenega življenja. Je tudi osnova srečnega življenja. Zato so v prednosti tisti, ki se znajo organizirati. Tistim je življenje mnogo lažje. Zakaj? Poskusite organizirati dan družinskega človeka, ki seveda hodi v službo, recimo po evropskem času, od 8 zjutraj do 4 popoldan, ima, recimo, da dvignemo slovensko nataliteto vsaj v domišljiji, tri otroke, od tega dva šoloobvezna in še kup takšnih in drugačnih obveznosti. Poskušajte njegov dan organizirati tako, da bo vse otroke odložil v šolo ali vrtec pravi čas, bil točno na delovnem mestu, poskušal popoldne otroke odpeljati še na kakšne dodatne obveznosti, stati v vrsti za plačilo računov, nakupovati, pa še preživeti kakšno prosto minutko. Kakšen trenutek s samim seboj. Mogoče boste rekli, da sem navedla ekstremni primer, ampak ni res tako. Takšnih »družinskih članov« je v današnjem svetu veliko in se vsak dan posebej trudijo zadovoljiti vse in ne srečati kje samega sebe. Lahko poskušate organizirati tudi dan kakšnega dijaka ali učenca, študenta. In kaj boste ugotovili? Daje organizirati njihov dan prav prekleto težko, brez tega pa enostavno ne gre. Zato ni prav nič napačno, če si tisti, ki vam organiziranje ne gre dobro od rok, preberete kakšno knjigo na to temo, le - teh ne manjka. Da si lahko dobro splaniraš dan, moraš poleg dobrih organizacijskih navad imeti tudi dobre živce in veliko izkušenj. In pa predvsem voljo, da se svojih planov držiš. In kaj pomeni držati se planov? Pomeni, da se ti dan izteče tako, kot si ga načrtoval, pomeni pa tudi omejitev osebne svobode in povzročanje nervoze, če se ti plani podirajo zaradi netočnosti drugih. Časovna, prostorska in kakršnakoli druga omejitev, ki jo organiziranost nedvomno povzroča, krati našo osebno svobodo, naše izražanje in zato najbrž vsem tistim, ki se milo rečeno požvižgajo na urejanje svojega življenja, rečemo umetniki, svobodne duše iz katerih nikoli nič ne bo, vendar je čisto možno, da so bolj srečni, kot vsi tisti, ki »vemo, kaj bomo današnji dan počeli«. Zato te umetniške duše niti ne moti če se, npr. sestanek zavleče za kakšne pol ure, vsi ostali, ki bi takrat že morali biti kje drugje, pa nervozno pogledujemo na uro, potem hitimo drugam, kjer smo že itak vse zamudili in potem še pozabimo, kaj smo tam hoteli povedati. In kaj je torej boljše? Organizirati si dan ali ga preživeti po sistemu »če bo že bo, če ne bo, pač ne bo«? Odločitev je seveda vaša. Tako kot življenje. Jaz, na primer, si svojega planiram. Vendar pa v to planiranje vključim tudi zamude tistih, ki si ga ne. Saj veste, daje kompromis še vedno najboljša rešitev. Upam, da boste tudi vi našli svojo in si planirali življenje tako, da boste enkrat rekli, da ste mnogo doživeli in mnogo izkusili. Če pa ima to opraviti s planiranjem življenja ali z usodo neizplaniranega, pa najbrž ne bomo nikoli vedeli. Marta Hrušovar REGIJA Z OKUSOM PO GRENIVKAH V slovarju lepo piše, da regija latinsko pomeni območje, predel, okoliš, pokrajina, kraj. Prav! Vsaka stvar ali dogodek pa ima svoj namen in tudi regija, oziroma združevanje v regijo in tako obstaja tudi regionalni pakt, o katerem pravi slovar tujk, daje mednarodni sporazum o medsebojni pomoči, ki zajema skupino držav določenega zemljepisnega področja. Resje, da tule v Zasavju še nimamo svojih držav in da mednarodni sporazumi z nami nimajo dosti skupnega, ampak tisto o medsebojni pomoči, tisto pa še kako drži, tudi in predvsem, za regijo. Pa si poskušajmo predstavljati življenje v regiji s čisto enostavne, naše, vsakdanje, človeške plati. Le-to si predstavljam kot skupnost, skupno rešujejo probleme in težave z veliko mero potrpežljivosti in razumevanja tudi za stvari, ki niso vsem enako pomembne in ki ne vlečejo vsak na svojo stran in ne gledajo na svojo korist, ampak korist celotne regije!!! Predvsem pa skupno nastopajo pred "zunanjim svetom" in se borijo za dobrobit sestavnih delov. In... Osnovna celica naše družbe je družina, ki torej zagotovo "nastopa" v svoji vlogi tudi v regiji. Njeni člani so med seboj tesno povezani, živijo in delujejo v smislu "vsi za enega - eden za vse", se ljubijo in spoštujejo in ne poznajo nevoščljivosti in sovraštva. Ja, tako naj bi bilo, ampak resnična podoba je dostikrat kruto drugačna - in to že v osnovni celici, kjer se pravzaprav vse začne in nenazadnje tudi konča. Bolno seme je zasejano in plevel in trnje se pričneta razraščati na vse strani. Pritihotapita se v soseske, naselja, krajevne skupnosti, takšna in drugačna društva in združenja, občine... regije. Pa smo tam! Radi bi regijo, ali pa se bomo znali tudi obnašati temu primemo, izkoristiti prednosti in koristi, ki nam jih ponuja, in odbiti ost vsem slabim, pa vendar čisto človeškim navadam in razvadam, pred katerimi ni imun prav nihče? Uspešno skupno nastopati ob tipično naših: "Če je meni crknila krava, zakaj pa ne bi še sosedu?" je po mojem mnenju nemogoče. Pa se bo taki in podobni folklori mogoče kar na lepem odreči? Kar se Janezek nauči, to Janez zna in naš Janez se trdno oklepa svojega znanja in trdi, da ne more pomagati, da takšen je in da se ne more spremeniti. Najbolje bi bilo, da se spremenijo vsi okrog njega, pa bo vse lepo in prav - ampak okrog njega so na žalost in na veselje (tudi!!) spet sami Janezi, ki mislijo enako. Vsak veselo vleče na svojo stran in trmasto vztraja pri tem, nekdo nekje pa si veselo mane roke. "Ti, zakaj pa ti ne paziš svojega kotla? Kaj pa, če ti kakšna duša pobegne?" vpraša hudič v Peklu svojega kolega. "Ni potrebe," odvrne ta, "imam same Slovence notri. Ko enemu uspe pomoliti glavo čez rob, ga drugi takoj potegnejo nazaj noter." Nauk te zgodbe: Bog grehe odpušča, neumnosti pa ne! Pa srečno, regija zasavska!? 23. KIMAVCA 1999 j. j j. ir (Tj. \t j u REŠEVALCI TKI HRASTNIK V AKCIJI "SOČA 99" Od 23.avgusta do l.septembra je v republiški akciji "Soča 99" v naselju Avče sodelovalo tudi devet hrastniških reševalcev iz TKI. Poleg njih je bilo še več kot dvajset drugih strokovnjakov različnih specialnih enot pod upravo za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu Potapljajoči so granate najprej poiskali s pomočjo detektorja ali pa tudi brez njega. Pesek so odstranjevali s podvodnim sesalcem, potem pa so granate s posebnimi padali dvignili do globine dveh metrov pod površino vode. Nato sojih transportirali 400 m nižje - na levi breg Soče. Potem Reševalna ekipa KLOR TKI Hrastnik republike Slovenije. Njihov namen je bil, da dvignejo iz globine osmih metrov granate, ki so jih odvrgli po končani prvi svetovni vojni italijanski vojaki. Vodja reševalne enote KLOR TKI Hrastnik je Boris Kreže, inženir kemijske tehnologije, ki vodi sicer v TKI projekt elektrolize. Z njim smo se pogovarjali po končani akciji na Dolu, kjer je doma. Takšne granate imajo častitljivo starost in bi lahko komu obogatile zbirko starin... Ravno zaradi takih nevarnih želja smo akcijo pospešili, saj so se res pojavljale težnje, da bi posamezniki dvigovali te granate. Nestrokovno odpiranje bi lahko povzročilo hude posledice tudi za okolje. Potapljajoči sojih namreč odkrili že v lanskem letu in že takrat sojih nekaj dvignili in uničili oziroma deponirali. Granate so kar precej težke, saj nekatere tehtajo 346 kg, dolge so 1152 mm, kalibra 305 mm. Druge imajo kaliber 150 mm in so težke 50 kg. Polnjene pa so z bojnim strupom fosgenom. Kako je potekal postopek izvleke? so granate s posebnim vitlom izvlekli in vpeli na konstrukcijo, izdelano posebej za dvig in prenos granat. S posebno napravo so potem odvili kape granat. Vse so bile polnjene s plinom. Ampule, ki so bile v granatah, smo vstavili v posebno ojačano komoro, ki se hermetično zapira. V komori so pirotehniki izvedli preboj ampule, nato pa smo hrastniški reševalci s posebno tehnologijo - z izsesavanjem in izluženjem - plin razgradili na manj nevarne komponente. Nastale snovi smo na koncu shranili v posebne hermetično zaprte posode, ki jih bomo dokončno razstrupili v TKI. Prazne granate pa bodo pristale na Igu pri Ljubljani, kjer je center za usposabljanje pirotehnikov. Nekaj pa jih bodo verjetno dali v muzeje. Je zdaj Soča rešena granat? Ob tej akciji smo jih izvedli 19. Predvidevajo, da so kakšne granate še ostale, čeprav jih kljub prizadevanju do zdaj še nismo odkrili. Potapljače je tokrat ovirala železna konstrukcija bivšega mostu, ki je motila predvsem delovanje detektorja, iskanje ovira tudi velika količina z vodo nanesenega kamenj a in skal pa še močan vodni tok. Gotovo so na težko dostopnih mestih še kakšni ostanki prve svetovne vojne... Kako to, da so poklicali na to republiško akcijo tudi vas? Reševalna enota KLOR TKI Hrastnik je že nekaj let istočasno tudi republiška enota ministrstva za obrambo oziroma uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je v sklopu civilne zaščite - enota za nesreče s klorom in dmgimi jedkimi snovmi. Sem spadajo še druge specialne enote kot gorski reševalci, pirotehniki, potapljači,... Zdaj smo imeli priložnost, da preverimo sistem zaščite in reševanja ob sodelovanju lokalne policije, predstavniki zdravstvenega instituta in drugimi. Ugotavljam, da smo dobro pripravljeni, vendar mi je žal, daje ostala polovica članov doma, ker so morali biti v pripravljenosti za morebitne intervencije v TKI ali kje drugod. Na uspešno opravljeno delo smo lahko upravičeno ponosni. Predstavite, prosim, na kratko vašo ekipo... Naša reševalna ekipa šteje trenutno 18 članov, nastala pa je leta 1962 oziroma takrat, ko so v TKI začeli s proizvodnjo klora. Takšna ekipa je potrebna, da lahko interveniramo pri kupcih, če se pojavijo kakšne težave. Do napak lahko pride pri embalaži ali pri uporabi klora. Na leto posredujemo po Sloveniji pri naših kupcih tudi do dvajsetkrat... Kar se tiče financiranja, nam pri opremi delno pomaga tudi republika. Vaje imamo vsakih štirinajst dni in zajemamo kondicijsko usposabljanje, strokovno poglabljanje in seveda praktične vaje. Razdeljeni smo na skupine po štiri in vsaka ima svojega vodjo. Med nami vladajo prijateljski odnosi. Bralci Zasavca jim želimo uspešno delo - brez nesreč. Fanči Moljk Boris Kreže, vodja reševalne ekipe TURISTIČNO SREČANJE V LONTOVŽU JE USPELO Turistično društvo je v okviru promoviranja Trbovelj širom Slovenije 1 l.septembra pripravilo turistično srečanje oziroma piknik v Lontovžu pod Kumom. Organizator je pripravil pester program, slavnostna govornika pa sta bila župana Trbovelj in Hrastnika, Ladislav Žgajnar in Leopold Grošelj ter predsednik turistične zveze Marjan Rožič. Celoten program je vodil Staš Butkovec, srečanje pa je le še potrdilo, da bi se jih moralo organizirati večkrat letno, saj je bila obilica dobrega razpoloženja, prijetnim klepetov, nenazadnje pa jim je bilo naklonjeno tudi vreme. IL 23. KIMAVCA 1999 in m Trbovlje so skozi čas vedno slovele kot mesto ljubiteljev dobrega filma. Tudi še v časih, ko nam ni bilo vedno z rož’cami postlano, pa so se ljudje kljub temu radi odločali za to vrsto zabave. Seveda pa je ves ta čas, do danes pustil v hramu kulture tudi vidne sledi, ki so postale že tako moteče, da se je, po besedah direktorja Delavskega doma Jureta Velkavrha, vodstvo odločilo obnoviti veliko kinodvorano, v daljšem Modra dvorana obdobju pa tudi obnove celotne stavbe. No, to pa je že zadosten razlog, da smo ga zaprosili za pogovor. Jure Velkavrh, v Trbovljah se zadnje čase zelo pohvalno govori o novi podobi velike kinodvorane. Kaj vasje privedlo do tega, da ste se odločili za obnovo kinodvorane in kakšen je danes obisk, ko je ta, zdaj čudovita dvorana, obnovljena? Mislim, da je odločitev padla na račun zastarelih in neudobnih stolov, opreme same kot take in pa dekoracije dvorane, kije bila renovirana nazadnje pred petnajstimi leti. Tudi stoli so bili PA SE TO... Na zagorskih ulicah, javnih površinah in parkiriščih je konec heca. Z dopusta je prišel tudi komunalni redar. In kar hitro seje v zemljo vdrlo nekaj avtomobilov častitljive vrednosti. Tako na Cesti 9.avgusta ni več škode, na Cesti ŽO.julija je megla vzela golfa, en uno pogrešajo na Rudarski cesti, drugega pa na Polju. Tako, da se ve. Sicer pa se s posebnimi pozdravi (ne morskimi) komunalnega redarja ponašajo jugo na Polju, prav tam tudi uno, pa opel na Can- Gremo v kino ... iste starosti, neudobni, so bili deleržni dosti pripomb. Vsled vsega tega, smo se na Ministrstvu za kulturo prijavili na natečaj za pridobitev sredstev za posodobitev gledališke ali kinodvorane. Glede na to, daje kino veliko bolj frekvenčen in s tem tudi finančno bolj zanimiv, smo se odločili, da najprej obnovimo kinodvorano. Danes ugotavljamo, da odločitev ni bila napačna, saj seje obisk predstav bistveno povečal, kar pa je razumljivo, če računamo, da lahko danes trboveljski poznavalci filmske kulture s kvalitetnim izborom filmov v novo prenovljeni, udobni, akustično usklajeni dvorani zares uživajo. Takšni so trendi tudi v svetu, čeprav moram takoj dodati, daje na žalost padla gledanost filmov v svetovnih kinodvoranah za 30%. In kako ste zadovoljni z opravljenimi deli? Zelo. Zelo smo zadovoljni z vsemi izvajalci. Od tistih, kkso poskrbeli za ureditev poda in tapet, še posebej pa s kamniško firmo "Stol" kije oblikovala tudi nove stole. Moram dodati, da so tla, stoli in tapete iz negorljivih materialov. Do konca leta pa bi radi zamenjali še stare tapete okoli velikega platna, ki so trenutno z novo dekoracijo neusklajene. Tako bi s tem zaključnim posegom res dobili kinodvorano, ki bo nosila ime "Modra dvorana". Tisti, ki so prve kinopredstave že obiskali, vedo povedati o še eni novosti ...: Mislite na popkom, ha, ha,. Ja, seveda. To je stvar, bolje rečeno, udobje, ki ga ponujajo povsod po svetu. Poleg tega, pa smo v atriju postavili tudi avtomate z osvežilnimi pijačami, tako, da mislim, da smo se tudi s tem približali svetovnim standardom. Razmišljate mogoče o tem, da bi povečali obiske kinopredstav tudi z uvedbo otroških matinej, večernih ogledov ali pa PIZZA sistema - 5 prodanih vstopnic, ena zastonj... No, takoj moram povedati, da to verzijo že dalj časa prakticiramo, namreč, da za 9 ogledov nudimo 10. zastonj. Mislim pa, da sedaj, ko je karjevem trgu in še dobra stara stoenka v Kotredežu. Sedaj pa preberite še to. Živo mejo na Rudarski 26 so lastniki uredili, ob tem pa so očistili še obcestno muldo. Opozorilo očitno zaleže. Upajmo, da bo tako tudi na Cesti Zagorje-Izlake, kjer so našli kar precej pomanjkljivosti. Upravljalec ceste bo lahko zavihal rokave. Prav tako tudi tisti, ki skrbijo za okolico stanovanjskega bloka na Partizanski cesti. S sloganom "Partizani Direktor delavskega doma Jure Velkavrh, v ozadju "popnorij" kinodvorana obnovljena, le ne bi bilo slabo bodočim obiskovalcem ponuditi na 5 - 6 ogledov eno vstopnico gratis. Seveda pa je to odvisno od dogovora s programskim svetom. Na tem mestu pa moram tudi takoj dodati, da so cene vstopnic 100 - 150 SIT cenejše, kot so npr. v Ljubljani, s tem, da nudimo z novo opremo in Dolby Surraund sistemom popolnoma enakovredno kvaliteto kinopredstav. In na koncu najinega pogovora bi Vas povprašal še, koliko je ta investicija vredna? Vrednost investicije je 15 mio SIT. Tolikšnih finančnih sredstev, namenjenih obnovi dvorane, mi seveda nimamo na razpolago. Ta denar smo pridobili na razpisu Ministrstva za kulturo, znatno finančno pomoč pa nam je nudila tudi Občina Trbovlje, s katero v smislu kulture zelo dobro sodelujemo ... morate se namreč zavedati, da je Delavski dom star 43 let, in kot tak v marsičem potreben obnove. Tako upamo, da bomo lahko s to politiko v letu 2000 / 2001 obnovili tudi gledališko dvorano. Tukaj mislim na kompletno obnovo odra, opreme, rekvizitov, stolov in svetlobnih efektov. Naj izrabim to priliko in bralcem ZASAVC - a omenim na koncu samo še to, da letos uvajamo tudi abonma in že pospešeno delamo na pridobivanju abonentov, novih in starih, da bi lahko kulturni hram v bodoče v popolnosti zaživel. j0fe Ovnik se ne damo" lahko za okolico poskrbijo tudi stanovalci sami. Nič pa ne bo pomagalo opozorilo tistemu, kije meni nič tebi nič, stresel smeti pod naseljem Čolnišče. Preprosto: opozorila sploh ni. Je le prijava. Sicer pa so smeti že odpeljali tja, kamor spadajo. Na smetišče. Čeprav ne bi bilo slabo, da bi tja odpeljali tudi tistega, ki jih je stresel Čolniščanom pred nos. (Vir: Bilten) Kmetijsko zadrugo Izlake z.o.o. Cenjene kupce in poslovne partnerje obveščamo, da smo zamenjali obstoječe telefonske številke z novimi. Te so sledeče: Uprava KZ Izlake 57-700 Poslovalnica AGRIA 57-702 Market AJDA 57-703 Poslovalnica MEDEA 57-704 Zasavska HKS Izlake 73-696 Fax KZ Izlake 57-710 TRBOVLJE RšEFTI ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn tehnični predmeti, zlato, Trg svobode 2 poplačila starih posojil in 12/0 Litija urejanje novih. tel.: 061-881-362 Realisaci|a kredita tako|! gsm: 041-426-665 Delovni čas od 9 do 16 ' R5E.FTI PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorii, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnikza DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA PIMEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi aiumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Ceste okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čos: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij LEKTRO O/VV Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST Tel: 0601/71-321 - ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA GSM: 041/ 507 - 321 - MALIH GOSPODINJSKIH APARTOV KAR SE POKVARI ELEKTROTOM POPRAVI IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420Trbovlie Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čos: 9h-12hin 16h-19h sob.: 9h-12b tel - 0601 71 675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. 64-250 64-166 tl n nl^islvTL 23. KIMAVCA 1999 NA OBISKU PRI LIZI HOČEVAR Rodila seje v Založu v D.Višnjici na Hrvaškem (nedaleč od Ptuja) leta 1924 kot nezakonska hči. Mati se je kasneje poročila in z moškim, Lizinim očimom, ki gaje imela Liza zelo rada, saj je lepo skrbel zanjo, imela še dva otroka. Na mali kmetiji je Marta umrla stara le nekaj več kot trideset let. Jakoba je hčerina smrt zelo prizadela. Najin zakon je začel hitro razpadati in po 34 letih skupnega življenja sva se razšla," je pripovedovala Liza, ki Nekaj iz Lizine domače lekarne so živeli zelo skromno. Osnovno šolo je obiskovala v D. Višnjici, ki paje bila od njenega doma oddaljena slabo uro. Daleč od doma je bila tudi cerkev, ki jo je redno obiskovala. Cerkev in vera ji pomenita sprostitev tudi sedaj, ko je doma v Hrastniku. Ko je kot štirinajstletno dekle končala osnovno šolo, je šla služit v Slovenijo na neko manjše cerkveno posestvo v Ravnah na Koroškem, kjer je živela tudi njena teta. Tam je nekaj let opravljala različna kmečka dela, od hranjenja domačih živali, dodelav kuhinj i in na polj u, vse do letal941, ko je bilo domotožje le prehudo, delno paje bil vzrok, da seje vrnila na domače ognjišče tudi vojna vihra. Bala seje, dajo bodo skupaj z župnikom in kuharico kam odpeljali. Doma, kjer je družina medtem ostala brez očeta, so se preživljali tudi tako, da je Liza hodila v »tabrh« na sosednje kmetije, tudi v Slovenijo. »Leta 1946 sem se poročila s svojim sošolcem Jakobom, s katerim sva imela hčer Marto. Hčerka nama je podarila vnuka Stanka in vnukinjo Irenco. Žal seje po ločitvi preselila k bratu v Šempeter, kjer se je zaposlila v tamkajšnjem otroškem vrtcu kot snažilka. Liza se je preko verskega tednika Družina spoznala z upokojenim rudarjem in ovdovelim Hrastničanom Johanom Hočevarjem in leta 1984, ko sta se vzela, seje Liza preselila na njegov dom. Po osmih letih skupnega življenjaje Johan v 88.letu starosti umrl. Lizaje ohranila dobre odnose s sorodniki po Johanovi strani, se nanje navezala in ostala je Hrastničanka. V nekoliko daljšem uvodu smo vam predstavili delček bogatega Lizinega življenja. V nadaljevanju smo se z Lizo pogovarjali predvsem o njenem hobiju ali.kar načinu življenja. O njenem poznavanju zdravilnih zelišč, kijih pridno nabira po bližnji okolici Hrastnika. V njenem stanovanju smo se lahko prepričali, da pozna resnično veliko zdravilnih zeli, saj ima skoraj v vsaki omari prostor, kjer ima le-te shranjene. Nekatere so v vrečah, druge namočene v alkoholu, tretje pripravljene kot tinkture, kar nekaj pa se jih je še sušilo. Pravi, da se je prepoznavanja in uporabnosti zdravilnih zelišč naučila od svoje mame. »Pri nas doma nismo nikoli kupovali čajev, zelišča smo vedno nabirali sami,« se spominja Liza. Mnoge skrivnosti zdravilnih zeli paje odkrila tudi v knjigi patra Simona Ašiča, kijijoje podaril Johanov sin Ivan. Seveda seje ob prihodu v Hrastnik morala sprva seznaniti z okolico, a kaj hitro je odkrila »skrivne« kotičke, od kjer je domov prinašala različne sestavine za čaje, ki zdravijo ali lajšajo različne tegobe. Liza nas je popeljala tudi na krajši sprehod, kjer nam je pokazala nekaj teh kotičkov in kar nekaj zeli, ki se še lahko nabirajo v tem letnem času. Zaupala nam je tudi nekaj receptov, ki jih uporablja za zdravljenje različnih bolfezni. Na naše vprašanje na katero zel prisega, je odgovorila, da se težko odloči. Kljub temu nam je povedala, da spomladi najprej nabira trobentice, potem pljučnik, glog, meliso, meto, materino dušico, gabez, trpotec, nekatere vrtne rastline, pa bezeg. Ne prav daleč od doma raste glog in šipek skoraj najrajši pa ima rman. Prav dobro pozna in uporablja kar okoli 40 zeli. Nekaj Lizinih receptov: Trpotec zmelje in stisne skozi gazo. Tinkturo shrani na hladnem in jo uporablja, ko jo muči nahod. Tako, da da na kocko sladkorja nekaj kapljic (do 25 kapljic). Pravi, da zelo pomaga. Tavientrože, približno deset dekagramov namoči v alkohol, domači »šnops«, za nekaj časa nastavi soncu, potem shrani v hladnem in temnem prostoru, in če jo mučijo bolečine v želodcu, si nekaj kapljic kane na kocko sladkorja in zaužije. Kapljice včasih kane tudi v čaj. Prav tako pomaga. Pri bolečinah v želodcu ji pomaga tudi v alkoholu namočena vinska rutica. Meliso in meto uporablja, ko jo muči glavobol. Sama si čaja nikoli ne sladka. Iz rmana, mete, melise, trobentice, preslice, ognjiča, delčka (malček, kot reče Liza) jabolka si vsako jutro skuha liter in pol čaja, ki ga nalije v čajnik. Dovolj ga ima za cel dan. Koprive uporablja za spomladansko čiščenje in obnavljanje krvi. Lakoto uporablja kot odvajalo. Krvavi mlečnik, namočen v alkoholu, Liza uporablja, ko ima na zvečer utrujene oči. Nekaj kapljic kane na sladkor, zaužije in prav dobro ji dene. Gabez, tudi namočen v alkoholu, uporablja za masažo utrujenih nog. In kaj je Liza odgovorila, ko smo jo vprašali kaj najrajši je? Kruh, predvsem črnega. Liza, ki jo bo govorica zagotovo celo življenje izdajala (resnično lepo jo je poslušati, ko potegne po ptujsko), da ni rojena v Zasavju, pravi, da ji je v Hrastniku zelo lepo, včasih pa le pogreša svoj rodni kraj, malo domačijo, ki pa žal, vse bolj razpada. »To leto domačije (imenuje se Hercegov breg) nisem obiskala, saj sem preveč žalostna, ko vidim, kako je zapuščena,« nekoliko otožno zaključi naš pogovor, sicer vedno prijazna in vesela Liza. Tekst in foto: Igor Goste ZDRAVILNE RASTLINE VREDNIK Pater Simon Ašič je v svoji knj igi Domača lekarna zapisal, da je vrednik antiseptik, ki ubija bakterije v želodcu in črevesju. Žene tudi na vodo. Zdravilne učinkovine tega do 30 cm visokega polgrmiča, ki uspeva po suhih, apnenčastih tleh, kamnitih pobočjih in svetlejših gozdovih, so poznali že v starem veku. Rimski zdravniki so ga priporočali zoper zastaran kašelj, kajti je zelo dobro sredstvo za mehčanje sluzi pri hudem zasluzenju dihalnih poti. Pomaga tako pri izločanju sluzi iz pljuč, kot iz želodca.Cesar Karel Veliki sije z njim zdravil protin. Ašič je v svoji dolgoletni praksi dognal, da vrednik žene na vodo, zato je priporočljiv pri vodenici. Zdravi žolčne težave, belo perilo, rane in hemoroide. Uporabljamo ga lahko tudi pri sladkorni in za zdravljenje trebušne slinavke. S čajem zdravimo tudi vranico, revmo in protin. Prav pride tudi pri nespečnosti in astmi. Vrednik pa ne uporabljamo le za pripravo čaja ampak tudi kot dodatek juham in zelenjavi. Vendar pri jedeh ni le začimba, ki daje prijeten okus. Spodbuja tudi tek in obenem zdravi. ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V ZASAVJU ZASAVSKE MOŽGANE V ZASAVJE! Delavski dom Zagorje petek, 8. oktober 1999 od 10h do 20h produkcija in organizacija; ^^KUtS ZAMnaH STttMimr Ne odlašajte in takoj zahtevajte obrazec za prijavo! tel. 0601/57-1 13, 041/347-902 e-mail: matej.seslarUrlvA 1. Zdravje Najprej bi vas rada opozorila, da včasih premalo pazite na svoje zdravje, vse pa poskrbite za zdravje drugih. Poglejte tudi nase, kajti če boste vi zbolela tudi drugim ne boste mogla pomagati. Občutljive imate posebej ledvice in mehur, zato ob prihajajočem zimskem času in ohladitvah pazite, da se ne boste prehladila. Tudi želodec vas bo proti koncu leta opozoril, da ga imate in da od vas želi malo več pazljivosti in pozornosti. Svetujem vam, da se čim bolj zdravo prehranjujete, predvsem s presno in lahko hrano, čim manj maščob. Popijte veliko tekočine in če je le mogoče se odpravite na krajši sprehod po naravi. 2. Na splošno V življenju vam ni bilo vedno najboljše, zato se kratkih lepih trenutkov še toliko bolj veselite in vam ostanejo v trajnem spominu. Lahko bi rekla, da je za vami zelo težavno in naporno obdobje, vendar vidim, da tudi za vas prihajajo boljši in lepši časi. Življenje vas je preizkušalo predvsem na zasebnem življenju, vendar ste glede na svojo vztrajnost vse postavljene ovire uspešno premagovala. Priznati pa morate, da vam je marsikdaj bilo zelo težko in kar niste našli izhoda iz nastale situacije. Vendar pa se je po temeljitem premisleku vedno našla vizija za naprej, ki pa ste jo tudi realizirali in na koncu ugotovili, da se je tudi tokrat splačalo potruditi. Tudi v prihodnje vam želim, da vam nikdar ne bi zmanjkalo volje do življenja in da bi bili vedno tako vztrajni kot ste bili do sedaj in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje. ŠIFRA: ŽALOST 1.Ljubezen/zakon Že sama šifra, ki ste jo navedli, jasno nakazuje, da imate težave na ljubezenskem področju, vendar po drugi strani zopet ne tako zelo hude, da bi morala kar vreči puško v koruzo. Težave nastajajo tudi zaradi ljubosumja in vpletanja drugih ljudi v vaše zasebno življenje. Predvsem to zadnje pa ne bi smeli dovoliti. Ena pot, ki jo boste opravila, bo imela srečen konec. To vaše opravilo bo bolj uradne narave. Še enkrat bi vas rada opozorila, da ne dovolite, da drugi upravljajo z vašim življenjem in se že enkrat postavite zase in ne odstopite od svojih odločitev. V začetku ne bo prijetno. Sčasoma pa se boste navadila in samo po sebi umevno se vam bo zdelo to vaše ukrepanje.V vašem zakonu obstaja tudi neka skrivnost, ki bi jo vi rada ohranila kot skrivnost za vse večne čase in za vekomaj... Pa ste prepričana, da bo to tudi dolgoročno izvedljivo? Odgovor na to vprašanje poznate le vi. Rada bi vam povedala, da je v vašem srcu zelo veliko ljubezni po eni strani, po drugi pa skrbno izbirate osebe, ki ji to ljubezen dajete. Kar srce zaprične boleti, v kolikor ugotovite, da nekomu posvečate neizmerno veliko ljubezni, ta oseba pa vam tega na noben način ne vrača. Ne delajte si prevelikih problemov tam, kjer jih ni. Za vsako najmanjšo stvar se preveč razburite, to pa škoduje vašemu zdravju. ŠTOA MAČKA 1. Zdravje Težko bi trdila, da ste popolnoma zdrava, ker to ni res. Po drugi strani pa vas tudi v bližnji prihodnosti ne bo doletela nobena hujša zdravstvena težava. Res pa je, da boste imela kar nekaj poti okrog zdravnikov. To bodo bolj preventivni pregledi, zato se jih nikar ne bojte zelo. Pazite na ledvice, mehur in organe trebušne votline. Vendar bodo tu težave nastale bolj kot posledica psihične preobremenitve nasploh v življenju. Ste zelo aktivna in ambiciozna ženska, zato pa večkrat zaradi tega malo trpi vaše zdravje. Potrebno pa je priznati, da glede na svojo trmoglavost vedno najdete izhod. Predvsem pa ste relativno dobrega zdravja. 2. Ljubezen Prva točka, ki pa je za vas tudi najpomembnejša, je kariera. Ljubezen in družinsko življenje je na drugem mestu. Zaradi tega imate občasne težave. Vaš partner je zelo občutljiv in tega nekako ne more razumeti. Čeprav vas ima zelo rad. Tega se vi zavedate. Vaše razumevanje s partnerjem bo do konca letošnjega leta precej nihalo, enkrat se boste zelo dobro razumela, potem pa bo prišlo tudi obdobje, ko temu ne bo tako. Ne glede na vse to pa je vidna trajnost vašega partnerstva. Vendar tudi vas ti nesporazumi prizadenejo, kljub temu, da si tega nočete priznati, drugim pa še toliko manj. 3.Denar Na področju kariere ste zelo aktivna, zato tudi pričakujete preskrbno finančno situacijo in s tem tudi dovolj denarja. Drži pa, da vam trenutno na poslovnem področju ne gre vse tako, kot bi si vi želeli. Pričakujete lahko kar nekaj sprememb, ki bodo to vašo trenutno situacijo na finančnem področju prevesile v pozitivno smer. To, pa tudi tisto kar si trenutno najbolj želite. Ker pa finančni rezultati niso bili tako hitri kot ste pričakovali, ste pričeli že dvomiti v vse skupaj. Do pričakovane realizacije bo prišlo šele konec oktobra, začetek novembra. 4.Otroci Lahko pričakujete nekaj manjših težav, ki pa jih boste, kot je pri vas že v navadi, hitro in uspešno rešili v korist vas in predvsem otrok. Njihova značilnost je, da se znajdejo v vsakem trenutku, to so podedovali po vas. Vendar ne pričakujte, da bodo oni uresničili vse tisto, kar morda vam ni uspelo. V življenju bodo dosegli le tisto, kar je njih dano in nič več. Usoda ne bo upoštevala tistega, kar si praviloma želijo starši. 1 .Zdravje Vsaka najmanjša zdravstena težava vas zelo skrbi. Ne razburjajte se preveč. Ker imate že tako in tako težave s krvnim pritiskom. Pozorni bodite na srce in krvni obtok, kljub temu, da ne vidim nekih večjih problemov in težav. Zdravstvene težave pri vas praviloma vedno nastanejo iz psihičnih razlogov. Veliko premišljujete in premlevate in zato nemalokrat nastane iz muhe slon. Na koncu, po temeljitem razmisleku pa ugotovite, da le ni vse tako hudo. Na srečo. Pazite tudi na mehur. 2. Hčeri Imate dve čudoviti hčerki, na kateri ste izjemno ponosni. Tega se tudi onidve zavedata. Pozorni bodite le, da tega včasih ne bosta preveč izkoriščali. Vedno naredita tisto, kar se odločita. V življenju bosta srečni. Vse bolj kot njuna poklicna pot skrbi zasebna plat življenja. Prepričana ste namreč, da človek uspe na poslovnem področju, če ima ob sebi razumevajočega partnerja. Priznati pa moram, da bo to eni izmed njiju dveh neprimerno bolj uspelo kot drugi. 3. Delo Kar se tiče dela vas trenutno nekaj zelo moti. vendar lahko z gotovostjo pričakujete, da se bo ta problem uredil že v obdobju enega meseca. Trenutne težave bodo izginile, prišle pa bodo druge. Vi pa jih boste vztrajno in'sproti reševali, tako kot je v vaši stari navadi. Občasno vam sicer poide upanje, da vam bo uspelo priti do konca, toda ste dovolj vztrajna, da vam uspe tisto, kar si zadate. Za vas je cilj nekaj, kar je potrebno t9 ŠIFRA: 23.9. 1999 Datum rojstva:_____ Rad-a bi izvedel a: [ VEDEŽEVALKA ] NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 -. v jEHimmir malgaj. . Trbovlje Trgovsko - servisno podjetje d.o.o, Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser NOVI RENAULT SCENIC AKCIJA MEGANE -150.000,00 SIT POPUSTA PRI MENJAV | STARO ZA NOVO Čisto naravno do novega avtomobila Do 30. septembra pripeljite svoj avto katerekoli znamke, ki mora biti starejši od 10 let in registriran. Ce se boste odločili za nakup novega Renaultovega avtomobila, bomo vašega starega odkupili za „ tel.: 0601/27-666,27-525 MMISBIB renŽjlt INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^.INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagoije@siol.net Internet: http://www.integral-zagoije.si -pridite po katalog ZELO UGODNA PONUDBA POČITNIC V ZADN1EM TRENUTKU rezervirajte si mm NIKOLI VEČ TAKO UGODNO V DALMACIJO KOT SEDAJ JESENSKA KRAJŠA ALJ DALJŠA POTEPANJA PO EVROPI OKTOBSKFEST: 15.09., OŽJO. 1999 lf\ SMO 6100,00 SIT Je lahko vaš že za M M I e/ne^iT J k ' ^olog le 250.000 tolarjev Pokličite in se prepričajte ... ■ ■ ■ Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovljo 0401 24 525 litija 041 M4 450 www.malgaj.si 23. KIMAVCA 1999 n ~T7 čM-rcin .r; 150 let železnice ŽELEZNICA V NOVI KNJIGI MARTINA BRILEJA Litija je nedavno slovesno obeležila ISO.letnico izgradnje južne železnice. V okviru slovesnosti (sprejem na železniški postaji, otvoritev muzejske zbirke v kulturnem centru, izdaja priložnostne kuverte in poštnega žiga) je izšla tudi knjiga Martina Brileja 150 let železnice. Knjigo so predstavili 1 b.septembra v litijski knjižnici prav na dan, ko je pred 150. leti skozi Litijo prvič pripeljal vlak. Martin Brilej je zbranim v pogovoru z Jožo Ocepek razkril, da so ga železnica in vlaki pritegovali že od otroštva dalje, s pisanjem knjige pa seje resno spoprijemal 10 let, ko je zbiral gradi- vo in informacije. Martin Brilej, Lilijan, je tudi avtor knjige Spomin na Litijo, v kateri je zbiral stare razglednice in jih pokomentiral. Tudi v njegovi zadnji knjigi najdemo dragocena zgodovinska pričevanja vezana na gradnjo in prihod železnice v naše kraje. Avtor kot posebno zanimivost obravnava tudi oblike prometa in načine potovanja pred prihodom železnice in predstavi širše družbeno-zgodovinske okoliščine, ki so botrovale izgradnji železnice. Iz pripovedovanja Martina Brileja so si obiskovalci mogli pričarati Litijo v začetku 19.stoletja. Savski brodniki, furmani, nerodni vozovi... O tem so pele tudi pevke seksteta KUD Jevnica, ki so obogatile kulturni program literarnega večera. Prihod železnice je za takratno malo trško naselje pomenil naj večji preobrat, predvsem je železnica začrtala smernice razvoja naših krajev. O tem je govoril tudi litijski župan Mirko Kaplja, ki je čestital avtorju za njegov izjemen prispevek k ohranitvi slovenske kulturne dediščine. Andreja Štuhec, foto M.Š. ALPINISTIČNA ODPRAVA V JUŽNOAMERIŠKE ANDE Če kdo omeni Peru, večina ljudi takoj pomisli na Inke ter Machu Picchu. Potem so še nekateri, ki MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAS Tokratni sestavki so že precej šolsko obarvani in o učiteljih bi lahko tudi napisali svoje mnenje. Na srečo niso vsi enaki in tako lahko sprejemamo le tiste značilnosti, ki so nam všeč. Če jih želimo posnemati, seveda. Nikakor pa si ne dovolite, da bi zaradi kakšne značilnosti, ki nam pri učitelju ni všeč, "začmereli" predmet. To bi bil le izgovor za neuspeh. Sicer pa smo prepričani, da ste šolo "zagrabili za rogove" že na začetku šolskega leta. TO JE ON Ko pride v razred, se za nekaj časa umirimo. Razlaga nam snov, mi pa se potiho pogovarjamo. Prosimo ga, naj nas ne sprašuje in včasih nam ustreže. Hodi po razredu, se malce pozibava ter si nenehno s sredincem popravlja očala. Dovoli nam, da se tiho pogovarjamo, če pa smo preglasni, se razjezi, a nikoli preveč. Pusti nam tudi, da se šalimo. Pri njem mi je všeč, da ti razloži vsako podrobnost, ki jo ne razumeš. Tudi nasplošno dobro razlaga. Njegove razlage so tako popolne, da si zlahka tudi skoraj brez učenja zapomniš bistvo vsega. Tudi to mi je všeč, da če kaj ne razumemo, si vzame več časa in nam še enkrat razloži. To je zame najboljši učitelj. Ko pride v razred, nas prijazno pozdravi. Med spraševanjem vsakomur pomaga. Je zabaven in duhovit. Nikoli nas ne nadere. Te stvari so pozitivne. Pa njegove slabe lastnosti? Če dobro premislim, jih sploh nima... Mogoče to, da je učitelj. In se skoraj noben učenec ne more sproščeno pogovarjati z njim. Všeč mi je, da razume, kadar se nam ne ljubi poslušati. Radi ga imamo, on pa nas. TO JE ON. TO JE ONA Všeč mi je njena frizura, obleka in govorica. Pri vsaki uri nam veliko pove o tem, kar se učimo. Ta mesec smo vsi naredili plakate in potem smo mi razlagali. Učiteljica nas je na koncu ure ocenila in prav vsi smo dobili lepe ocene. Vsak dan, ko pride v razred, nas vedno lepo pozdravi. Včasih se na koncu ure kaj pohecamo. Vedno nam kaj zanimivega pove ali pokaže. Kadar nas sprašuje za znake, nas vedno vpraša za mnenje. Ta učiteljica je zelo prijazna. Seveda so na naši šoli še drugi prijazni učitelji in učiteljice. To je ona, ki zna lepo peti, se zabavati... Ima lep nasmeh, še posebej, če jo razveseliš. Včasih zna biti tudi stroga, ampak to je normalno, saj je vsak učitelj ali učiteljica strog. Žal pa mi je, da imamo ta predmet samo enkrat na teden. Pri uri slovenskega jezika je zelo lepo, ker pojemo, kadar imamo kakšno težje delo. Pojemo veliko zanimivih pesmi in si jih tudi zapišemo na sredino zvezka. Pesmi pojemo skoraj vsak teden enkrat. Če pišemo pred slovenskim jezikom kakšno kontrolno nalogo, zmeraj zapojemo eno pesem. Na primer: Počiva jezero v tihoti. Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije. Zelo je lepo in prijetno. Štirikrat na teden pride v razred in skoraj vedno seje razveselimo. Vedno nam razlaga stvari, ki nam niso preveč všeč, a se vedno trudimo, da bi razumeli. Všeč mi je. iT T TL 3V m T? T5 Tl D 23. KIMAVCA 1999 vedo za jezero Titicaca ali celo za risbe v puščavi Nazca. Obstajajo pa tudi ljudje, ki vedo, da se čez Peru razteza druga najvišja veriga gora na svetu - Andi. In ravno Andi so bili cilj "vseslovenske odprave", ki je 1 julija 1999 poletela v Limo. Seveda ni bil namen prekrižariti celotne Ande, ki so sicer široki le 20 km in dolgi 180 km; ampak smo si za cilj izbrali le nekaj vrhov. Med 50 gorami, ki na tem dokaj majhnem območju presegajo 5700 m, smo se odločili stopiti naAlpamayo (5947 m) kot najlepšo goro (nekateri trdijo, da na svetu) ter Huascaran (6768 m), ki je naj višji vrh Peruja. Izhodišče za vse alpinistične vzpone, trekkinge ali zgolj pohajanja, precej zanimivo mesto z žalostno zgodovino. Ko je postavljeno na 3091 m, se nahaja na območju Andov, ki so mlado gorovje, kjer še vedno potekajo različni geološki procesi in zato potresi ali delujoči vulkani niso nobena redkost, kar so večkrat občutili prebivalci Huaraza. Čeprav je že Huaraz na precejšnji nadomrski višinije pred resnejšim vzponom nujno opraviti aklimatizacijo, da se organizem privadi na redkejši zrak. Naša odprava si je za prilagoditev izbrala dolino Cohup iz katere smo opazovali malo Ischinko (5380 m). Vendar seje že v tem času pokazalo, da kljub temu daje sušno obdobje, padavin ne bo manjkalo. To smo precej "mokro" izkusili na prvem aklimatizacijskem poizkusu na 5421 m visok Huapi. Kasneje pa smo imeli več sreče, kajti tisti dan, ko smo stali na vrhu Male Ischinke, je vreme "zdržalo”. Po tednu aklimatizacije in nekaj dnevih počitka smo bili pripravljeni na ponovno hlastanje za redkimi molekulami kisika pod Alpamayom. Dvodnevni pristop do baznega tabora, po dolini Santa Cruz, so nam olajšali osli. Nato pa se je večina podala na sedlo pod Alpamayom. Dlje žal niso prišli, kajti ponovno je bilo nebo radodarno s padavinami. Tri dni na višini 5650 m, v mrazu in stalno naletavajočem snegu niso ravno pojem "dobrega dopusta" in zato smo se precej razočarani vrnili v Huaraz. Vreme pa se ni dalo; sneg, sneg. sneg in stalni plazovi v gorah. Takšne razmere so ovirale tudi del odprave, ki je tri dni oblegal šest tisočaka Kopo. Vrh seje ponovno izmaknil, čast odprave pa je rešil Aleš Žagar, ki je v steni Kope preplezal prvenstveno smer. Menda takšnega vremena v Peruju ne pomnijo že dolgo, zato smo sklenili (ker smo pač tu), da se prelevimo v turiste in obiščemo še nekaj drugih znamenitosti Peruja. Tako smo se po slavni Panamericana odpravili proti jugu oziroma na jezero Titicaca, kije naj večje jezero v Južni Ameriki in naj večje jezero nad 2000 m na svetu. Seveda pa se nikakor nismo hoteli odpovedati tudi obisku Machu Picchuja, katerega namen še vedno ostaja skrivnost. Pot do tja vodi preko Cuzca, nekdanje prestolnice Inkov, kjer vsako leto 24.junija s petjem in plesom obudijo spomin na največji Inkovski praznik Inti Raymi; festival, ki je vreden ogleda. Potem nas je čakal le še dolg polet do doma in razmišljanje o potovanju. Kljub temu, da nas je vreme popolnoma razočaralo, zaradi česar nismo uresničili zastavljenih ciljev, nas je Peru vseeno navdušil. Država, ki obsega vse podnebne pasove, od puščave. Amazonskega pragozda, do visokoležečih puščav ter šest tisočakov, te nikakor ne more pustiti ravnodušnega. V bistvu, če ne bi bilo v gorah slabo vreme, se ne bi odpravili na jug... Kar bi po vrnitvi domov gotovo obžalovali. Člani odprave: PD KUM: Dragi Baloh, Franc Gričar, Dušan Košir, Martina Plevnik, AO TRBOVLJE: Franc Gričar, Dušan Košir, Martina Plevnik; PD ŽELEZNIČAR: Zdravko Zajc, PD ZAGORJE: Ani Rozman, PD JESENICE: Branko Dobar, GRS TOLMIN: Jože Šerbec, PAK KRŠKO: Arno Koštomaj, AO RIBNICA: Ciril Zbačnik, Miloš Urh, Aleš Žagar, Dejan Žagar, Marjetka Porenta, PLEZALNI KLUB ŠKOFJA LOKA: Cene Polajnar, Mirjam Pirc, David Jugovič, Dejan Jugovič. Martina Plevnik MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ da nam snov razlaga na šaljiv način in z veseljem. Skoraj vedno ugodi našim željam. Veliko nas je naučila in škoda, daje drugo leto ne bo več. To je učiteljica, ki nas zelo veliko nauči. Zelo je prijazna in lepo razlaga. Razlaga nam o živalih in veliko drugih stvareh. Najraje bi imel, če bi nas učila vse predmete. Pri nobeni uri se ni jezila na nas. Bilo bi lepo, če bi bila naša razredničarka. Imeli bomo naravoslovni dan in mislim, da nam bo lepo. ŠOLA Šola je narejena iz razredov, učiteljic, deklic, dečkov in lepih pogledov. Luč, okno in lepa zavesa, v učenčevih rokah lepa peresa. Učenci mali, veliki in debeli, vsi bi radi lep uspeh imeli. Na ravnateljevi mizi velik računalnik, pri matematiki pa potrebuješ spalnik. Učitelji otrokom priporočajo vadnico, za energijo pa telovadnico. Čistilke, krpa, milnica, v kuhinji jedilnica. Nam se kar rola, ker obstaja šola. Ksenja, OŠ Ivan Cankar SLOVENSKI PREGOVOR: E I v 2lVj 23. KIMAVCA 1999 "0&±-L\C0\/t\C\ Z t&ojsvLo pouLo" ORLEKI NAVDUŠILI POVSOD... TUDI NA PLAŽI O udeležbi skupine ORLEK na festivalu Neum 99, smo vas na kratko že obvestili; kaj več o tem pa lahko preberete v spodnjih vrsticah. Piše: Katja S. Festival Neum 99 je festival etno glasbe, letos je potekal že četrtič. Da so naši glasbeniki spet navdušili in uživali sijaj zvezd večera, ne poročajo le fotografije site, čeprav požrešne publike, ampak tudi članki najbolj branih hrvaških časopisov (Slobodna Dalmacija, Večernji list, Jutranji list,...): "Festivalski večer mednarodnih eksperimentov na tem glasbenem področju, si je ogledala skupina najbolj zahtevnih poslušalcev, ki je poslušala polurne koncerte hrvaško-švicarske zasedbe Demian in Aladin banda, Anastasie iz Makedonije, Peef showa iz Zagreba, Ščukin bereka iz Koprivnice, Zadruge iz Zaboka in slovenske skupine Orlek, ki je zasluženo požela največji aplavz. "Orlekovaci" (Orleki) so navdušili mlade (morda zaradi zgodnjega termina, ali pa zaradi ritmične in hitre melodije, predvsem z "Erotsko polko" (Porno polka), ki je izzvala Posebno zanimanje in smeh starejšega občinstva." "Organizatorji so se potrudili in poskrbeli za vse okuse, tako je bilo Prvi večer moč slišati zelo uspele eksperimente povezovanja etno in rock glasbe (slovenska skupina Orlek) in neke novejše trende. Podobne technu (makedonska Anastasia)." Orleki so po nastopu na tem festivalu postali zanimivi za hrvaške medije, opravili so že nekaj radijskih intervjujev, sam festival je snemala HRT2, zelo pa sijih želi intervjujati oz. narediti reportažo s koncerta ANTE BATINOVIČ, ki je v svojih oddajah gostil že svetovno znane zvezde, kot so Mick Jagger (Roll-ing Stones),... Prav tako že potekajo dogovori med založbo skupine Orlek, Nika in založbo Croatia Records. Toliko o gostovanju v Neumu. Zdaj je na vrsti Avstralija.Kako daleč je z dogovori o gostovanju v Avstraliji? Uradno vabilo smo že prejeli, zdaj iščemo menedžerja, ki nam bo priskrbel še kak koncert, ker je finančno prevelik zalogaj, potovati v Avstralijo le zaradi enega nastopa. Sicer smo za finančno pomoč že zaprosili Ministrstvo za kulturo RS... ...najbrž bo tudi Občina kaj pripomogla... O tem se še nismo pogovarjali, seveda pa upamo na kak konkreten prispevek. Posneli ste tudi himno zagorski košarkarski ekipi... Da. To nas je prosilo vodstvo kluba. Knapovski himni Adijo knapi, se je pridružila še himna za naše košarkarje. "Hrvati so, glede glasbe, glede tega kdo bo pri njih nastopal, zelo izbirčni in se čudijo kako njihova pop scena uspeva v Sloveniji. Kritizirajo slovensko glasbo, vendar so bili nad nami navdušeni, čeprav smo prva slovenska skupina, ki je nastopila na tem festivalu." I_č?l4/V REJ ZIDAhtM Mč^TU 5PELT "CENTER KULTURE, PREDVSEM GLASBENE, JEV LOKI!" je dejal Nino de Gleria. Resnično je to reklo postalo aksiom, saj smo v zadnjem letu spremljali najkvalitetnejše jazz in folk glasbenike v stalnih sestavah ali kot "session", ki delujejo na Slovenskem . Včasih se ta scena velikodušno preseli tudi na sevniški grad ali pa v Radeče. Tako je bilo v KUD Loka pri Zidanem mostu 18. septembra spet živo, saj je nastopil kvartet ŠtefbetRill v sestavi Milko Lazar (saksafonist, čembalist, skladatelj,...), . Jelena Ždrale(violina), Nino de Gleria (kontrabas, studijski in filmski glasbenik), Drago Ivanuša (harmonika, studijski in gledališki glasbenik), vsi pa sodelujejo še pri drugih skupinah (Fake, Lolita, Big Band RTV, Čembalo trio,...). Predstavili so se z glasbo, ki je mešanica jazza, klasike in ljudske glasbe, ki pa je kljub temu odigrana strogo in precizno, vendar napisana tako, da dovoljuje posamezne improvizacije. Avtor večine del je Milko Lazar. Publika, z vseh koncev Slovenije, v zadnjem času je vse več obiskovalcev iz Krškega, ni ostala ravnodušna ob temperamentni in nemalokrat za izvajalce težki glasbi. Glasbeniki pravijo, da so zadovoljni, če je publika zadovoljna, pa tudi sicer (kot vsi "džezisti") radi nastopajo v takih in podobnih klubskih scenah. MM, foto A.M. Š°PIČKR RAOIA GECSS IN ZASAVEJA 1 .MOJA MALA ZAGORJANKA ZASAVCI 2. TETA ESTERA - MI2 3. ZATE ŽIVIM - AURORA 4. ŠTORKLJE - ČUKI 5. UJEMI RITEM - FOXY TEENS 6.OTROCI SVETA -COCTAIL BAND 7. LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA 8. ŠE 1000 KM - CALIFOR-NIA 9. VETER Z JUGA -TINKARA KOVAČ 10. (predlog) GURAM BLUES - AGENTI Lestvico smo dodobra prenovili,še naprej predlagajte! Z veseljem vas bomo nagradili! Tokrat dobi nagrado PRIMOŽ BOŽJAK, Keršičeva 38, Trbovlje. š°pičhh RADIA GE088 IM ZASAVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: 2«™ m ^ ^ g*- j. u.jj.rr nrr j. LEPO SE JE SREČATI Na Jesenicah je bilo 7.septembra tradicionalno prijateljsko srečanje dveh pobratenih društev upokojencev DU Jesenice in DU Trbovlje. Ta vsakoletna srečevanja temeljijo na raznih medsebojnih stikih rudarjev in metalurgov še pred drugo svetovno vojno. Po zadnji vojni pa so se ti stiki nadaljevali in poglabljali. Zavoljo tega so Jeseničani dali pobudo za pobratenje obeh društev upokojencev. Upravna odbora obeh društev sta pobudo sprejela z obema rokama in 7.septembra 1977 so na Jesenicah podpisali listino o pobratenju. Podpisala stajo za DU Jesenice Janko Verdnik, za DU Trbovlje pa Jože Piki. Odtlej se obe društvi vsako leto obiskujeta in izmenjujeta misli in poglede na delo upokojenske organizacije nasploh, posebej pa še na dejavnosti obeh društev. Stiki se vsako leto obnavljajo in utrjujejo. Poln avtobus upokojencev iz DU Trbovlje sije v dopoldanskih urah ogledal rojstne hiše naših velikih literatov in to dom F.Prešerna, dom Matije Čopa in dom Franca Šaleškega Finžgarja. Posebno v Čopovi domačiji je tamkajšnji vodnik imenitno orisal življenje in delo tega velikega misleca in vsi navzoči so bili z njegovo razlago zelo zadovoljni. Za tem so si ogledali HE Moste v Žirovnici, kosilo pa so imeli v lovskem domu na Jesenicah. V popoldanskih urah pa so potekali razgovori s predstavniki obeh društev v društvenih prostorih DU Jesenice. Tudi tokrat so se ob izmenjavi mnenj o upokojenski problematiki ujemali. Razgovori so potekali zelo sproščeno, prijateljsko in se končali v večernih urah. S srečanjem so bili zadovoljni vsi, tako organizatorji kot udeleženci, saj so združili prijetno s koristnim. IL. IZIEAAEN USPEH ZAGORSKIH UPOKDJENCEV-ŠPORTNIKDV Zagorski upokojenci-športniki (strelci, kegljači in ribiči) so sodelovali na regijskih izbirnih tekmovanjih. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu so si letos pridobili športniki strelske in ribiške sekcije. 3.9.1999 so prvouvrščeni strelci z regijskih tekem nastopili v Laškem ZAGORSKI UPOKOJENCI MED MORAVSKIMI Dne 28.8. se je skupina 20 upokojencev iz Zagorja udeležila prijateljskega srečanja s svojimi vrstniki - upokojenci iz Društva upokojencev Moravče. Tovrstno srečanje člani obeh društev gojijo že vrsto let. Tako je bilo letošnje srečanje že peto po vrsti. Zadnje srečanje je bilo v letu 1998 na Čemšeniški planini nad Zagorjem, kjer so bili gostitelji zagorski upokojenci. Letošnji gostitelji DU Moravče so Zagorjanom pokazali vse lepote okoliša Moravč, predvsem pa samega kraja tega srečanja pri kmetiji Mežnarjevih na Katariji, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Po ogledu obeh smučarskih skakalnic, kjer je v mladih letih treniral Primož Peterka,: skupnem kosilu in prijetnem pod organizacijo zamkajšnjega DU. Nastopilo je skupno 12 ekip. Zagorski upokojenci-strelci so bili najboljši. Osvojili so 1.mesto in s tem postali ekipni državni prvaki za leto 1999. Enak uspeh so dosegli tudi v letu 1997, torej so dvakratni državni prvaki. Obakrat so za ekipo nastopili naslednji člani: Roman Kajtna, Mimi Markošek, Janez Cirar in Stane Kramžar. Naslednji dan je bilo državno prvenstvo v športnem ribolovu v organizaciji DU Velenje. Tudi na tem tekmovanju so sodelovale prvouvrščene ekipe iz regijskih tekmovanj. Za presenečenje so poskrbeli zagorski ribiči, saj so ugnali vse favorizirane ekipe ter na koncu prišli v Zagorje kot zmagovalci in državni prvaki za leto 1999. Za ekipo DU Zagorje so nastopili člani Rudi Palčič, Radovan Čeh, Alojz Roglič in Drago Mežnar. Obema zmagovalnima ekipama izrekamo vso pohvalo za dosežene uspehe, jim čestitamo terjim želimo tudi v bodoče še veliko znanja in športne sreče v nastopih in tekmovanjih. Ivan Kolenc UPOKOJENCI BAUNARII DRŽAVNI PRVAKI V okviru Zveze društev upokojencev Sovenije - ZDUS, je potekalo v torek, 14.septembra državno prvenstvo v športnem balinanju. Tega tekmovanja so se lahko udeležile zmagovalne ekipe na predhodnih regijskih tekmovanjih. Iz Zasavsko-posavske regije se je tekmovanja udeležila ekipa Športne sekcije balinaijev DU Trbovlje, tako moška kot ženska. Tekmovanje je potekalo na balinišču v Fužinah. Moška ekipa DU Trbovlje je na tem tekmovanju zmagala in postala državni prvak, za kar so prejeli velik zlat pokal. Člani zmagovalne ekipe so bili Franc Mrežar, Bruno Jazbec, Stane Klančišar, Jože Tomše in Franc Kostanjevec-Maci. Državnega prvenstva se je udeležila tudi ženska ekipa DU Trbovlje, kije prav tako zmagala na regijskem tekmovanju. Slednje so zasedle drugo mesto in s tem postale državne podprvakinje. Za DU so nastopile Dora Ramšak, marjana Dejanovič, Vida Moškon, Olga Gantar, Mari Knez in Vika Kostanjevec. IL TEDEN UPOKOJENCEVV TRBOVLJAH Društvo upokojencev Trbovlje bo tudi letos organiziralo Teden upokojencev, ki bo potekal v času od 4. do 9.oktobra. V ponedeljek, 5.oktobra ob 17.uri bodo odprli razstavo ročnih in likovnih del članic ročnodelske sekcije DU Trbovlje in članic Relik-upokojenk ob krajšem koncertu ŽePZ DU Trbovlje. Istega dne ob lO.uri se bo predstavil Dom upokojencev F.Salamon, b.oktobra bodo podelili priznanja športnikom za dosežene uspehe, 7.oktobra bodo obiskali bolne člane na domovih, 8.oktobra ob 17.uri bo koncert Delavske godbe Trbovlje in nato družabni večer v avli Delavskega doma, 9.oktobra pa bo zaključek tedna. IL razpoloženju smo se razšli z dogovorom, da se naslednje leto zopet zberemo na eni od zasavskih gora in s tem potrdimo medsebojne vezi, da se takšna srečanja tudi v bodoče udejanjijo med upokojenci obeh društev. Ivan Kolenc V\c Na trboveljskem sodišeu sodnica vpraša obtoženega: „ Ali ste vlamljali sami?,, „ Sam, popolnoma sam! Veste gospa sodnica, v partnerskih poslih, elovek nikoli ne ve, ako ima opraviti z poštenimi ljudmi ...! :>Tm 23. KIMAVCA 1999 ŠPORTNI RADAR l.SŽNL BFM Cerknica - SJZ Senožeti 0:3 Združeni ženski nogometni klub še vedno dosega izredno lepe rezultate. Po uvdnem remiju in zmagi v prejšnjem krogu so dekleta sedaj na gostovanju premagala še Cerkničanke in so tik pod vrhom lestvice. Novi klub Ginterja Kržišnika, ŽNK Skale Pande, je v tretjemkrogu zabeležil še tretjo zmago in je trenutno vodilni na lestvici, (pm) 2.SNL Esotech Šmartno - Zagorje 0:1 Varovanci treneija Bevca nadaljujejo s čudnimi predstavami in še bolj čudnimi rezultati v tem prvenstvu. Le kako si drugače razlagati dejstvo, da so Zagorjani v sedmih krogih na domačem terenu osvojili le tri točke, v gosteh pa kar sedem. Če se bodo Zagoijani hoteli zavihteti v zgornjo polovico lestvice, potem bo treba doma zaigrati bolj borbeno in z več želje po zmagi, sobotna predstava proti Šmartnemu pa že daje slutiti, da se situacija obrača na bolje.(pm) 3.SNL - center Cockta Kresnice - Rudar (T) 2:0 Litija-Zarica 5:1 Šest krogov, pet porazov in le ena zmaga. To je dokaj mizema bilanca trboveljskega Rudarja, kluba, ki je nekoč "oral ledino slovenskega nogometa", danes pa je le (hudo) pobledela senca tistih časov. Če se pri Trboveljčanih ne bo nekaj korenito spremenilo, potem se zna celo narediti, da bomo v naslednji sezoni gledali derbije med Rudarjem in Svobodo iz Kisovca. Nekoliko bolje kaže Litijanom, ki so se po slabem začetku pobrali, toda tudi oni bodo morali še kako zavihati rokave, da bodo obstali v tretji ligi. (pm) Košarka - Liga Kolinska Zagorje - Rogla Atras 65:62 Zagorje - Slovan 61:73 Svoj krstni nastop v prvi ligi so Zagorjani dobro prestali, saj so tesno, a zasluženo premagali Zrečane, s katerimi so v lanski sezoni skupaj igrali še v drugi ligi. Med tednom so nato Zagorjani odpotovali v Makedonijo na tekmo predkroga Koračevega pokala proti Nikol Fert Gostivarju in jo tudi dobili (87:82), o tem več poročamo na strani 34. Morebiti se je zato poznala utrujenost Zagorjanom na drugi zaporedni domači tekmi proti Slovanu, ko igra nikakor ni stekla in je bil poraz neizbežen, (pm) Mali nogomet - POP Slovenije Pekarna Leniči/Čebelica Zagorje -Oplotnica 9:1 (4:0) Pizzerija Kukuca Trbovlje - ŠD Orlica Pišece 15:0 (7:0) Casino Portorož - Domadenik Vizija Zagorje 5:7 (1:3) V prvem krogu Pokala občinskih prvakov Slovenije smo bili priča debaklu ŠD Orlica Pišece, ki sp jih kar s 15:0 porazili Trboveljčani, za katere so zadeli Andželič 9, Barič 3, Smajlovič 2 in Kirbiš L Z nekoliko nižjo razliko so zmagali Pekarna Leniči/Čebelica (strelci Škofca 5, B.Simič 2, Fazlič in Nišič 1). Ekipa Branka Praznika se na dolgo potovanje v Portorož ni odpravila zastonj, saj so zabeležili pomembno zmago, do katere so jih pripeljali zadetki Beganoviča (4), Veladžiča (2) in Ibriča (l).(pm) ROKOMETNI TURNIR DOLANKA '99" Minuli tedna je v novi športni dvorani na Dolu potekal rokometni Šturnir, ki so se ga poleg gostiteljev udeležili še rokometaši Slovana iz Ljubljane, Krima in HC Raika iz Feldkircha blizu Celovca. Dol je že v prvi tekmi visoko premagal Avstrijce in tudi do konca obdržal prvo mesto. Sledijo Krim, Slovan in HC Raika. Ob tej priložnosti je izšla tudi prva številka "Rokometnega lista", ki naj bi izhajal pred vsako domačo prvenstveno tekmo, (fm) Tudi v Trbovljah je isti konec tedna potekal rokometni turnir, v finalu katerega je Borac iz Banje Luke premagal Varteks s 26:23, v tekmi za tretje mesto pa je Termo Škofja Loka premagal Trbovlje s 34:14. (STA) ŠAH Na rednem mesečnem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec september 1999 v pospešenem šahu je sodelovalo 17 igralcev. Turnir se je odigral po švicarskem sistemu. Rezultati: l.Hinko Jazbec 7 točk, 2. Marko Jurič 5, 3. Oto Krajnc st. 4,5. Štefan Kovač NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE ŠD SUZANA ZAGORJE: 1. nagrada - trenirka: Zdenka Hribar, Keršičeva 38, Trbovlje 2. nagrada - majica: Jerica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje 3. nagrada - majica: Anamarija Ceferin, Trg revolucije 24, Trbovlje. Vsem nagrajenkam čestitamo, hkrati pa jih obveščamo, da lahko nagrade dvignejo na ŠD Suzana na Cesti 9.avgusta 106 v Zagorju. ZGODILO SE BO... Zagorje, sobota, 02.oktobra ob 19.00 4. krog Lige Kolinska: ZAGORJE - KRKA Mali nogomet, POP Slovenije Zagorje (TVD Partizan), 28.septembra ob 19.30, skupina 1, 3.krog Elektro Domadenik/Agencija Vizija - Pizza Maestro Hrastnik, 29.septembra ob 18.30, skupina 5, 3.krog Juventus Hrastnik - Vuzenica Zagorje (TVD Partizan), 5.oktobra ob 20.00, skupina 1,4.krog Elektro Domadenik/Agencija Vizija - Casino Hrastnik, 6.oktobra ob 19.00, skupina 5, 4.krog Juventus Hrastnik - Polana KLUB JADRALNIH PADALCEV KAVKA IZ KISOVCA SE PRIPRAVLJA NA OTVORITEV V soboto smo obiskali člane KJP Kavka -trenutno jih je 35 - ki so urejali okolico na novozgrajenem pristajališču za padalce, ki bo obenem služilo tudi kot vadbeni poligon za loške gasilce. Delovne akcije seje, kot je razvidno s fotografije, udeležilo lepo število padalcev. Blagajnik kluba Miran Kokole nam je ob tej priložnosti povedal: »Na današnji delovni akcije smo se člani Kavke zbrali, da nekoliko uredimo naše pristajališče, predvsem zaradi bolj varnega in lažjega pristanka z izlaške strani, ki nam bo, upam, nekoč služilo tudi za izvedbo tekem za slovenski pokal. Že danes vabimo vse ljubitelje tega atraktivnega športa, da se udeležite 4. klubske tekme v točnem pristajanju in obenem otvoritve Pristajališča, ki bo v soboto 25.septembra s pričetkom ob 12 uri ob zapornici.« Miran je še povedal, da so na pristajališču že posejali travo, kasneje pa bodo ob njem postavili manjšo brunarico, ki bo služila za klubska srečanja. Tekst in foto Igor Goste Čeprav so veliko v zraku, »kavčani« obvladajo tudi zemeljska dela. J J. u Po prvem evropskem nastopu zagorskih košarkarjev v Makedoniji EUROPE, HERE WE COME Že v začetku septembra so se pričele mrzlične priprave na prvo mednarodno gostovanje zagorskih košarkarjev. Končno je prišel tisti torek, 14.septembra, ko je ob 13.10 z Brnika odletelo letalo proti Makedoniji. V Skopju so nas predstavniki kluba zelo gostoljubno sprejeli in nas z dvema kombijema odpeljali proti hotelu. Vožnja do hotela je bila utrujajoča, a nadvse zabavna, saj so nenehno letele šale na račun mesta, ljudi,... Končno smo prispeli do motela Petrol Company, ki je bil približno pol ure oddaljen od mesta Gostivar. "Lačen sem, kdaj bo kosilo, a bomo kmalu jedli,..." so bila najbolj pogosta vprašanja. No, potem smo se namestili v sobe in napolnili prazne želodce. Kmalu pa smo imeli tudi prvi obisk. Prišla je skopska lokalna televizija in opravila intervju s Primorcem, Lebanom, Čovičem in trenerjem Gorencem. In potem na trening ter prvi stik z dvorano. Pot do nje je tako hitro minila, ker smo imeli v drugem kombiju športni kviz. Seveda sta bila v igri le Čova (Čovič) in Lujo (Bassin), ki sta obvladala slovensko, jugoslovansko oziroma kar svetovno športno sceno. Ko smo ob 20.uri prišli v dvorano, so s treningom ravno končali domačini, katere je spremljalo okrog 50 navijačev. Njihov trener Blagoje Pečalof pa je na vprašanje, kaj pričakuje, odgovoril: "Upam, da bomo dobro izkoristili domači teren in zmagali ter se potem dobro pripravili na povratno tekmo, Ekipe Zagorja ne poznamo, zato pa zaupam svojim fantom." Gorenčeva četica je verjetno prvič trenirala ob takšnem občinstvu in na plastiki ter v dvorani, ki je sicer imela slačilnice, vendar ne za uporabo... Po treningu pa hitro nazaj v motel in zabava!? Zabava v sobi ali pa v restavraciji, saj smo bili "in the middle of novvhere". Ob 7.30 sta nas zbudila Boris in Sebastjan, potem pa na zajtrk. Obetal se nam je lep sončen dan, kot nalašč za izlet, a je bil ta izlet le do telovadnice. Trener Gorenc z dvema domačima vodičema, ki sta ga popeljala do zgodovinske zmage. Klubska, gospodarska in uradna delegacija iz Zagorja se je v Makedoniji dobra počutila kjer so imeli igralci trening. Na pot v motel pa ponovno ista pesem -Čova in Lujo ter njun kviz, ki je iz športne teme prešel na glasbeno-politično. Še kosilo in popoldanski počitek. Nekateri so ga izkoristili za shopping v Tetovem, drugi za spanje, tretji pa za kartanje. Vse bolj se je bližala tista ura. Še prej pa je prišla skupina navijačev z županom Matjažem Švaganom na čelu in skupaj smo se odpravili precej neobremenjeni na tekmo. Skoraj polna dvorana in med njimi 10 glasnih navijačev zeleno-belih. Prvi polčas je bil končan, rezultat 39:38 za naše. Ob 22.uri je zavreščalo. Zagorjni so sredi Gostivarja dosegli zgodovinski uspeh. Zmago z 87:82, katero so potihem pričakovali le naj večji optimisti. Veselje v restavraciji, ki pa ni trajalo dolgo v noč, saj so bile vse oči uprte v nadaljevanje Lige Kolinska. Pa vendarle. Zmago smo še enkrat podoživljali ob gledanju TV posnetka in šaljivim komentarjem ' makedonskega komentatorja. Drugo jutro znova budnica z Borisom in Sebastjanom. Po zajtrku so odšli igralci na trening na Mavrovo -nekakšna makedonska Rogla. Vendar morajo Makedonci še kar nekajkrat obiskati Roglo, najprej pa nabaviti nekaj žog. Druga skupina z županom Matjažem Švaganom pa je odšla na obisk k slovenski ambasadorici Jožici Puhar, ki se je prav tako veselila zmage Zagorjanov. Zlasti so bili na slovenski ambasadi veseli darila, domačega kraškega pršuta, ki jih bo spominjal na domovino. Ogledali smo si tudi tovarno zaščitne opreme in že so stekli pogovori o sodelovanju. Pika na i obiska v Skopju pa je bil obisk pri županu Skopja. Vse obiske nam je organiziral direktor Mehanike Trbovlje Janez Ferdih, ki je v tistih dneh združil koristno s prijetnim in poleg službenih opravil obiskal tudi košarkarsko tekmo. Ob 16.uri pa smo še zadnjič pomahali in odleteli nazaj proti Sloveniji. Na avionu pa so verjetno vsi izvedeli, da je vesela druščina dosegla zmago sredi Gostivarja, prav tako kot so to vedeli vsi v Gostivaiju, saj je bila novica objavljena na prvih straneh časopisov. Z eno nogo smo že bili v Koračevem pokalu, kaj pa z obema? Tekst in foto: Barbara Rozina 2/8 mmmm za naj športnika/športnico meseca avgusta GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico -------------------------------------- 23. KIMAVCA 1999 3T)r>T USPEH ZAGORSKIH LOKOSTRELCEV V Kamniku je 11.in 12.septembra potekalo posamezno in ekipno državno prvenstvo v disciplini FITA olimpijski krog. Zagorski lokostrelci so letos prvič tekmovali na ekipnem drDavnem prvenstvu in dosegli izvrsten uspeh, osvojili so namreč 2.mesto. Za ekipo Lokostrelskega kluba Valvasor so streljali Alojz Pavlovič, David Rebec in Uroš Krička. V četrtfinale so se uvrstili z drugim najboljšim rezultatom v kvalifikacijah in najprej premagali ekipo Ilirske Bistrice. V polfinalnih dvobojih so premagali favorizirano ekipo Kranja, v kateri streljata člana reprezentance Dejan Sitar in Vlado Sitar ter bivši reprezentant Damjan Majer. V finalu so izgubili z odlično ekipo Mozirja, kije celo izenačila evropski rekord. Zagorjani so s to uvrstitvijo presegli svoja pričakovanja, saj je bil cilj 4.mesto, na koncu pa so bili drugi. V tekmi posameznikov je bil med Zagorjani najboljši David Rebec na S.mestu, Uroš Krička je bil 6., Alojz Pavlovič pa 15. Na računalniški lestvici najboljših na svetu (WRL), na kateri se trenutno nahaja 213 tekmovalcev, ima Slovenija kar 4 tekmovalce med prvo stoterico. Najboljši je Dejan Sitar (6.mesto), Zagorjan Alojz Pavlovič pa je na 74.mestu. Drago Butja ZAČETEK SANKAŠKE SEZONE V soboto, 4.septembra, je bila v Meransenu v italijanskih Dolomitih uvodna tekma sankačev na umetnih progah v novi sezoni. Med 82 tekmovalci iz osmih držav je bila tudi štiričlanska ekipa iz Slovenije pod vodstvom trenerja Vinkota Piliha. V sorazmerno kratkem času so v Sankaškem klubu Kum-Dobovec pripravili ekipo, v kateri so tekmovalci iz Trbovelj in Zagorja, ki se že uspešno kosajo s tekmovalci iz držav, kjer je sankanje na umetnih progah tradicija. Tudi na uvodni tekmi letošnje sezone so dosegli solidne rezultate. Barbara Pilih iz Trbovelj je med mladinkami dosegla 19.mesto, Domen Pocicha iz Kisovca pri mladincih 35.mesto, Primož Fakin in Tomaž Kovačič pa 15. oziroma 16. mesto med člani. V mesecu septembru in oktobru sledi obdobje intenzivnih treningov in priprav na ciklus tekem svetovnega pokala, ki se pričnejo v novembru za člane v Lillehamerju na Norveškem in za mladince v nemškem Oberhofu. Bernard Kovačič DVE ZMAGI HEDE KOTAR V Glasisedorfu v Avstriji je bilo 4.septembra mednarodno veteransko prvenstvo Avstrijske Štajerske, katerega seje udeležila Heda Kotar, ki je tekmovala na najdaljši preizkušnji, na 5000 metrov, in absolutno zasedla 3.mesto, v svoji kategoriji pa je zmagala. V soboto, 11 .septembra pa sta se Heda in Bojan Kotar udeležila 1 S.Borisovega memoriala v Mežici. Bojan je v kategoriji nad 40 let zasedel 6.mesto, Heda pa je bila v absolutni kategoriji zopet tretja, v svoji kategoriji pa zmagala. RAFTING VETERANI USPELI! Na drugi tekmi DP na brzicah v Ljubljani, je v slalomu ekipa FORSTEK HRASTNIK 1 zasedla drugo mesto, ekipa FORSTEK HRASTNIK 2 pa tretje mesto. V sprintu je prva ekipa zasedla 3. mesto. Skupni razvrstitvijo tako L ekipa na 2. mestu s 329. točkami, Veterani pa na 6. mestu s 219. točkami. Cjubezen dveh ljudi lahko pomeni le to, da se dve samoti zbližata, prepoznata, druga drugo varujeta in tolažita. Pred 25 teti sta si zaobljubo vežne zvestobe izmenjala Kda in ^rdinand 23. KIMAVCA 1999 škode, policisti pa so mu zaradi prekrška izdali plačilni nalog. ONA IZSILILA PREDNOST ON Z NEPRILAGOJENO HITROSTJO Hrastnik, 14.9. ob 11.15 je S.M. vozila po mestni ulici na Logu v Hrastniku, kjer je pri zavijanju izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila citroen AX J.R., kateri je z neprilagojeno hitrostjo vozil mimo OŠ proti Logu. Na vozilih je nastalo za 250.000 SIT materialne škode, zato so policisti S.M. zaradi prekrška izdali plačilni nalog, zoper J.R. pa bodo podali predlog SP-ju. HUDO POŠKODOVAL PEŠKO Trbovlje, 7.9. zvečer je voznik osebnega avtomobila T.N., ki je vozil iz smeri Trga Franca Fakina na Trg Svobode, na prehodu za pešce zbil peško in jo huje telesno poškodoval. Zoper voznika je podana kazenska ovadba. ODPELJALI SO GA Trbovlje, 11.9. malo pred eno uro zjutraj so policisti na glavni cesti za Savo ustavili voznika S.L., ki je kazal znake alkoholiziranosti. Naknadno so ugotovili, daje tudi duševno zmeden, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Ljubljana. SRNA V GALOPU Litija, 9.9. je na relaciji Zagorje -Litija vozniku osebnega avtomobila skočila srna v vetrobransko steklo in mu ga razbila. NACEDIL SE GA JE IN SE POŠKODOVAL Litija, 17.9. seje voznik kolesa z motorjem nacedil, padel in se sam poškodoval. Prišlo je do hudih telesnih poškodb, tako da je bil odpeljan v UKC. TRČIL V KONJA Velika Kostrevnica, 18.9. je voznik osebnega avtomobila vozil po glavni cesti, nakar mu je nenadoma pred avto skočil konj in je vanj trčil. Nastala je materialna škoda, konj pa je preživel. TRČILA V STOJEČE VOZILO Spodnja Jablanica, 19.9. se je zaradi neprimerne hitrosti in mokrega vozišča ter neizkušenosti voznica v desnem ovinku ustrašila, Zavrla, nakar jo je zaneslo v stoječe vozilo. KRADEJO KOT SRAKE 9.9. je RA. obvestila policiste, da soji iz pisarne na občini Trbovlje ukradli denarnico c čekovnimi blanketi, čekovno in plačilno kartico in nekaj denarja. Istega dne v Litiji so vlomili v poštni nabiralnik in pobrali vso pošto - poštarjem ne bo treba delati. 11.9. v Litiji naj bi mlajši moški na železniški postaji oropal starejšega vinjenega občana, vendar ker se le-ta zelo malo spomni, podatke še zbirajo. 12.9. v Šmartnem so čez noč vlomili v hišo, odnesli sesalec in več ženskega ter moškega perila. Istega dne v Novi Gori so vlomili v vikend, od koder so vzeli vrtalni stroj, televizor, plinsko jeklenko ter nekaj hrane in pijače. 12.9. ob 00.30 uri je na PO Hrastnik prišel vidno vinsko utrujen LB. in prijavil, da mu je nekdo v nočnem klubu Shake's ukradel jakno, imenovano "lajbč" ter ga oškodoval za najmanj 10.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. 13.9. je R.J. iz Dola obvestil policiste, da mu je 10.9. okoli 22.ure M.M. iz Dola izpred pošte na Dolu ukradel kolo z motorjem Tomos APN 6 in čelado, se z njim odpeljal v smeri Blat in ga tu odvrgel. Oškodovanec je tu kolo z otorjem našel, ni npa našel čelade. Policisti se bodo z M.M. pogovorili, zoper njega pa podali kazensko ovadbo. 13.9. v Kostrevnici je neznanec v gostinskem lokalu občanu ukradel denarnico z dokumenti, karticami in nekaj denarja. Kartico je že preizkusil v bankomatu in ga tako še dodatno oškodoval. 15.9. je vratar trboveljske bolnišnice obvestil policijo, da je neznanec pri laboratoriju prišel skozi okno v notranjost. Na kraju so policisti izsledili mladoletnega Ž.A., ki je nameraval odnesti televizor, pri sebi pa je imel tudi nekaj denarja, ki ga je ukradel iz omar v bolnišnici. Policisti so ga izročili staršem. Istega dne se je na PO Hrastnik zglasil K.A. in povedal, da mu je neznanec ukradel dirkalno kolo znamke Rog, modre barve, katerega je imel okoli 8.30 ure parkiranega na tržnici v Hrastniku. Z dejanjem je K.A. oškodovan za najmanj 10.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. NAŠLI SO GA NA TLEH LEŽEČEGA Hrastnik, 5.9. ob 03.20 uri sta policista PO Hrastnik v parku nad Shake's barom našla na tleh ležečega Č.B. iz Hrastnika, za katerega sta ugotovila, da ima tudi nekaj manjših poškodb. Poklicala sta reševalno vozilo, s katerim je bil odpeljan v ZD. Policisti vzrok na tleh onemoglega še iščejo. V času, ko sta policista čakala na reševalno vozilo za prevoz Č.B.-ja, pa sta iz smeri Novega doma zaslišala vpitje in kričanje. Takoj sta pohitela na kraj, kjer sta ugotovila, da sta se prepirala in pretepala H.I. in Ž.T., oba iz Hrastnika, sprla pa sta se zaradi dekleta. Policista sta kršitelja umirila, zoper njiju bo podan predlog SP-ju. AVTOMOBIL SE JE VŽGAL Hrastnik, 6.9. ob 13.20 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je prišlo v Brdcah do vžiga osebnega avtomobila. Na kraju je bilo ugotovljeno, da se je vžgal osebni avtomobil zastava 55, last H.Z., na njem pa je nastalo za najmanj 30.000 SIT škode. Tuja krivda je izključena, o dogodku bodo policisti obvestili okrožno državno tožilstvo. PUSTOLOVCI BODO RAZLAGALI SODNIKU Trbovlje, 11.9. ob 10.45 uri se je K.N. iz Hrastnika peljala s kolesom z motorjem po industrijski cesti iz smeri Trbovelj v Hrastnik. Ko se je pripeljala na dnevni kop, je iz gozda priletelo nekaj moških, oblečenih v maskirne uniforme, nekdo izmed njih pa jo je ustrelil ter jo zadel v glavo. Na kraj so tako odšli policisti PO Hrastnik in PP Trbovlje, kjer so ugotovili, da so fantje streljali s puško za "paintball", kdo izmed njih pa je streljal prav na K.N. in ji povzročil sled poškodbe, kriminalisti še ugotavljajo in bodo zato tudi ustrezno ukrepali. NE ZNA BRZDATI PSA Hrastnik, 9.9. okoli 18.30 ure se je RT. sprehajal s svojim psom, katerega ni imel na vrvici in zanj ni imel nagobčnika, po Csti Hermana Debelaka. Tu so se igrali otroci, v katere je pes tudi skočil in jih podrl na tla. Občani so RT. sicer opozorili, naj psa umiri in primerno zavaruje, da ne bo mogel napadati otrok, vendar pa se RT. za njihova opozorila ni zmenil. Zato je K.S. 10.9. o zadevi obvestil PO Hrastnik. Policisti so se s P.T.-jem pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP-ju. "BOGAT REZULTAT" HIŠNE PREISKAVE Dne 17.9. so policisti PO Hrastnik na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opravili hišno preiskavo pri B.S. iz Hrastnika zaradi dokazovanja prekrška iz Zakona o proizvodnji in prometu z mamili. Med hišno preiskavo so policisti zasegli več kot 1200 gramov posušene rastline, za katero sumijo, da gre za indijsko konopljo oziroma mamilo canabis sativa. Zaseženo rastlino so poslali v analizo, zoper B.S. pa bodo podali ustrezne predloge in kazenske ovadbe. / N POLICIJA OBVEŠČA V prvih dneh po pričetku novega šolskega leta so policisti opravljali poostrene nadzore na šolskih poteh po Zasavju. Pri tem so ustavili več voznikov in napisali 45 predlogov sodniku za prekrške, 154-im so izrekli denarno kazen, od tega so 14-krat ukrepali zoper pešce. Prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci na poti v ali iz šole ni bilo. V___________________________/ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno • * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L__________________________________________________________________I TELM060l/25242 ctc 0601/35140 Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE Trbovlje, stanovanjska hiša z vrtom, naselje individualnih hiš, takoj vseljiva CENA: 8.000. 000.00 SIT oz. 80.000. 00 DEM. Zagorje, dvosobno, lepo urejeno, manjši stan. blok, tel. priklj. CENA: 3.700.000,00 oz. 37.000.00DEM. STANOVANJA, PARCELE PRODAM zazidljivo parcelo v velikosti 2378 m2 v bližini Trbovelj, tel.: 66-240 PRODAM zazidljivo parcelo na Izlakah, tel.: 73-703 PRODAM hišo z vrtom v centru Trbovelj, tel.: 29-624 PRODAM zazidljivo parcelo v Suhadolu, ob regionalni cesti Zidani most - Hrastnik, za 500 SIT/ m2, urejen dovoz, delno voda in elektrika, tel.: 41 -888 (po 20.uri) PRODAM hišo ob potoku v Radečah, tel.: 41-888 (po 20.uri) PRODAM kiosk s senčnikom in lastnim elektro priključkom, tel.: 62-330 PRODAM dvosobno stanovanje v Radečah, na sončni strani v 3.nadstropju stan.bloka, 70 m2, tel.: 064/631-685 ali 041/703-837 ODDAMO poslovni prostor 60 m2 za trgovsko dejavnost v centru Dola pri Hrastniku, tel.: 48-025 PRODAM parcelo v Gorah (gozd, pašnik, gradnja na parceli -kleti, brunarica, rezervoar, elektrika, v izmeri cca 8.000 m2), cena 3.000.000 SIT (30.000 DEM), tel.: 48-025 AVTOMOBILI, DELI PRODAM suzuki swift, 1.3 GTi, letnik 1991, reg. do 8/2000, bel, cena po dogovoru, tel.: 43-033 PRODAM vlečno kljuko euro za škodo favorit, cena po dogovoru, tel.: 41-818 PRODAM clio 1,2 RL, letnik 1995, reg. do 7/2000, tel.: 35-746 inf. po tel.: 75-211 ali 0609/601-362 KUPIM samo motor (gol) za Peugeot 305 GL, plačam do 200 DEM, tel.: 64-250 RAZNO PRODAM 50 I hladilnik, cena po dogovoru, tel.: 22-892 PRODAM 2 jogija za 10.000 SIT, tel.: 21-665 PRODAM sintesizer yamaha PSR 210, cena 35.000 SIT, tel.: 35-131 PRODAM otroško sobo po zelo ugodni ceni (omara + postelja), tel.: 44-009 PRODAM bukova drva in hlevski gnoj, tel.: 041/879-367 KITARIST išče glasbeno skupino, tel.: 61-416 ORGANIZIRAM razne prevoze za 7 oseb po vsej SLoveniji, tel.: 61-416 PRODAM visoko posteljico z jogijem za 10.000 SIT, zraven podarim zastonj zložljiv voziček, tel.: 64-648 PRODAM rabljeno strešno opeko za manjšo stanovanjsko hišo, cena 25.000 SIT, tel.: 041/546-620 ŽIVALI KUPIM kozliča od najboljšega ponudnika, tel.: 61-416 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik, sem študentka 4.letnika angleščine, tel.: 26-612 INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM poslovno matematiko in računovodstvo za srednjo šolo, tel.: 28-274 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge, tel.: 28-274 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 48-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in milil predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364. ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/ 715/735 IŠČEM DEKLE ZA STREŽBO,S7AROST OD 20 DO 30 LET, OSEBNI DOHODEK 400 SIT NA URO, INFORMACIJE NA TEL.: 041/861-773 TRBOVLJE £\ FR CIDCfe Ft FLRT TTCT^ A\» Pon do kwan Izlake VPISUJE v začetne treninge karateja stil Pon do kwan, ki bodo v telovadnici OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Vpišete se lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20.ure do 30.septembra, vse dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 041/696-629. Vabljeni k vpisu! Vrtec Zagorje ob Savi VABI starše, da vpišejo otroke, stare tri do pet let, ki ne obiskujejo vrtca, v program cicibanovih uric. Družili se bomo enkrat tedensko po dve uri, vpisi pa potekajo v naslednjih enotah in oddelkih: Center, Cesta zmage 7a, Zagorje - 5.10. ob 15.30 uri, Jurček, Cankarjev trg 2a, Zagorje - 5.10. ob 15.30 uri. Ciciban, Trg poh.bataljona 2, Kisovec - 5.10. ob 15.30 uri, Kekec, Izlake 6 - 5.10. ob 15.30 uri, Čemšenik, v OŠ Čemšenik - 27.09. ob 12.00 uri, Mlinše, v OŠ Mlinše - 04.10. ob 17.00 uri, Šentlambert, v OŠ Šentlambert - 27.09. ob 10.00 uri, Podkum, v OŠ Podkum, 04.10 ob 10.00 uri. ,___________________________Vabljeni!___________________________, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI na ure pravljic, kjer boste poslušali pravljico Kako je krtek pozdravil miško in sicer v četrtek, 23.septembra 1999 ob 17.30 uri. Otroci, pridružite se nam! Knjižnica Zagorje VABI na uro pravljic, ki bodo v četrtek, 30.septembra ob 17.uri. Pravljice bo vodila Romana Bizjak, tokrat pa boste poslušale pravljico: Kaj bom, ko bom velik. _____________________________________Vljudno vabljeni!__________ Matična knjižnica Litija VABI na prireditve v mesecu septembru: - 23.9.: Pravljice na potepu; ob IS.uri v OŠ Javorje, ob 17.uri v Gasilskem domu Vintarjevec, - 28..9.: Potopisno predavanje - Jože Cajzek, Peru, ob IS.uri v Knjižnici Litija, - Program pravljic na potepu: 28.9. ob 15.30 uri v OŠ Hotič, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Ribče, 29.9. ob 16.30 uri v OŠ Kresnice, 30.9. ob 16.00 uri v Vrtcu Jevnica in ob 19.00 uri v Gasilskem domu Jablanica. Vljudno vabljeni, vstopnine ni, prostovoljni prispevki! KC Delavski dom Zagorje VABI IN VPISUJE v abonmajsko sezono 1999/2000. Cena abonmajske vstopnice je 7000 SIT, za upokojence 6000 SIT, za dijake in študente 5000 SIT, možno je plačilo v dveh obrokih. Za "izven" bodo predstave dražje. Podjetja, zavodi in drutva, ki bodo kupili več kot deset vstopnic, bodo vsako deseto dobili zastonj. Animatorje, ki so nam doslej pomagali pri pridobivanju abonentov prosimo, da nam do 4.oktobra potrdijo staro ali povedo novo število abonentov. Sicer pa vaš klic pričakujemo vsak dan od 6. do 14.ure na tel.: 64-171. Vljudno vabljeni! GIZ Dravinjske doline VABI na tradicionalni 4.Sejem sadja, vina in kruha, ki bo od 23. do 26.septembra v Slovenskih Konjicah in sicer v športni dvorani. V petek, 24.9. bo na sejmu dan sadja, naslednjega dne pa dan vina, kjer se bo stisnil prvi mošt. V nedeljo, 26.septembra bo dan kruha, kjer se bodo predstavili številni peki in društva. Vabljeni! OBVESTILO IN POZIV Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik zasavja št.9/94, 16/97, 8/98), Občina Zagorje ob Savi sporoča, da so v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju naslednja vozila: - citroenGS, oranžne barve, brez reg.številke (vozilo je bilo odstranjeno iz Bris), - zastava 128, modre barve, brez reg.številke (vozilo je bilo odstranjeno s Kopališke ulice v Zagorju ob Savi), - alfa romeo 164, črne barve, brez reg.številke (vozilo je bilo odstranjeno v Selu), - tavria, rdeče barve, brez reg.številke (vozilo je bilo odstranjeno v Podvinah), - zastava 750, brez reg.številke (vozilo je bilo odstranjeno iz Rov). Pozivamo lastnike vozil, naj vozila prevzamejo, sicer bodo v skladu s citiranim odlokom odprodana oziroma odstranjena. Vse informacije dobite na telefon 64-517. [p K (®) (G] [R KG a n ® KINO HRASTNIK 23.9. - 26.9. SOCIALIZACIJA BIKA' (slo animirani), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; '24.9. - 26.9. SKRIVNOST ULICE ARLINGTON(thriller), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; '27.9. - 28.9. NI KINO PREDSTAVE'; '29.9. - 3.10. GENIJ' (komedija), sre. in čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 1.10. - 3.10. MATRICA (ZF), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; '4.10. - 5.10. NI KINO PREDSTAVE; 6.10. MOJA BOŠ (komedija) ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 2.10. GENIJ (komedija) ob 18.00 KINO TRBOVLJE 23.9. - 26.9. TOTALNI POKVARJENCI (komedija), čet. ob 18.00 in 20.00, pet. in sob. ob 18.00, ned. ob 20.00; '24.9. - 27.9. KAJ DOGAJA? (kriminalna komična drama), ned. ob 18.00„ pet. sob. in pon. ob 20.00; '28.9. - 30.9. ŠEST DNI SEDEM NOČI' (komedija), tor. ob 20.00, sre. ob 18.00, čet. ob 18.00 in 20.00; KINO ZAGORJE 23.9. - 28.9. MATRICA'(ZF), čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 25.9. - 26.9. GENERACIJA X (drama), sob. in ned. ob 20.00; 30.9. DRAGULJ IZ MISSISSIPPIJA (komedija) ob 20.00; 30.9. MUMIJA (pustolovski) ob 18.00; KINO IZLAKE 29.6 MATRICA (ZF) ob 20.15 uri jr.rlč; Jr.rsž Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin ki bo v ponedeljek, dne 11.10.1999 ob 7.45 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2. 1. Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine: - pare. št. 69/4 - neplodno 3742 m2 - pare.št. 738/8 - neplodno 139 m2 obe k.o. Loke pri Zagorju. V naravi gre za zaključeno gradbeno celoto v okviru industrijsko-obrtne cone Kisovec, s tem, da je na parc.št. 69/4 že zgrajen objekt s strani družbe Europrima, d.o.o., Izlake, katera ima na tej parceli tudi vknjiženo služnostno pravico postavitve objekta in izvajanje dejavnosti predelave in skladiščenja lesa ter tudi predkupno pravico. 2. ) Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 31,358.480,00 SIT. 3. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "Varščnina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani držbi. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 6. Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno. 7. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100. Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin ki bo v ponedeljek, dne 11.10.1999 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2. 1. Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine: - pare. št. 61/5 - poslovna stavba 87 m2 in dvorišče 178 m2 - parc.št. 738/5 - neplodno 47 m2 - parc.št. 738/6 - neplodno 51 m2 obe k.o. Loke pri Zagorju. V naravi gre za objekt bivše transformatorske postaje s pripadajočm funkcionalnim zemljiščem rudnika v Kisovcu. 2. Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 2,806.497,50 SIT. 3. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer -mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "Varščnina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani držbi. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 6. Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno. 7. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100 Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. 23. KIMAVCA 1999 "h r>i1nn7ir>31; 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Uredite zmedo in se lotite stvari po vrsti. Za začetek si pridite na jasno, kaj pravzaprav želite. Nikar ne dokazujte sebi in drugim, da nekaj pomenite. Naj bo to stranski rezultat vaše učinkovitosti in sposobnosti. Št.: 5 Delo vam ne bo šlo ravno najbolj od rok, ker boste precej raztreseni. Poskrbite, da v tem času ne boste sprejemali nase večje odgovornosti. Ko boste razrešili nekatere stvari v sebi, boste sposobni tudi navzven bolj učinkovito delovati. Št.: 20. Vsi bežimo od ljudi, ob katerih se počutimo nesproščeno, in tudi vaš partner ni izjema. Če ga boste nenehno ocenjevali in kritizirali, se bo začel spraševati, kaj pravzaprav počnete ob njem. Neprijaznost in slaba volja nista znak ljubezni. Št.: 19. Čeprav boste trenutno imeli občutek, da je vse v naj lepšem re-du, __ ^ boste mo-rali (LJ marsikaj urediti, p^i vrsti je to 22.6.-23.7. zmeda v vaši glavi. Postavite stvari na pravo mesto in ravnajte odgovorno. Imeli boste veliko volje in energije. Št.: 23. Naredili boste pomemben korak naprej. Potrebovali boste mir in družbo najbližjih, zato je prav, da ne dovolite nikomur, da bi vas pri tem motil. Novi znanci vam bodo razširili obzorje, pazite pa, da boste ohranili lastno osebnost. Št.: 7. Po eni strani ste zelo plašni in nesamozavestni, po drugi pa znate biti tudi F vsiljivi s svojimi idejami kot tudi s svojo prisotnostjo. Čeprav so vaši nameni dobri in ste vedno pripravljeni pomagati, se vam dogaja, da ste odklonjeni. Skušajte se bolj vživeti v ljudi. Št.: 1. jea Is2Ji 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost PreM-za otr-odom idoalidot dor/sti V času od 8.9. do 19.9. je pričelo uživati dobrote tega sveta dvaindvajset malih uživačev - devet deklic in trinajst fantkov -pravi bum na koncu poletja! 8.9.1999 Simona Bregar, Tirna 20, Sava, Zagorje - hči Lučka Potočnik 9.9.1999 Teja Bučevec, Potoška vas 33, Zagorje - hči Lavra Pikelj Marinka Zavrl, Dole pri Litiji 16, Litija - hči Nastja 10.9.1999 Božana Mikanovič, Opekama 19b, Trbovlje - hči Nataša 11.9.1999 Maja Fišnar, Naselje A.Kaple 7i, Hrastnik - sin Žan Marinko 12.9.1999 Simona Matko, Drtija 41, Moravče - hči Anita Ribič Doroteja Jerman, Kandrše 41, Vače, Zagorje - sin Andraž 13.9.1999 Darja Muhič, Nas. A.Kaple 16, Hrastnik - sin Tilen Grešak 14.9.1999 Damjana Prah, Log 3, Hrastnik - sin Antonio Dejanovič Polona Inkret, Kraigherjeva 11, Celje - sin Tilen 15.9.1999 Mateja Petavar, Svibno 18a, Radeče - hči Nika Pernišek Blanka Razpet, Farčnikova 30, Zagorje - hči Tinkara Irena Polc, Doberljevo 12, Čemšenik - hči Jerca 16.9.1999 Sergeja Zaletel, C.9.avgusta 21, Zagorje - sin Žan Petra Albert, Trg revolucije 18, Trbovlje - sin Dominik Krajnc Marjeta Knez, Njivice 11, Radeče - sin Matic Peklar Martina Kmetič, Lahomno 52, Laško - sin Matjaž Ivanka Žerko, Zavine 9, Kisovec - sin Tomaž 17.9.1999 Jana Kahne Žibert, Dom in vrt 21, Trbovlje - hči Anja Žibert 18.9.1999 Danica Germadnik, Cesta l.maja 24, Hrastnik - sin David Lušina Hajrija Hasanovič, Kešetovo 6, Trbovlje, sin Edin Dautovič 19.9.1999 Marjeta Žibert, Tirna 34, Zagorje - sin Nik Hrovat trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Vaš partner bo trenutno zado volj en, pozneje pa ga utegne vaša pretirana angažiranost motiti. Vzemite si čas in dovolite tudi drugim, da ga imajo. Duša vsakogar ima prostor, v katerega vstopa le sama. Št.: 29. Na ljudi boste imeli močan vtis, ki bo v glavnem pozitiven. Posvetite se tistim, ki imajo težave, in jim skušajte pomagati pri iskanju poti naprej. To, da jih razvedrite in spravite v dobro volje, je le začasna rešitev. Št: 10. Uspelo vam bo, da se boste ukvarjali s stvarmi, ki so vam prijetne, na drugo pa za nekaj časa pozabili. Na ta način si boste nabrali potrebnih moči za čas, ko boste morali hitro ukrepati. Zaenkrat skrbite za to, da se dobro počutilte. Št: 27. Predvsem se morate naučiti odkritosti in zdaj W bo ugo-den čas -za t0- Nujno se morate pogovoriti s 23.12.-20.1. partnerjem, sicer lahko pričakujete, da se bo odnos začel krhati. Ker boste dovolj samozavestni in odločni, lahko pričakujete ugoden rezultat. Št.: 22. Na partnejra se največkrat spomnite le takrat, ko ste v težavah ali ko ste ljubosumni. Razmislite o 21.1.-19.2. svojih čustvih in svojem odnosu do njega, ki ni ravno najbolj pošten. Naučite se ceniti to, kar imate. Št.: 15. Vživljenju se pogosto dogaja, da se nam stvari, za katere se najbolj krčevito prizadevamo, izmaknejo. Izbrati boste morali drugo strategijo, saj z glavo ne morete skozi zid tam, kjer je najtrši. Če imate pred sabo jasen cilj, ga boste tudi dosegli. Št.:ll. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA TORZIJSKI DROG ZA ZMANJŠANJE NAGIBA KAROSERIJE PRI VOŽNJI V OVINEK JADROVJE (STAR.) MANJŠA FEVDALNA POSEST V TURČIJI PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU NAS BIVŠI SMUČAR STREL JUNAKINJA ROMANA MIRE. MIHELIČ APRIL HRVAŠKA KOŠARKARICA PRI JEZICI (ŽANA) PRIPADNIK IMAGI- NIZMA .ZVONE ŠERUGA NAS NABOŽNI SKLADA- TEU (FRANCI) GOROVJE V KIRGIZISTANU IN NA KITAJSKEM OSEBNI ZAIMEK NORDIJSKA VLADARICA MORJA GER- MANSKI JEZIK POMANJ- KANJE MORALE ANGLEŠKI IGRALEC OVOJNO OBLAČILO INDIJSKIH ZENA HEBREJSKI LITERAT (SMUEL JOSEF) IZREDNO MOČEN VRTINČAST VIHAR, ZLASTI V SREDNJI AMERIKI KOMBINACIJA TREH ENAKIH KART PRI POKRU SOJ, ZAR ŠEST OSIP FRANCOSKI KIPAR (ARISTIDE) PRED- STOJNIK GRŠKE UPRAVNE ENOTE NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI NAJ STAREJŠA KAMENA DOBA NADAR- JENOST TEMNI DEL DNEVA PRITOK ZAHODNE MORAVE V SRBIJI SLIKARSKA BARVA AVSTRIJSKI NEVROLOG (KONSTANTIN VON) AVTOR: BOJAN ARKO POMOŽNI DUHOVNIK, KAPLAN NOSILEC AVTOMO- BILSKEGA KOLESA PADAR, RANO- CELNIK POSKOČNI TRAVNIŠKI RAV- AMERIŠKI LIRIK CRANE (1899-1932) i TIRU OKOLI S&E PREBI- VALEC KORZIKE HUMORIST TONE FgRNEZZ! ORGAN SLOVENSKI SKLADATELJ VRABEC DOLINA NA KOROŠKEM V AVSTRIJI VOLT- AMPER SLOVES, UGLED AZIJSKO DIVJE GOVEDO STARO- JUDOVSKI KRALJ ITALIJANSKI KIPAR IZ 12. ST. (BENE-DETTO) HIMA- LAJSKA KOZA DENARNA ENOTA V NIGERIJI OTON JUGOVEC SLOVARČEK* N0MARH: predstojnik grške upravne enote TIMAR: fevdalna posest v Turčiji _________________' APELU: odsonge CINOBER: rdeča barva KURAT: pomožni duhovnik I MALO JE MANJKALO "Veš, malo je manjkalo pa bi bila danes že poročena..." "Kako to misliš?" "Ko so vprašali, če ima kdo kaj proti najini poroki, so se štirje oglasili..." "Štirje? Kdo pa?" "Njegova žena in trije otroci..." ŠE JE ČAS On in ona v postelji. Ona je vsa v ognju: "Daj dragi - potrudi se še enkrat! Danes se mi tako zelo kav...!" On: "Kako, draga? Zdaj je že polnoč - jaz pa moram jutri ob šestih v službo!" Ona se razveseli: "Uh - krasno! Upam, da bova do takrat že končala...!" ČUDNA REČ Ob jezeru sedi policaj (na dopustu), meče vanj kose opeke in se čudi: "Taje pa dobra, ta je pa dobra..." Pride mimo njegov predpostavljeni (tudi na dopustu), se ustavi, nekaj časa posluša, nato pa vpraša: "Franci, kaj pa je? Zakaj govoriš, ta je pa dobra?" "Poglejte, šef," reče Franci, "notri mečem kvadratasto opeko, ven pa pridejo krogi." ... da je največja in verjetno tudi najglasnejša kitara, na katero je še mogoče igrati, 4,35 m visoko in 140 kg težko glasbilo, ki ga je izdelal Joe Kovačič v podjetju Lado Musical v Scarbo-roughu (Ontario, Kanada). ...da so za ljudsko slavje v Espeugnes de Llobregat v Barceloni 22. septembra 1986 naredili 100,2 m dolg raženj. Na njem so spekli eno samo butiffaro, klobaso, dolgo 1.803,6 m. ...da so najdaljšo mizo, ki je segala od La Punte do Terramara v Sitgesu v Španiji, postavili 4. oktobra 1986. Dolga je bila 2.410,6 m in je ob njej sedelo 6.400 ljudi. ...da je bilo na pogrebu C. N. Annaduraia (umrl je 3. februarja 1969), madra-škega glavnega duhovnika, po mnenju policije navzočih 15 milijonov ljudi. ...da sta najmanjši vrsti praproti na svetu Hecistop-teris pumila, ki uspeva ponekod v Srednji Ameriki, in Azolla caroliniana, ki jo najdemo predvsem na ozemlju Združenih držav Amerike; obe imata komaj 12 mm dolge liste. NAGRADNA KRIŽANKA dnevni ban -nočni klub ^ Sp. Izlake 9, Izlake, ; telefon 0601-71-161 J Petek 24. 9. 1999 ■ ERROS NIGHT vstopnina 500 sit ■ ŽENSKI STRIPTIZ ® Koncert Jasmin Stavros a 8. 10. 1999 vstopnice so v predprodaji 900 sit na dan koncerta 1.400 sit. REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 6.10.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.19/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius TRBOVLJE Četrtek, 23.9. in 30.9.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 24.9. in 1.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 25.9. in 2.10.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 17/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): 3.: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Vili Kušar, Novi Log 13, Hrastnik 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Cirila Metoda Hace, Podvine 30, Zagorje 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Tjaša Tekavčič, Farčnikova 73, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 27.9.1999 do 5.10. 1999 od 7.00 do 10.00 ure. Nedelja, 26.9. in 3.10.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 27.9. in 4.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 28.9. in 5.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55- 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 29.9. in 6.10.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Ponedeljek, 27.9. in 4.9.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES (P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 28.9. in 5.10.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)", VIDEOSTRANI Sreda, 29.9. in 6.10.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO -DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00IZSTARESKR1NJE :PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Četrtek, 23.9. in 30.9.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO -DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:05 EPP, 22:15VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 24.9. in 1.10.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO -DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO- KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV. GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 25.9. in 2.10.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEKV POLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZ ARHIVA TV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 26.9. in 3.10.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00VIDEOTOP/NAJVIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40,VIDEOSTRANI Čeprav je „Trifail Tribune,, namenjen (predvsem) karikiranju družbenih razmer v Zasavju in mogoče tu in tam v Državi, si tokrat ne morem kaj, da ne bi pokazal s prstom na tragičen dogodek, ki seje, kot je večini že znano dogodil v stanovskem Velenju. Mestu, ki je letos v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter Turistične zveze Slovenije, prejelo nagrado Entente Florale. To vsakoletno tekmovanje je organizirano pod pokroviteljstvom Evropskega komiteja iz Bruslja ter pod sponzorstvom Nacionalnega turističnega združenja in Internacionalnega združenja vrtnarjev. In so osvojili prvo mesto!! Vse to pa, ob takih tragičnih dogodkih, nakazuje na to, daje v Velenju, navkljub „samo„ 40. letom podivjanega izkopa drv ali tudi lignita (ki mu pravijo premog??) nekaj hudo narobe ... tokrat so jo, k sreči, skupile le ribe ••• 0|! ... Ljudje me na cesti cukajo za rokav in me kar odkrito sprašujejo, kdaj in ako bom zapisal kakšno v stilu na račun Podobnika & podobnikov. Na žalost moram pač zapisati, da se v naši rubriki ne ukvarjamo z imečki družbe ter z ljudmi na robu zakona ... škoda prelivat’ tinto ... Pa vendar, samo en mejčken nasvetek Podobnik Famiglliji: dobro je, ako imaš vse, bolje je, če imaš še več. Najboljše pa je, da te pri tem ne ulovijo!! ... prva naloga življenja je: biti kolikor mogoče narejen. Druga pa še ni odkrita ••• Oj! ... ZASAVC kot prvi v Zasavju objavlja senzacionalno vest, da je v občini Trbovlje, ob 150 - letnici prihoda prvega železnega konja v naše kraje,( za tiste, bolj radovedne naj izdamo, da se je to zgodilo 16. 9. 1849) že vse nared za proslavitev tega, ne samo za naše kraje, izjemno častitljivega dogodka. No, ena malenkost pa le beli glave organizatorjem. Ne vedo, ali naj bi, po protokolu, iz vlaka, na trbov ’ski štacjon izstopila njegova visokost kajzer Franc Jožef in njeno visočanstvo Marija Terezija ali pa naj bi ta čast doletela liderja SKD, Lojzeta Pederleta in liderja SDS, Janeza Janšo. Ker je potrebno v takem primeru urediti določene formalnosti, se ni čuditi, da prvih dveh eminenc nikakor ni bilo mogoče dobiti na telefon. Zato pa je toliko bolj zaskrbljujoče, da nikakor in na noben način niso mogli dogovoriti aranžmaja z drugima dvema ... ... slaba vest je človekov najgrši sodnik ...Oj!... V času, ko se ta nesrečna država z vso ihto in brez vsake slabe vesti odpoveduje zasavskim rudnikom, (ker rev’ca ne ve, kaj bi z njimi v bodoče) je skupina Trboveljčanov, živečih in delujočih v Beli Ljubljani, na novo osnovala nekdaj tako zloglasno družbo, in jo poimenovali »Trboveljska Premogokupna Družba,, bolj znana tudi kot TPD, ali tudi Trifailer Kohlenwerkaufgessellschaft,(prv'ii ustanovljena 30.12.1872 na Dunaju). Osnovali so jo, da od države, zaradi njenega že v uvodu ome(n)jenega odnosa do zasavskih rudnikov, odkupijo, nekdaj statusni simbol, zajpa vsem na očeh sramotno propadajoči spomenik rudarstva - trboveljski „Drajeršoht„!!! S poštenim nemenom so ga nameravali z okolico vred preurediti v muzej z vso potrebno infrastrukturo. Zdaj pa, ko je država izvedeta za njihove podle namene, jim ga pa nenadoma ne da več v odkup ... „ PERKMANDELJCPRESS„ ... Kako se po novem pravilno slovensko imenuje dobra stara „šajtrga„ a? Ako imate v mislih samokolnico, ste, to vam že sedaj garantiram, v globoki zmoti!! Po novem se namreč šajtrga pravilno imenuje, in to uradno - pozor: „samovozni transporter za kmetijstvo,, ... ne vem kako to, ampak to ime me nekam čudno asociira na zrakomlat, okokučnog pazitelja ... kdor se rodi kot Slovenec je že zadosti kaznovan ... 0|! ... Ateist sem, Bog mi je priča ... Papa popotnik Janez Ivan Pave! II je spet obiskal podalpske po(d)gane. Nič takega, saj smo navajeni vsega hudega. Pravijo pa, da je obenem prišel mirit (tudi!!) Rodeta, da mu ne bi le-ta s svojim arogantnim obnašanjem, ne samo do nevernih, temveč tudi, kar je najbolj žalostno, do vernih, izgnal iz Matere Cerkve* še tistih nekaj najbolj zagriženih, ki že tako nimajo kaj v pisker deti, v Farno pa znosijo vse živo. tudi, kar so utajili davkariji... *Cerkev: stavba, namenjena krščanskemu bogoslužju (leksikon Cankarjeve založbe, 1. 1994 ) ... Maribor ni nor ... nor j e tisti, ki gre gor ... prvič ...Oj!!... ... kdor je prebral „Trifail Tribune,, stokrat, ni enak tistemu, ki gaje prebral stoenkrat ... (trboveljski pregovor) PAPEŽ JANEZ PAVEL II., BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA, POBARVANO RUMENO, NOGOMET, KOŠARKA IN RAFTING Na slavju ob beatifikaciji Slomška, seje v nedeljo zbralo ob Betnavskem gozdu skoraj 200.000 ljudi, med njimi veliko Zasavcev. Toliko ljudi na enem mestu ne uspe zbrati nobeni megazvezdi na svetu, kot je zapisal Dejan Pušenjak. Papež je tako v nagovoru vernikom kot med mašo govoril slovensko. Njegov obisk v Sloveniji je spremljalo kar 600 novinarjev, med njimi 200 tujih, ki so prišli iz 14 evropskih držav. O obisku papeža v Mariboru so poročali vsi pomembnejši svetovni mediji. Žal, ob tem za Slovence pomembnem dogodku, ko je bil za blaženega razglašen prvi Slovenec, ne moremo mimo nizkotnih besed prvaka nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki ne more iz svoje kože. V svoji izjavi za STA (povzeto po Večeru) je dejal, da bi bil tudi obisk papeža pozitivna ocena, če bi si obisk plačal sam (kot da bi tuji državniki pred slovenskimi vrati stali v vrsti, s kupi denarja) in pri nas potrošil še kaj denarja in še, da bi za 5 milijonov nemških mark v Slovenijo zagotovo prišli Madonna, Backstreet Boys in Ricky Martin skupaj, o čemer bi zagotovo šel glas po vsem svetu.... Včasih se sprašujem, kaj se dogaja z Jelinčičem. Obisk naj večjega cerkvenega dostojanstvenika, obisk državnika, ki je Slovence nagovoril v slovenščini, kije zaslužen, da so Slovenijo po Vatikanu priznale še druge države, nikakor ni primerljiv z glasbenimi zvezdami, niti približno ne. Je veliko, mnogo več. Le malo vase je potrebno pogledati. Tudi vam priporočam, poslanec (žal, poslanec) Jelinčič, da to kdaj storite. Nikoli ni prepozno. Vprašanje za starše osnovnošolcev. Ali ste že kdaj »potegnili skupaj«, koliko vas stane šolanje vaših otrok v uradno brezplačni osnovni šoli? Predlagam, da vse račune (za šolske potrebščine, skorajda obvezne revije, ponekod tudi za WC papir in papir za kontrolne naloge, za malice, razne naravoslovne dneve, šole v naravi itd. pošljete na ministrstvo za šolstvo ali kar na vlado. Kaj, pravite, ali vam bodo povrnili vsaj del stroškov, ki nastanejo pri brezplačni, a obvezni osnovni šoli? Budni opazovalec okolice je lahko opazil, da se je tovarna, njihovi izdelki in tudi npr. reklamno padalo, oblekla v rumeno. Ker je vesoljnemu svetu poznana slovenska nevoščljivost, upam, da ni kdo v Zasavju porumenel v obraz. Zagorski nogometaši zmagujejo na gostovanjih, kisovški le doma, trboveljski skorajda nikjer. Kaj, ko bi Zagorjani igrali le zunaj, Kisovčani samo doma, Trboveljčani pa nikjer. Hrastnik pa članske ekipe tako in tako nima. Zagorski košarkarji so v elitni slovenski ligi prvič izgubili. Proti Zmagotovemu dolgoletnemu pomočniku Mohoriču. Upamo in bojim se, da porazi ne bodo postali stalnica. Klop je namreč tanka. Koren, čakamo te. Bolj uspešni kot nogometaši in košarkarji pa so uspešni člani hrastniške ekipe Forstek v raftingu. Le malo jim še manjka, da bodo boljši celo od svetovnih prvakov Bobrov. Trenutno so drugi. _________________________Igor Gošte Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. Nov bančni avtomat Ban Celje - skladišče D-Per 6/1999 COBISS o v Zagorju {V ) banka zasavje ltr*S Banka Zasavja d.d, Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke