Debrecin 
ajziiiimenitejše ogorsko trgovsko in obrtuo niesto je brez dvonibe Debrecin. Leži iia vzliodnjoj straiii reke Tise v velikej ogerskej raFnini, ki se debre-cinska pustopoljina imenuje.   Dobreein je za Pešto največje in najbolj ob-Ijudeno ogersko  mesto,  ki  šteje  preko  52.000  prebivalcev in  ima  razven Pešte najživahnejšo kupfiijo v vsej ogerskej kraljevini.    Hiiš ima uekaj č-ez 4000,  ki so nizko zirtane, pa tako raztresone,  da  zavzemajo  voliko prostora.    V vsem skupaj ima   Debrecin   5   eerkev,   mej   katerirni   se   najbolj   odlikujeti   kalviuska   in   pa frančiškauska cerkev.    Dniga znaiiienita poslojija so: lcji in dokaj velik saniostan pijaristov,  mostna svetovaltiica in protestantska akadetnija z dragoceno  luijižnico.
Preko 40.000 dragoceuih knjig se tu nahaja, mej njimi zelo redki rokopisi, ma-tematične, prirodoslovne in naravo-zgodovinske zbirke, ki so posebno velike vred-nosti. Kalvinci imajo tu svoj višji in katolieani svoj nižji gimnazij. — Pomneti je treba tudi to, da ga ni na vsem Ogerskem drugega večjega mesta, kder bi se go-vorila tako lepa in čista magjarščina, kakor v mestu Debrecinu, sredi velike pustopoljine,  ki je prvotno bivališee magjarskega plemena.
Kako živahna je trgovina v Debrecinu, sodi se lehko po tem, da prehaja čez leto in dan za 20 do 25 milijonov goldinarjev blaga iz jedne roke v drngo. V mestu samem so na leto po štiri sejmi, ki so jako dobro obiskovani; ne samo od vseh strani ogerske in erdeljske zemlje, nego tudi iz drugih tujih krajev pri-dejo tu sem trgovci, obrtniki in knpčevalci. Ob teh sejmib. se prodaje posebno rogata živina, konji, slanina, vosek, med, platno in milo, ki so zgolj domači pri-delki; a nasprotno se zopet kupuje mnogovrstno, posebno dunajsko obrtno blago.

Debrecin.
— Eokodelcev, ki izdelujejo vse, oesar je treba za magjarsko nošnjo, recimo: črev-ljarjev (čižmarjev), krojačev, plaščarjev in gumbarjev je v Debrecinu ogromno število.
Na milijone lončenih pip (fajf) se naredi v Debrecinu, ki se razprodajajo po vsem našem cesarstvu, koder koli se tobak puši. Tudi izvrstnega lnila se mnogo nareja, a to prav lehko, ker je ondotna zemlja polna sode.
Najznarnenitejša obrt v Debrecinu, kakor sploh po vsem Ogerskem, srae se ona imenovati, ki podelava surove živinske kože. A temu niti drugače biti ne more, ker sc povsod dobiva dovolj surovega blaga, rekše neizdelanih kož po jako nizkej eeni, a za magjarsko obleko (čižme in bunde) se rabi po največ usnija in kožuhovine, a tudi za sedla in drugo konjsko opravo se potrebuje tako blago.
Okoliea Debrecinska ima zelo raztezne in plodne ravnine, po katerih se pase uinogobrojna goveja in druga domača živina. — V Dijosegu, na jugovzhodu od Debreeina, raste izvrstno vino.                                                                            T.