ra
IZDAJA ZA GORIŠKO TI BEIEČIJO
leto VIII.
PHIHOHSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Združimo VSE SILE SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU V ENOTNO BORBENO FRONTO PROTI VSEM NAKLEPOM RIMSKIH IMPERIALISTIČNIH KROGOV IN NJIHOVIH AGENTOV NA TRŽAŠKIH TLEH.
Stev. 86 (2082)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. er.
TRST, sreda 9. aprila 1952
Cena 20 lir
T»ŽAŠKI SLOVENCI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ VELIKI TABOR V BAZOVICI
le bomo pozabili italijanskih let In ubijanja
jožigov, ricinusa, klolut, internacij In ropanja
ali in v
S*’- coni' tH-1 v <MaUnme-T lUtjvldr,JiI, ka9a OteirUia
in rmjvažnejii
pKSčin ,?ara* posebnih ‘P mršfi, lna bvba na 4 rKnm.? ^ vodi izključno
) POVOgra-Strank, ampak
sa!«!>a'za Hi1 P?dpcra pre-,eu trza0 določeno re-V rejni; £,a vprašanja. P®rt*0 ie namen 'raznih fr	drugačen.	Ti-
E'l»i8z„ italijanskih strank,
ovoic politič-(S^lsnstv? lako imenovano Jfjnija j- J Trsta, Tržaškega
Nbttejtl drugih predelov ju-
a*8rrt/1^*’na«°P* ta-r eSh	šl prebivalstvo
'!j pod fSI# Želela priti čim-S «kvakhČ Y w,°>
3o»i~.tl la skupina
|,|?fcor !
vrad.
» intp«. 0 skupina govori vehte<ihlrn vSe9a tukajšnjega ve> b i - Stranke te sku-J h jooin2X*lto iredentisti*.
S 9 « Vrlri ’ na zumi ne
hi?' in b( "? borbo s naine-*! sttto » seie Pridobile pre-I? kzo	c«jo iredentistič-
da tner. hočejo prikazat'. «20 t*ofc Podpira l'alstbci |.cina tržaškega pre-'	'	ie pa le utvara.
 ........
,J.slllle odložitev u-v *n raztegnitev b.^ie Ji"? volilnega zakona
irli!e SaZ ^e- Vse to po so Mt0» ker se zaue-njihovo «italijan-
sarae se da je tem u ta-
'n#e*> manj pristašev in
® tem.. uatal1 na ooiasu liji. 1;: “' da jih je vedno s£ Sle,v,/,1 žele povratka Ita-ffiie » y®e italijanske rstu tvorijo fronta
oblasti
'<S iredentizma in šo-•. Hl.5' so bori za ohrani-Proti razpoloženju fr *i l^jšnjega. prebival-
Asm
več pod Italijo-
e
4,:*^ upravnih, volit-f,S*?J^stvo prišlo še bolj Uk kj (cdaj koli poprej. .-IV tron*yanslcLh strank po r° iredentizma m to-
jš ... *• i.	4r»	inKizm/i.
% '!*> stališče teh strank li-^o Jrat,{c> in feer je zgo-tcri;trfeno, da tako sta-
b; J staiiiju fašizem, še vee.
J bStn„J? če samo po se-Abo t* fc*lwn.
qi?n,to	sestavljajo	one
ii„^°l‘tidne crgamza-
naše zemlje, da hočejo ustvariti vse pogoje za ponoven nastop fašizma v naših krajih — in da smo mi in vsi indipenden-tisti odločno proti temu, da smo za STO in da smo s tem, stališčem dejansko na pozicijah demokratične in antifašistične borbe, kar je v sedanjem pol'i-tičnem razvoju edino bistveno. Ne, to ni važno za Vidalija.
In mi točno vemo, zakaj tc za Vidalija ni važno. Iz vse njegova politične demagogije je razvidno, da mora on delati tako, da pred italijanskimi iredentisti in šovinisti izpade kot zagovornik italijanskih imperialističnih zahtev po naši zemlji (»soluzione migliore*, «biso-gna sbloccare la situazione — e poi si vcdra», «mettere In moto il meceanismo con un accor-do fra le quattro grandi po-tenze», «appllcazione del tratta-to di pace come l’unica via pos-sibile per l’annessione del TLT aU’Itaha», «terre n ostren, ecc.l, hkrati pa v Trstu govoriti tako, kakor da bi bil on edini zagovornik neodvisnosti STO.
Kaj je danes važno, ve vsak resničen in iskren demokrat. Volilna borba se ne bo vodila pod geslom, «za al! proti komu; nizmu» (kakor bi kominfermi-stiSni voditelji hoteli preslepiti naše ljudstvo), ampak pod geslom; «Za ali proti ponovnemu zasužnjenju naše zemlje po italijanskem iredentističnem imperializmu*.
Kje stoji Vi dali, je danes jasno vsakenm, ki količkaj trezno misli im. presoja. Voliti zanj je isto kakor voliti za fronto iredentizma in fašizma. Pravi sicer, da bo šel na volitve sam. A tudi to mu ne bo po-magalo. Na njegovi zadtavi je že toliko blata, da more rdečo barvo videti, le kdor je popolnoma slep.	D,	H.
S sestanka aktiva Osvobodilne ironte tržaških mestnih okrafev je bila poslana ZVU protestna resolucija - Sprejeti so bili vsi potrebni sklepi glede organizacije velikega tabora vseh Slovencev v Bazovici - Nadaljujejo se protestna zborovanja v mnogih krajih cono A
POHOČllO H0JA8KB UPRAVE JU 0 «P0BBGIH» ITAL. ŠOLNIKOV
Rim odpoklical svoje plačance
To je storil t trenutka, ko mu je bilo potrebno v zvezi z londonsko konferenco ustvariti «uiučence* v coni B
Priprave za veliki tabor vseh Slovencev v Bazovici, ki bo 14. t. m. — na velikonočni ponedeljek popoldne — so v tem tednu zajele poleg številnih pevskih zborov tudi članstvo vseh slovenskih organizacij v Trstu in okolici.
V zadnjih štirih letih ni bila še nikdar tako zelo občutena potreba po enotnosti vseh tržaških Slovencev ne glede na po-litiSno pripadnost, kot sedaj, ko se vsi zavedamo, da so londonsko konferenco sklicali na pritisk italijanskih imperiali-
stov, katerim so zahodne sile popustile s ponavljanjem tristranske izjave in z raztegnitvijo italijanskega volilnega zakona na našo cono, Poleg šte-vilnih sestankov v posameznih mestnih okrajih in okoliških vaseh se je sinoči sestal aktiv Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, in sicer za štiri mest. ne okraje.
Organizacijski tajniv OF tov. Bole je orisal politični položaj, pri čemer je poudaril nevarnost, ki izvira iz popuščanja zahodnih sil rimskemu izsilje.
vanju in spletkarjenju, kar ne pomeni nič drugega kot dajanje potuhe starim in novim fašistom, ki so združeni s komin-formovci ponovno začeli dvigati glavo.
Nato so se navzoči pomenili o vseh važnejših vprašanjih političnega, predvsem pa orga. nizacijskega značaja. Posebna točka dnevnega reda je vsebovala priprave v zvezi s taborom v Bazovici. Po diskusiji so navzoči sprejeli protestno resolucijo, k.i so jo naslovili na ZVIJ in ki jo bomo objavili v
jutrišnji številki.
Sinoči je bil na Opčinah množični sestanek članov OF ob navzočnosti velikega števila vaščanov. O zadnjih dogodkih, predvsem pa o pomenu londonske konference in italijanskih manevrih okrog tržaškega vprašanja je govoril tov. Dušan Hreščak. Navzoči so z zanimanjem sledili izvajanju govornika in obsodili komin-formovske izdajalce, ki so od-krito podprli fašistične škva-dre, ko 50 razgrajale po tržaških ulicah.
j	
—~^W)«E-l958	KOME-1952
To karikaturo je nedavno objavil londonski list «Nevos Chranicle*. Na levi strani korakajo fašisti 2 Mussolinijevo sliko in zahtevajo za Italijo Tunis, Korziko. Nico, zadnji med njimi pa vpije; «Dol s Francijo!» Na desni strani so prikazane demonstracije, ki jih je organizirala De Gasparijeva vlada. Isti fašisti zahtevajo Trst za Italijo, zadnji med njimi pa za spremembo vpije; «Dol z Anglijo.1*
Upravičeno se spraSojemo, ali oni zadnji lašlst *e vedno kriči: »Dol * Anglijo!* po zadnjik angleških uradnih izjavah 0 sodelovanju Italije v tržaški upravi? ki pa še dodajamo: Ce so jih res spregledali, zakaj Jim še dajejo potuho?
Urad za informacije pri Vojni upravi Jugoslovanske ljudske armade sporoča:
V zadnjih dneh je skupina italijanskih učiteljev iz jugoslovanske cone STO brez vednosti pristojnih oblasti zapustila svej?. službena mesta In odšla v Trst. Preiskava je ugotovite da so ti učitelji razvijali vohunsko delavnost v korist CLN-cvskega vohunskega centra italijanske vlad« v Trstu in da sc zapustili področje na direktivo tega centra.
Za svoje vohunsko delo so dobivali stalne mesečne prejemke v lirah, in sicer:
T.ucchl Gfcvannl 70.000.—:
Lugnam Franeesco 18.000.—:
Lcrenzutti Vera in Deli se Silvano 16.000.—;
Perentin Bruno, De Grassi Valnea in Bologna Maria po
15.000.—;
Corbattc Pietro 14.008.—;
Ccrte Elia-na, De Grassi Vinici©, Prede nzani Pierina in Gior-mani Dorina po 13.000.—;
Cesare Ccmcetta, Cesare Ma-rielte Bacci Annina, Marši Lina in Ramam Giuseppe po
12.000,—;
Vascotto Anita, Delise Nivia, Drioli Erno, De Grassi Adriano, Zambcn Llliana, Dantfri Maria in Sccmersich Lidia pa pp 10.000.— lir.
Omenjeni učitelji so prejemali denar za svoje vohunsko delo pri «Cassa di HIsparmio Triestinan v Trstu.
Tako je torej s to najnovejše senzacijo rimskih vladnih režiserjev; omenjenim svojim «po-beglim» šolnikom so plačevali zato, da na podtalne načine vršijo CLNc/vsko delavnost coni B in da v trenutku, ko jih diplcmatsko manevriranje o-krog vprašanja STO rimski izsiljevalci potrebujejo, storijo
ket »mučenci*, ki so poleg obilnih plač prejemali te znatne priboljške v lirah — pobegnejo v Trst, kjer je CLN ie v naprej poskrbel za njihova dobro oskrbo: dobro nagrado za dobro uslugo, katere jim pač ni bilo tetko storiti«.
Lahko torej rečemo, da je Rim svoje nldčaiKe v coni B — ati bolje rečeno: najbrž samo šele del svojih plačancev — odpoklical kot je bil v svojih načrtih pritiska in dtplomaUčne igre že v naprej določil.
Rimsko varanje javnega mnenja z ustvarjanjem mučencev pa je preveč staro, da ga ne bi do kraja spoznali n« samo mi, ki smo na žalost na lastni koži že toliko krat okusili podobne
rezultate machiovellietičnih načrtov, temveč jih je spoznal trudi ostali svet, čeprav se trenut-ščajo. Upamo vsaj, da so se v no zdi, da jim nekateri popu-zadnjem letu naučili marsikaj slasti predstavniki angleške in ameriške vlade v Trstu, ki so bili priča megalomanskih in histeričnih izbruhov iredentističnega1 fašističnega tiska, njegovih potvarjanj in ostudnih laži.
Uporno, da se bodo zato morali na jnevejži vesti o teh D c Gasparijevih naročenih mučenikih na londonski konferenci na glas zakrohotati; kajti spričo vsega, kar smo vajeni doživljati v Trstu v resnici m mogoče drugega storiti.
Zopet nov poraz
za konservativce v Angliji
Laburisti so dobili absolutno večino pri upravnih volitvah tudi v Lancashire. ki je važno središče tekstilne industrije • »Upor" v konservativni stranki
LONDON, 8. — Novi podatki o upravnih volitvah v Veliki Britaniji, ki se sproti objavljajo, kažejo, da se vračanje laburistov na lokalne in regionalne položaje, ki so jih bili pri volitvah leta 1049 zgubili, nadaljuje. Ob objavljanju novih volilnih Izidov, vedno bolj prevladuje vtis, da laburisti lahko odnesejo znatno zmago. Čeprav je treba upoštevati	izkušnjo,
da Angleži pogostoma volijo pri parlamentarnih	volitvah
drugače kakor pri	upravnih
volitvah, vendar pa kažejo dosedanji izidi, kako	ozka je
podlaga, na kateri mora konservativna vlada operirati. Vsak dan prinaša konservativcem scojo »paitrictično* dolžnost in'nova razočaranja. Volitve so se
0 naši usodi ne smejo odločati tisti ki imajo roke še vedno krvave od naše krvi
in ohra ozemlja k Jer
v^j«fa,W'° svoj program %?. Po .T^^šnjega prebival-ri^ojrvst* — tttojTda oze ?lr0t-nUiJ° tsi
,. Janu«-e P0001
demokratičen in
no Zrn tl ?ato 1 demr l f rcntc
Včerajšnje demonstracije v Beogradu in protestna zborovanja v mnogih mestih Ljudske republike Bosne in Hercegovine proti italijanskemu pohlepu po naši zemlji
Borba»: «Vse se vrača: iredenta, šovinisti, požigalci in njihovo glasilo*
It n>lro»Ž?uy® tse tiste d<>
hn>sPe pogodbe z Ila-
gp.
M
:5'
,0li|“ Cinam, 2a(o mtmamo
C °tt*UL jazvoj vsem na
'rnJkuDihjivetim narodnost-
%
to 7	ca-to	merama	tc
•Ve!? iem%1rmto antifašl' i,Vi t(l °kractje,
«a bfjfema taboroma
3 ^njih upravnih vo-
estra borba in
VJi Prt',i t 0(1 bode' volivci \iS coe rcm’ b° Pomenil bo rS2Pbr° fašizmu; glas Tj^bbcn , drugi fronti, bo to 7° je J, in demokracije. Sb.t!ežie h?-,"'? ',l objektiv-iti	predvolilne
vkatf^ih 1 upravnih vo-
hfh 1*© J, .
Vi ''idalf« °. zavzema v tej Jn: Najdemo morda Au ,^0 in točno opre-V foiožnc v tem konkret-% b0rbo « 0Značujejo poli-jbfčju ■rrI‘a,,anglnameriškpm S m >» & ozemlja? ’!*btiuer 00L	'^u	manjka.
S5fe» n&i	(glej zadnjo
VuJ ^°teti? 0<l Glasila «U o dveh frontah a^ti*), a zanj v t? tfc, °n	h ni bistvene
%Sn0	celo v obeh ne-
’ namrež (<an_ l%iur*0 m-l , ...
t	oohfkx°Uko	bliie	1°
^	godljo.
S ii strani-* druži ireden-
iiijj.in jt-r.'
j	-!JtnLaTnPa,C	«antil{0'
S£}l Vidffio pravi Vidali.
označi stali-S Oti piaet	nlh Strank z
• n,.	~	imenom? Za-
^STOj naredi' ^ mu
n^*L*a)odi%rcno za ST0 Ukll?xneie nastopit loT°ltio * ke*in<} proti J STo “o odkrite 1?« A ne. viri„1,
'topiti tem rito na-
'M	T Vidali *im
kZ° Z,le On ; .,e zameri pa tni?1 frf! ju<i , 20 to, da sr toS bi i.Ue. c J}' * Pristan heiNi ^‘dalf	l,to rie bilo
,toii,8iii!?	c ja 1 odkrito,
tukit?	1,(1
c	iskati	lest
’ tu- rld/ii. Pomeni fašizem, ne reče, in on kakor koše veže obrat
C
^>ii “g bi -
USI;...............
i	m n.ajnovejši in
*1 20 ~ Pa so v zve-Vu0: marca.
2a
marca.
' ,he prati:
ire.
'o oli‘5^0.
ST
O^ kcli užaUh On
SS& š
jospo-
da sa itali-V® ('i2lavl iprini® schie-0 prou—
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Jugoslovan, ski narodi, ki so prvi opozorili na nevarnost, ki jo za svetovni mir predstavljajo obnova fašizma in imperialistični apetiti današnje Italije, še vedno nadaljujejo s protestnimi zbo. rovanji na katerih obsojajo šo. vinistično izzivanje in poskus zahodnih velesil, da se o jugo-slovanskih interesih določa brez sodelovanja Jugoslavije.
Včeraj je v Beogradu demonstriralo okrog 2.000 železničarjev, danes pa so bila protestna zborovanja v Rogaticl, Kreki, Visokem, Drvarju, Mostarju ter v drugih krajih Bosne in Hercegovine. Teh zborovanj se je udeležilo o-krog 40.000 ljudi. Svoje ogorčenje izražajo narodi Jugoslavije tudi preko svojih kultur, nih delavcev, ki govorijo v njihovem imenu.
«Mi smo proti politiki norosti, ki je združila katoliške aktiviste, krščanske demokra. te, socialiste, stare in nove fašiste, pseudokomuniste in vso ostalo drhal*, je izjavil podpredsednik Akademskega sveta Jugoslavije dr. Marko Ko-strenčič na zagrebškem radiu. «Mt ne bomo dovolili, da o u-sodi naših bratov odločajo tisti katerih roke so še vedno krvave od naše krvi*, je izjavilo 4.000 demonstrantov v br. zojavki Edvardu Kardelju.
Nocojšnja «Borba» navaja pisanje prve številke fašistične, ga obnovljenega dnevnika «11 Popolo dTtalia* in poudarja: *
«DvaJset let italijanskega fa. šlzma je bil «Popolo dTtalia* zastavonoša požigalcev in uničevalcev, ki so se po krvavih pohodih v Afriki, Španiji in na Balkan spremenili v beži-bataljone. Ko je bil fašizem uradno pokopan, ko je De Ga. speri svečano izjavil, da v Ita liji fašizem ne bo nikoli več vstal, ko se je zdelo, da Je ita. lijanski fašizem izginil enkrat za vselej, se postopoma vrača: iredenta, šovinisti požigalci m njihovo glasilo. In glavni u rednik obnovljenega lista Gar. ganese nadaljuje s poveličava, njem svojega ubitega in za no ge obešenega gospodarja.*
«Borba» poudarja, da ni ta dogodek nikogar iznenadil, in nadaljuje;
«Zakaj ne bi izhajalo Musso llnijevo glasilo, ko postajajo megalomanske ideje novega italijanskega diktatorja najbolj povpraševano politično blago onstran Jadrana. Fašizem se
njem pred izsiljevanjem, namesto da bi ga uničili*, zaključuje «Borba».
Danes je prišel v Beograd kot gost komisije za mednarodna vprašanja CK KPJ tajnik švedske socialno-demokrat-ske stranke Kay Bjoerk. Po svojem prihodu v Beograd je Bjoerk izjavil, da švedski ko-minformisti, ki so vohuni Moskve, nimajo nobenega vpliva med narodom. Z napadi Ko-minforma na Jugoslavijo in z raznimi vohunskimi aferami, v katere so bili zapleteni znani člani švedske kominformovske partije, so švedski kominfor-misti izgubili vse simpatije švedskega naroda*, je izjavil Bjoerk.
B. B.
Proti uve pogodbe*.
Č‘,« ^^^MilaZ
" '‘»i '^Ipcnrfr nitistor s(h	tllavliaj0	zanjo.
nobmalenkost,b
*Q*utnjevanfe
Zaupnica Pinayu
PARIZ, 8. — Francoska na :odna skupščina je danes desetkrat glasovala o zaupnici Pi-nayevi vladi in pri vseh desetih glasovanjih je vlada dobila večino glasov. Najvažnejše je bilo vsekakor glasovanje o na; črtu za davčno amnestijo. Pri tem je bilo odločilno, da so se glasovanja vzdržali degoijisti in zmerni republikanci v MRP. Izid glasovanja je bil 259 glasov za vlado, 210 pa proti.
Pri glasovanju o celotnem načrtu finančnega zakona je za vlado glasovalo 311 poslancev, proti pa 206. Za vlado so glasovali zmerni konservativci, radikali. levi radikali, okoli 40 de-golistov in večina ljudskih republikancev. Proti pa so glasovali socialisti in kominforraisti. Okoli 75 degolistov, 30 ljudskih republikancev in nekaj drugih pa se je vzdržalo.
Pri glasovanju o ostalih točkah, ki se je začelo zjutraj in se nadaljevalo popoldne, _ ni imela Vlada posebnih težav. Pred začetkom glasovanja je govoril ministrski predsednik Pinay, ki je na dolgo govoril zlasti o svojem stališču do vprašanja davkov s posebnim ozirom na načrt o pobijanju davčnih utaj in na davčno amnestijo.
Prihodnja eeja skupščine bo jutri zjutraj, ko bodo ponovno glasovali o premični lestvici za mezde.
Eden o odnosih
med Vzhodom in Zahodom
GLASGOtV, 8. — Angleški zunanji minister Eden, ki je nocoj govoril na nekem zborovanju v Glasgowu, je dejal da je večja pripravljenost na pogajanja, k» jo kaže Kremelj.
posledica povečanja vojaške moči Zahoda. Dejal je, da se je po njegovem nevarnost vojne v Evropi zmanjšala in da ima glavno zaslugo za to «politika oboroževanja brez izzivanja*, ki jo izvajajo zahodne države.
Nato je angleški zunanji minister dejal, da nikoli ni odklonil in tudi ne bo odklonil udeležbe pri pogajanjih, ki bi dajala kaj upanja, aa bo dosežen sporazum o kakršnem koli vprašanju, in je nadaljeval: »Toda to ne pomeni, da bi se smeli zaplesti v neskonč. na pogajanja, katerih edini namen je, preprečiti napredek načrtov mednarodnega sporazumevanja; V kratkem je naše stališče takšno: Za resna pogajanja bo naš odgovor vedno: da, za zavlačevanje, katerega namen je izgubljanje časa, pa bo naš odgovor vedno; ne*.
Medtem je indijska vlada prejela poročilo svojega moskovskega veleposlanika Rad-hakrishnana o njegovem razgovoru s Stalinom. V uradnih krogih v Novem Delhiju nočejo povedati nič podrobnega o tem poročilu tn se omejujejo na izjavo, da bo Radha-krishnan 12. aprila prišel v indijsko glavno mesto in obširno poročal.
Italijanska diplomacija spletkari v Londonu
Ameriški in angleški glasovi o londonskem mešetarjenju • tLondon-ske konference brez Jugoslavije spominja na Munchen,* piša John Brice v «New York Timesu* • Članek Wickhama Staeda v «Timesu»
LONDON, 8. — Danes je bi- I
la na tristranski konferenci1 plenarna seja, ki so se je ra. zen italijanskega veleposlanika Brosia udeležili tudi načelniki delegacij. V. dobro obveščenih krogi?,' so po seji trdili, da so govorili o «gospodarskih in finančnih vprašanjih v zvezi z zavezniško upravo*.
Italijanski viri — ki so najbolj zgovorni, čeprav n« vedno zanesljivi, ker mešajo resnico in želje — pa trdijo, da so danes tudi ((podrobno proučili lr. žaško pristanišče in njegov promet in pa uvoz in izvoz co-ne A*. Gre pravzaprav za dve italijanski šibki bički: statistike kažejo dovolj zgovorno, koliko je Italija udeležena pri premetu tržaškega pristanišča, o zunanji trgovini cone A, zla. sti pa o pračilni bilanci, pa sploh še ni bila objavljena nobena statistika, medlism kp ob. stajajo dokaj utemeljeni sumi, da se Italija mastno okorišča 2 valuto, ki jo služi Trsi Predstavnik Bele hiše, Joseph Short, jpa je dane.- v Wa-shmgtanu izjavil na vprašanje nekega novinarja, da je »stališče ZDA do tržaškega vprašanj« nespremenjeno* jn da londonska konferenca n ime naloge «iuečtiti položaj Trsta, temveč ie njen namen tamo ta, da uredi nekatera upravna vpra. Sanja, kt se tičejo cone A*.
Ameriška agencija «United Press* meni danes, da je los> donska konferenca «nasedla na plitvino tehničnih vprašanj*, medtem ko se «na italijanski strani kaže rastoče razočaranje, ker zahodni predstavniki ruj kažejo pripravljenosti, da bi zadovoljili rimske zahteve*. Ista agencija ve tudi povedati, da so ZDA in Anglija predlo. žTe načrt, po katerem, bi Italija dobila «nekaj odgovornosti nad financami, prevozom, poštnimi zvezami, zdravstvom, in do neke meje v pravosodju*.
Italijani pa spet trdijo, da dosl-ej sploh nihče še ni ničesar predlagal. Poluradna rimska agencija «Anca» pripominja, da so bili razgovori doslej tehnični, da pa bodo «po usodni nujnosti* morali postati polit oni. Zdi se tudi, da je Bro-»ijeva odsotnost z vseh zadnjih ssj bolj ali manj demonstrativ-na. Vsekakor se italijanska diplomacija z vsemi močmi trudi, da bi razširila okvir londonske konference. V ta namen s* poslužuje predvsem, bolj ali manj po, želji ukrojenih ,in,far-nvacij, ki nuj z ustvarjanjem določenega javrcsga mnenja v Italiji omogočajo nove izsiljevalske menevre,
V «Timešu» juTpišr Wickham Steed. ds se je večkrat čudil, čc tisti Italijani, ki se pri svojih zahtevah oslanjajo na tra dicije iz Beneške republike in
0 kvaliteti De Gasperijevega «eksperta» Schiffrerja
Kot smo že poročali, je De Gaaperl poslal na londonsko mešetarsko konferenco prof. C. Schiffrerja, conskega podpredsednika v Trstu, kot svojega eekspertm za Trst, da bi bil etudi Trn zastopani). Povedali smo tudi ie, da si je ta, ekspert, ki je prvak med dobro znatnimi «socialisti della Veneana Uiulian zaslužil pohvalo grofa S j or ze za «znanstvene« razpravo o Julijski krajini leta me, kjer je falziftclral statistične podatke o narodnostnem stanju. V zadnjih dneh pa smo izvedeli, (glej eUltime Notizie« od 4. t. m,), da je ta De Gašper t je v ekspert predat?ai o »blagodejnih vplivih Italije* pred. člam «Italijanskega zemljepisnega društva» v Rimu; pri predavanju je bil prisoten med drugimi tudi senptor in bivši Predsednik italijanske vlade "er-
............  _____ --	ruccio Parri. V poročilu o tem
Italiji ponovno Siri z odobrava.. predavanju beremo med oranjem in s podporo_u»adnih ita gim., da «globoka analiza zemljepisnih dejstev kaže,
lijanskih krogov. Ta pojav dokazuje, da se vrača nevarna bolezen, ki lahko postane med. narodna nevarnost, «11 Popolo dTtalia* ima določen značaj in simboliko. To je samo eden od znakov nevarnega okuže nja. ki se lahko maščuje pri vseh tistih, ki pomagajo pri njegovem razvoju s popuiča-
da ie
mora sklepati, d« je imela združitev Italije (z nailml kraji) pozitivne rezultate, ki so bili v korist krajevnemu prebi
valstvu*.
Ker bo omenjeni ekspert verjetno tudi v Londonu postavljal podobne trditve, na) navedemo samo neka j crezultatov
združitve z Italijo» v naših krajih, rezultatov, ki bi jih morali poznati tudi člani rimskega zemljepisnega društva, pa tudi senator Ferruccio Parri,
Začnimo z dražbami kmečkih posestev. Leta 1921 je šlo na dražbo samo 146 posestev, Irta 1922 že 186. Nato pa: leta 1929 je šlo na dražbo 634 posestev, leta 1934 pa 1313 posestev. Rezultat tega italijanskega dobrodejnega vpliva od leta 1926 pa do leta 1939 ie okrog 7.000 kmečkih posestev, prodanih na dražbi.
Milanski časopis «11 Secolo • La Sera* od 1. januarja 1930 je med drugim pisal;
«Pavsod v obemejnih predelih lahko kupite sprejemljivih cenah, večkrat tudi izpod cene, polja, vinograde, travnike, stanovanjske hiše, ki jih prebivalci prodajajo, da bi se odselili v Argentino ali Brazilijo... to ljudstvo govori slovensko narečje in mj n!mam0 nobenega interesa, da bi jim zapirali vrata...*,
Z dekretom od 14- avgusta, ki je bil objavljen 30. sertem-bra 1931 v uradnem listu, je bila ustanovljena zloglasna v-stanova eEnto per la rinasclta agraria detle tre Vcnezieo. Ta «Eate* je začel leta 1933 kupovati posestva slovenskih kme-
tov na dražbah. V enem samem letu jih jr kupila čez 100 samo vzhodno od Gorice, seveda vse Po smešno nizkih cenah. Na ta posestva je naselila italijanske družine, ki so dobile na ta način Poslopja, Polje, vrtove, njive skoraj zastonj in še to kredit, skupaj z stroji, semeni itd. Slovenski kmetje v Slovenskem primorju
in hrvatski kmetje v Istri pa so morali s trebuhom za kruhom.
Z dekretom št. 82 od 7. januarja 1937 je «Ente di P*-nascita Agraria» dobil pravico, da lahko razlasti s pravico prednosti kmečke posestnike kjerkoli v Julijski krajini., če to služi ciljem statuta te organizacije- . Fašistični tisk pa je te cilje imenoval «Bo< nificazione etnica*. Ekspro priacije v prid tega «£nte» so bile izrečene po odloku rimskega ministra za kmetijstvo Zakon od 13. decembra 1937 pa določa, da «Ente» pri vseh teh operacijah ni podvržen formalnostim, ki jih predvidevajo zakoni od 1. junija 1931 in 3. junija 1935 glede prepisa nepremičnin in lastnine v korist «Ente». Rezultat vsega tega je bil, da se je moralo samo do leta 1938 čez
100.000 Slovanov izseliti s svoje rodne grude v tujino.
Naj navedemo še pisanje novinarja Antonia Battare, ki ga je leta 1925 poslal sil Pic-colo* t> Istro z nalogo, naj o-piše gospodarsko stanje, Bat-tara je objavil več člankov, ki nosijo naslove: slzlet med ljudi v cunjah in v kočah, ki sr rušijo«, «Kaj se dogaja v Istri«, «Kaj zahteva Rovinj, da bi'se ponovno dvignil?»
Battara piše med drugim;
«Gozdovi so strašno uniče-ni, ker so bili edino blago, ki so ga v Italiji zahtevali... V okolici Kanfanara je veliko število kmečkih hiš ostalo zaradi siromaštva brez volov, pa celo tudi- brez osla... V vseh kmečkih hišah je velika umr-ljivost. Malarija zahteva svoje žrtve, a država ne da kint-na.
V Žminju je položaj podo-ben kot v Kanfanaru. Davčni eksekutorji imajo poln« roke dela... V okolici Pazina je 60 odstotkov davkoplačevalcev pod dražbo in čakajo, da ai odpeljejo živino iz hlevov in pohištvo iz hiš. Med njimi jih j« mnogo, ki jih smatrajo za dobre in bogate gospodarje.
V Križu pri Sv, Petru v šumi je neka žena počakal«
davčnega eksekutorja z železnimi vilami.
V Boljunu so aretirali nekega kmeta, ki se je uprl zaplembi. V vasi Kundiči tudi. V vasi Boljki so aretirali celo družino štirih članov. Davkoplačevalec je bil dolžan 11 lir, a ker jih ni imel, so mu odnesli dva purana, ki sta bila vredna najmanj 40. Solze, jok, odpor proti državnim organom, to je prva posledica, nato pa procesi pred sodiščem v Pazinu, Teh je na stotine in stotine. Na sploino se opaža, da izterjujejo davek s strašno strogostjo, ne ozirajoč se na vrednost zaplenjene stvari.
Dolgujete 30 lir, a odnesejo vam umivelnik z zrcalom, ki Je vreden najmanj 200 lir. C« pa dolgujete 200 lir, vam od-peljejo oba vola. Po vaseh je stanje strašno. Zaplenjene stvari prodajajo na kraju samem, toda po navadi se v vsej vasi ne najde nihče, ki bi kupil. pa je potreben prenos zaplenjenih stvari v mesto. To samo veča stroške.
Italijanski zakon ne prizna va kmetu, da ima vola za delo, ki bi bil izvzet od za lembe Ce imaš eno samo ravo, ti tudi to odpeljejo*. (Nadaljevanje sledi)
ki gledajo na Slovence na Jadranu kot na vsiljence, kdaj pomislijo na to, da so največji pomol v Benetkah vedno imenovali «La Riva degli Schiavo-ni» ali slovenski pomol ter da je furlansko narečje — (dingua franca*. katero govore severovzhodno od Jadrana, razumljivo tako za Slovence kot za Italijane, medtem ko ga največji del Italijanov v Italiji ne razume. V nekdanji avstro-ogrski mornarici, ki je billa povečini sestavljena iz dalmatinskih Slovanov, so govorili, da pri mirnem vremenu s kapitanskega mostu poveljuje kapitan v nemškem jeziku; kadar burja ni preveč močna, poveljuje oficir v fur-lanščini; v najhujši burji pa v hrvaščini. V severovzhodnem Jadranu ne smejo obstajati jezikovne omejitve in gesla «Za Italijo ali Jugoslavijo*, temveč mora veljati: »Pojdimo skupaj in ostanimo skukaj*.
«Newyork Times* je pretekli teden objavil pismo Johna Bri-cea iz New Yorka, ki piše: »Organizirano kričanje, s katerim Italijani zahtevajo Trst. je bilo možno samo zaradi odobritve in soglasnosti italijanske vlade. To spominja na čas, ko st- množice vzklikale pred du-cejem, ki je stal ne svojem priljubljenem balkonu. To spominja tudi na razne prejšnje nevihte okrog Trsta in na divjo akcijo, s katero Je D'Annunzio zasedel Reko. kar je predstavljalo dogodek, ki je napovedoval agresivne italijanske akcije proti Abesiniji. Dalje piše Brice, da ne smemo pozabiti, da je bila Jugoslavija eden najmočnejših zaveznikov Zahoda v zgdnji vojni, ne smemo pozabiti n« nauk Miinchena. ko so Hitler. Chamberlain in Dala-dier odločili o usodi Češkoslovaške in to v toliki meri. da so tej deželi celo prepovedali udeležbo pri njihovih razgovorih. Sedanja londonska konferenca o Trstu brez Jugoslavije spominja na Mtinchen in tudi načelno je nerazumljivo, da proučujejo odločitev, pri kateri je Jugoslavija življenjsko zainteresirana in da se pri tem ne posvetujejo _ njo, odnosno da formulirajo odločitev, pri čemer ona ne sodeluje*.
zečele v Angliji in Galesu pretekli četrtek in se bodo zaključile jutri. Najnovejši podatki govorijo o novih laburističnih zmagah. Tako so ti prvikrat dobili večino v upravnem svetu grofije Lancashire, ki upravlja področje, kjer je velika angleška tekstilna industrija Ta zmaga pomeni najvažnejši uspeh laburistov v teh upravnih volitvah, takoj po veliki zmagi v londonski grofiji.
Za Lancashire so podatki sledeči: laburisti 64 sedežev, konservativci 50 sedežev, progresi-sti in neodvisni 6 sedežev. Za en sedež ni še znan izid. Izid volitev v Lancashire so politični opazovalci pričakovali z velikim zanimanjem zaradi krize v tekstilni industriji, ki se na ton področju močno občuti. Pri zadnjih političnih volitvah leta 1950 in leta 1951 so laburisti zgubili tu več sedežev. Pri zadnjih upravnih volitvah bo konservativci dobili 175 sedežev, laburisti pa samo 34, progresisti in neodvisni pa 9.
Konservativni vladi povzroča skrbi tudi mali »upor* v konservativni stranki, ki je prišei do izraza včeraj v spodnji zbornici. Skupina konservativnih poslancev se je namreč uprla proti odmerjanju dohodninskega davka na proizvode britanske tekstilne industrije. Vlada se je danes sestala pod Churchillovim predsedstvom in razpravljali so tudi o tem dogodku. Omenjena skupina pos.an-cev je namreč predložila v spodnji zbornici resolucijo, s katero se vlada poziva, naj revidira svojo politiko v zvezi z omenjenim davkom zaradi krize v tekstilni industriji. Zahteva se. naj se davek ukine vsaj za eno leto. Finančni zakon je bil sicer pri drugem čitanju sprejet s 309 glasovi proti 274, laburisti pa so izjavili, da bodo skušali doseči spremembo načrta zakona pred komisijo, da dosežejo, da se tekstilni proizvodi oprostijo davka.
P
r
Orient-Express
se iztiril pri Milanu
MILAN, 8. — Nocoj ob 22.15 je na postaji Rho. ki je 14 km oddaljen« od Milana, prišlo do
železniške nesreče. Zadnji trije vozovi Orient-expressa so se iztirili in eden od teh se je zaletel v čuvajnico, v kateri so bili razen članov družine tudi nekateri sorodniki. Čuvajnic« je bila popolnoma porušena in pri tem je bilo še*t ranjenih od katerih štiri hudo. Med laže ranjenimi je tudi Tržačan Ago-stino Bertoni. ki Je dodeljen • postnemu vagonu.
ZDA pred stavko
v železarski industriji
VVASH1NGTON, 8. — Vse Združene države so pod vtisom velike stavke železarskih delavcev, ki bi se morala začeti danes opolnoči, če v zadnjih trenutkih ne bo dosežena kakšna rešitev ali če vla(?a ne bo posegla bo drakonskih usrepih.
Stavka bo paralizirala vse ameriško železarstvo — največjo industrijsko panogo svetu — in vrsto pomožnih obratov, močno pa bo tudi vplivala na poizvodnjo v številnih drugih industrijskih panogah, ki potrebujejo železo ali jeklo. Ameriške železarne in jeklarne zaposlujejo 650.000 delavcev.
Včeraj je uprava za obrambno mobilizacijo ustavila vse dobave jekla industrijam, ki delajo za civilno potro.njo, danes pa so lastniki ustavili delo v rudnikih, ki so last železarn in ki kopljejo premog samo za plavže. V železarnah so tudi že začeli polagoma gasiti plavže in peči, da pri nenadni prekinitvi dela ne bi utrpe. li škode.
Mezdni spor med delavci in lastniki železarn traja že dalj časa in je pred dnevi povzročil odstop ravnatelja za obrambno mobilizacijo, Charlesa Wilsona. V državni upravi sicer splošno priznavajo upravičenost mezdnih zahtev, niso si pa edini, ali lahko železarne po povišanju mezd zvišajo tudi cene železa in jekla. Sindikati trdijo, da so dobički jeklarn tolikšni, da brez skrbi prenesejo mezdne poviške tudi pri nespremenjenih ceneh izdelkov, uprave železarn pa trdijo, da bodo morale zvišati cene,
Predsednik Truman se nagiba k mnenju sindikatov; to je bil tudi glavni vzrok za Wilto-nov odstop. Wllson Je zagovarjal stališče lastnikov železarn, medtem ko je Ellis Arnall. na. čelnik urada za stabilizacijo cen menil, da cen ni treba zvi. šatl. Po teh dogodkih se je spor med lastniki in sindikati še bolj zaostril.
PRIMORSKI DNEVNIK
aprila lMI ;
jž'//.
Danes, sreda 9. aprH*
Marija, Ljuban Sonce vzide ob 5.31, **Wn(
18 44. Dolžina dneva 13.13. uim vzide ob 13.05. zatone oo Jutri, četrtek 10. aprila Apolinj. Srčanica
KOVIAIARII liti TEKSTIIHII DUAVCI
borbi ra izboljšanje delovnih in mezdnih pogojev
V predilnicah v Podgori in Ronhah zahtevajo delavci tudi izboljšanje higienskih naprav
GORICA, 8. — Borba kovinarjev je te dni dosegla višek. Delavci stavkajo m se uideležu. jejo zborovanj, da bi dosegli izplačilo nagrade za nadprate-vodnjo v znesku 8000 lir. Vzporedno s tem pa se zaostruje tu.
' <H položaj v dveh predilnicah v naši pokrajini, in sicer v Pod-gcri in, v RorJcah. Do zaostritve je vsekakor privedlo vedno slabše obnašanje vodstva podjetij z delavkami in nevzdržne prilike v posameznih oddelkih. V pokrajini se v vseh podjetjih ne zgodi niti del nesreč od . števila nesreč v predilnicah, -zlasti g podgorski. Delavke so se že neštetokrat pritožiLe pri . vodstvu in zahtevale zboljšanje higienskih ukrepov, zvišanje plač itd., toda doslej so bile vse zahteve bob ob steno.
Ko so videli delodajalsko vztrajanje pri starem so se delavci in delavke, organizirani v FIOT, katerih je po številu okoli 3.000. združili v zahtevi, da je treba dnevne prejemke ■zvišati najmanj za 100 lir ter to število sorazmerno zvišati za višje kategorije, izplačati en- j kratno vsoto 8.000 lir zaradi, zvišanja proizvodnje v zadnjih | dveh letih, polovično znižati mezdne razlike med dielavci m in delavkami, podariti dve delovni obleki na leto irv dodeliti posebno doklado de lavcem, ki nimajo akordnega dela ali ki so zaposieni z die-lom, ki škoduje zdravju.
Poleg tega so predložili vod stvu še druge zahteve. Kcyt je znano, je v obeh predilnicah zelo visok odstotek delavcev bolnih na pljučih. Vzrok te bolezni je samo skrajno nezdravo delovišče. Tako je zrak v nekaterih oddelkih popolnoma gost zaradi velik« količin,; prahu, kj nastaja pri delu z bombažem. Delavci in delavke so prisiljeni delati v takih prost, rih po osem ur dnevno. Čeprav so že neštetokrat zahtevali, naj jim namestijo prezračevalne naprave, vodstvo tega še ni napravilo, ampak prihajajo delavci še vedno iz teh prostorov polni prahu. Potem pa nimajo niti kopalnic, kjer bi se pošteno oprali. Zato so med -voje zahteve postavili tudi zahtevo, da je treba čimprej namestiti prezračevalne naprave jn tem zmanjšati število obolenj.
Te stvari bi vodstvo lahko že zdavnaj uresničilo, zlasti še, ker je v zadnjih letih pcdgor. ska predilnica mnogo pridobila s tem, dp jo oskrbujejo s predivom, ki ga je deležna po znižanih cenah proste cone. Predivo namreč kupujejo lastniki v inozemstvu in zanj rte plačujejo nobene carine. To jim j« omogočilo, da so sj v letih proste cone nakupili števil, ne moderne stroje in se s tem uvrstili med najmodernejše predilnice y Italiji.
Naravno je, da je v takih pogojih predilnica kos vsem italijanskim predilnicam in da se je z uspehom uveljavila tudi na svetovnem tržišču. Lastniki podjetja so si pridobili mastne zaslužke. Seveda pa so dobički predvsem proizvod delavskih žuljev in nečloveškega izkoriščanja delov n« sile. Prepričani smo, da bodo delavci in dela v. fce s svojimi pravičnimi zahtevam; prodrli in si izboljšali življenjske in delovne pogoje.
na osebo na odrezek štev. 17 nakaznice za živila proste cone ter 400 g surove ali pa 320 g
pražene kave na odrezek štev. 18. Cena sladkorju proste cone je 194 lij- za kg.
Razdeljevanje bodo zaključili 30. t. m. Trgovce z jestvinami na drobno opozarjamo, da morajo oddati prejete odrezke prehranjevalnemu uradu najkasneje pet dni po zaključenem razdeljevanju.
Natečaj za trgovinske
poverjenike v tujini
GORICA, 8. — Goriška prefektura sporoča, da je Uradni list z dne 20.3.1952 objavil ministrski odlok, ki napoveduje natečaj za 5 mest pomočnika trgovinskih poverjenikov v tujini. Natečaja se lahko ude-, _ ležijo absolventi juridične ta-1 <hhjMfAh lil rlimiuitjlt l kultete, diplomatske in fakiul-I	}
tete gospodarskih ved. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na prefekturo
(Uffieio Gabinetto).
Seja občinskega upravnega
odbora
GORICA, 8. — Nocoj se bo v beli dvorani županstva sestal občinski upravni odbor k redni tedenski seji. Pod predsedstvom župana bodo odborniki proučili obširen dnevni red. Odbornik dr. Polesi — poverjenik za javna dela — bo poročal o javnih delih, ki so jih že opravili, in o delih, ki jih imajo še v načrtu.
in citafte
KRATKE VESTI iz beneških vasi
Hiša pod Ivancom v Beneški Sloveniji.
Podbonesec
Objavili smo že vest, da so v naši vasi aretirali knjigovodjo Jussa Roberta, obtoženega izsiljevanja. Isto vest objavlja tudi videmski «Messaggero Veneto» in po njem povzemamo, kar je pisal, ker je stvar zanimiva. «4. aprila so karabinjerji v Podbonescu aretirali knjigovodjo Jussa Roberta iz Pontjaka, občinskega uradnika v Podbonescu, pod obtožbo iz. siljevanja.
Ko je izplačeval brezposelnim podpore, je izrabljal svoje službeno mesto in zahteval od njih od 3.000 do 5.000 lir, pri čemer se je izgovarjal, da je imel stroške z reševanjem prošenj in s potovanji.
Zvedeli smo, da je na primer Jussa dal podpisati nekemu brezposelnemu potrdilo za 48.066 lir, medtem ko mu je izročil samo 45.000 lir. To pa ni bil edini primer, ker so oblasti že več mesecev slutile, da
Gorskim vasem vzapadni Benečiji! Obvezno uničevanje
morajo občinske uprave posvečati več skrbi, kol°rqdskega hrošča
Občine Gorjani, Tarčent, Neme, Ahten, Fojda in Torjan, sestav-ljene iz gorskih in nižinskih predelov zanemarjajo hribovce
Kava in sladkor prosle cone
GORICA, 8. — Danes bodo v Gorici in Sovodnjah razdeljevali Sladkor in kavo proste cone, in sicer 1,500 kg sladkorja
Občine Gorjani, Tarčent, Neme, Ahten, Fojda in Torjan so v enakem položaju. Vsi ti kraji ležijo na kocu gorskih dolin, aa meji med hribovjem in ravnino. Hribi so slovenski, ravnina pa je italijanska. Upravljanje občin je že samo po sebi težko, postaja pa zaradi tega posebnega položaja še težje.
Ukrepi, ki sp koristni za ravnino, niso debri za gorate predele in narobe. Sistem občinskih davkov je posebno nevzdržen za prebivalstvo v hribih. kjer se zemlja mnogo teže obdeluje kakor v ravnini. V hribih redijo na primer manj-e krave, toda davki na krave so isti. Poleg tega je življenje bolj trdo tudi zaradi težkoč pri prevozu pridelkov. Zaradi tega ni čudno, če nastajajo nasprotja med prebivalstvom obeh področij.
Hribovsko prebivalstvo na primer obtožuje ljudi jz ravnine in iz glavnih vasi občin, ki predstavljajo večino ter imajo torej uoravo v glavnem v svojih rokah, da skrbijo izključno za svoje interese, ne da bi pri tem upoštevali interese hribovskih prebivalcev. V resnici moramo priznati, da izvirajo tež-koče v teh občinah iz zemljepisnega položaja itt ne iz slabe vo]je kogar koli. Vendarle mo-ramo dodati, da bi morale razne občinske uprave kljub temu pokazati večje razumevanje ter Domaoati tem ljudem z zniža-njem davkov.
V občini Gorjani je položaj zelo težak, ker ni dovolj sredstev za vzdrževanje krajevne občinske uprave. Furlansko prebivalstvo v kraju pa se noče odpovedati lastni občini. Zato so občinski davki visoki Škodo trpijo zaradi tega prav slovenski prebivalci občine v Flipani in Bregu, ki bi se zaradi tega radi odcepili od t* občine in se priključili k Tarčen-tu ali Brdu.
Tarčentska občina, ki je povečini furlanska, pa je priklju
vensko prebivalstvo. Prej je diferenciacija ustrezala dejanskim zemljepisnim potrebam, ker je ločila gričasto ozemlje od ravnine, kjer leži mestece. Ta delitev je tudi spoštovala narodnostne razlike, saj so bili na eni strani Slovenci, na I drugi pa Furlani. Združitev teh dveh občin je na eni strani pomenila raznarodovanje beneških Slovencev, na drugi pa gospodarsko poslabšanje za gorske vasice, ki so jih obdavčevali kakor kraje v ravnini in jih pri tom pa še prepuščali same sebi.
V Nemah je položaj enak kakor v Tarčentu z razliko, da tu niso združili dveh občin. Vasi Romandol. Cmeje, Trlan, Krnica jn Vižont so se polagoma raznarovale. Razen Trlana, ki leži v ravnini, so drugi kraji v zelo težkem gospodarskem položaju v primeri s kraji v ravnini. Prejšnja občinska uprava je uvedla stare sisteme izkoriščanja hribovskih vasi občine.
Zgodi pa se, da dobe v roke občinsko upravo ljudje ig goratih predelov, pa vendarle nič ne skrbijo za svoje kraje. Pregovor pravi, da ni slabše, ka-ker če pride kmet na prestol. Tako so v občini Ahten prebivalci hribovskih vasi vedho trdili, da je krivo njihovih tež-
Obvestilo lastnikom
bikov in bikcev
Predsednik pokrajinske komisije za kolavdacijo bikov obvešča vse lastnike bikev in bikcev gorskega področja, da morajo prijaviti vse bike in bikce, ki bodo do 10. aprila dosegli osem mesecev starosti, Poleg tega morajo prijavi, ti vse bike, ki prvič niso bili potrjeni in one bike, ki so bili potrjeni samo začasno. Bike je treba prijaviti tej komi-siji v Ulici Prefektura št. 12 v Vidmu do 10. aprila 1952. Ce so prizadeti že prijavili bike,
ni treba prijave ponoviti, ra-čila vse ozemlje bivše občine I zen če niso prodali, kupili ali Cižerje, v kateri je živelo slo- I zaklali bika.
koč dejstvo, da je občina vedno v rokah ljudi iz ravnine in da je župan vedno iz Ahtena. Sedaj so dobili hribovci svojega človeka za župana, in sicer gospoda Bombardirja Jožefa, pa se nj njihov položaj prav nič popravil.
Sedaj kakor prej hodijo hribovci na prefekturo, kjer se pritožujejo, zakaj jim ne zgra dijo vodovoda. Toda tudi prebivalci iz Ahtena samega in iz ostalih ravninskih krajev niso zadovoljni. Ce je namreč bilanca bedna, ne more nobena občinska uprava delati čudežev, Pa naj j0 imajo v rokah ljudje i-z firibov ali iz ravnine.
Tudi položaj v Fojdi je podoben položaju v Ahtenu, ker imeta ti dne sosedni občini enak zemljepisni položaj.
Občina Torjan pa je skoraj, vsa sestavljena iz hribovcev. V tej občini so kamnolomi za lapor, ki ga uporabljajo za če-dadske cementarne. V tej občini so ljudje rudarji in kmetje. Poslednji so v večini, kljub temu Pa imaio občinsko upravo v rokah ljudje iz Torjana samega, ker pač stanujejo najbliže županstvu. Zato tudi ti ljudje naibolje ščitijo svoje interese.
Kar se občine Prapotno tiče, je dovolj, da povemo, da ni na cesti, ki pelje v gornjo dolino Idrijce, to je v hrbovite kraje, že dvajset let cestarja. Iz vsega tega je razvidno, da v vseh teh občinah hribovce zapostavljajo in izkoriščajo ter da imajo prednost ljudje iz ravnine.
Občinski davki so res enaki, v resnici pa so v goratih krajih višji, ker stane obdelovanje zemlje v hribih mnogo več truda, daje pa mnogo manj sadov, to je pridelka. Poleg tega Pa občinske oblasti v vseh pogledih manj skrbijo za hribovske kraje kot za ravninske.
Zaradi tega bi morali končno popraviti te krivice in dati hribovcem zadoščenje, ki jim gre, saj je njihovo življenje že samo po sebi tako težko in 1 treba, <fa ga jim še njihovi občani iz ravnine še bolj grenijo.
Nekaj navodil za uničevanje tega škodljivca
GORICA, 8. — Po prefektovem odloku z dne 25. maja 1951 je uničevanje koloradskega hrošča obvezno v vsej goriški pokrajini.
Za uspešno uničevanje hro' šča priporočajo oblasti poljedelcem, da neprestano pregledujejo krompirišča. Ce se koloradski hrošč pojavi le na majhni njivi ali pa samo na enem delu njive, naj hrošče skrbno poberejo z rokami in jih sežgejo; če se hrošči pojavijo na obsežni njivi, naj krom-pirijče škropijo z uničevalnimi Sredstvi. Za vsak ha zemlje mora kmet porabiti od 500 od 600 litrov uničevalne raztopine.
Ker se hrošč pojavi in zajeda tudi paradižnike, meiJancane in paprike, morajo kmetovalci cd časa do časa skrbno pregledati tudi to povrtnino. V kmečkih konzorcijih bodo prizadeti kmetovalci lahko kupili . zelo učinkovito uničevalno sredstvo, ki ga bodo morali uporabljati v količinah, ki jim jih bodo priporočili v trgovinah. Naprodaj so sedaj že taka sredstva, ki koloradskega hrošča uničijo ob dotiku in ga obenem zadušijo ter zastrupijo. Ta sredstva ne uničijo samo odrasle hrošče in njihove bube, marveč tudi hroščeva jajčka ter preprečijo, da bi se iz njih razvil hrošč.
Za raztopino kalcijevega ar-zenata je uporabiti 1 kg kalcijevega arzenata na 100 l vode. Opozarjamo, da je kalcijev ar-zenat zelo nevaren za človeka in domače žival) i, zato svetujemo kmetovalcem, da ga ne uporabljajo za škropljenje, če raste skupaj s krompirjem tudi kaka druga povrtnina aii sadje (jagode, maline itd).
Ker se koloradski hrošč večkrat razmnoži v dobi rasti krompirja, je treba krompiri-šča poškropiti vsaj trikrat vsakih dvajset dni.
Koloradskega hrošča morajo uničevati vsi prizadeti kmetovalci vzporedno in to še preden se ta zajedalec tako razmnoži, da ga ni mogoče več uničiti. V primeru, da bi prizadeti kmetovalci ne poskrbeli za uničevanje hrošča na svojih njivah, bodo za to poskrbe-
le na njihove stroške pristojne oblasti.
Nevaren padec mesečnika
GORICA, 8. — Na Trgu sv. Antona so agenti javne varnosti včeraj nekaj po polnoči naleteli na moškega, ki je ležal na pločniku y samih spodnjih hlačah in srajci. Mož je bi!) nezavesten in so ga zato odpeljali v mestno bolnico, kjer so ugotovili, da je padel s precejšnje višine in si pri tem baje zlomil levo roko in medenico.
Agenti so takoj pričeli s preiskavo in izvedeli, da je mož 57-letni Roman Pregare s Trga sv. Antona 10, ki je ponoči speč korakal ob luninem svitu po sobi in se nato vzpel na okno in se tam nekaj časa sprehajal.
nekaj ni v redu. Zato so začeli karabinjerji s preiskavo. Za. ščitniki zakona so se zato približali brezposelnim, ki so že dobili podporo. Da so ti brezposelni spregovorili, so jim morali karabinjerji reči, da ne gre za resne stvari, marveč samo za informacije. Brezposelni se niso upali govoriti, ker so se bali, da bodo nalete li na ovire pri Jussi pri izpla čevanju podpore.
Nadaljuje se preiskava, da ugotovijo kolikim brezposelnim je Jussa odtegnil denar. Doslej je bilo vloženih proti Jussi večje število novih prijavi).
Ko beremo to vest, se pač moramo vprašati, zakaj se brezposelni, ki krvavo potrebujejo vsako liro. tako boje sploh spregovoriti o zadevi. Vzrok tega strahu ni v tem, da bi se ljudje bali, da potem ne dobe tega, kar jim pritiče, marveč tiči vzrok v trajni zaskrbljenosti, v kateri živi to ljudstvo zaradi strahu pred trikoloristi, o katerih hlinijo, da ne obstajajo. Zato so začeli ljudje odkrito govoriti šele tedaj, ko je bil Jussa že shranjen na varnem za rešetkami. Tu moramo pojasniti, da ljud. je pripisujejo trikolorizem ofr cirjem in bivšim oficirjem; ljudem, ki so pač kvalificirani zastavonoše nacionalizma. Tudi oče aretiranega «pridnega» mladeniča je bivši polkovnik.
St. Peter Slovenov
Pri nas pridno delajo na to, da bi ustanovili krajevni odsek balincarjev. V ta namen so 30. marca sklicali sestanek v gostilni gospoda Podreke A-lojzija. Sestanka sta se udeležila tudi pokrajinski ravnatelj zveze balincarjev in njen tajnik. Domači in okoliški balin-carji so se udeležili sestanka v velikem številu. Na sestanku so položili prve temelje za u-stanqvitev balincarskega odseka. proučili so predvsem pravilnik, nato je spregovoril pokrajinski ravnatelj, ki je izročil navzočim tudi kolajno, nakar 50 sklenili, da bodo for-
nov sestanek, na katerem bodo tudi volitve v odbor. Sedaj skušajo pritegniti čim večje število članov, kar ne bo težko, saj je pri nas število navdušenih balincarjev precejšnje, članarina pa bo samo 250 lir na leto.
Ukradeni zaboj orodja
GORICA, 8. — Lanskega januarja je gospodinja Jacuzzi Gizela iz Gradeža Ul. Buona-rotti 1 javila policiji, da ji je s podstrešja izginil zaboj z raznim mizarskim in drugim orodjem. Na vprašanje policije, ali sumi, kdo bi lahko odnesel zaboj, je Jacuzzijeva povedala, da ga je po njenem odnesel njen mladi sostanovalec 18-letni Pozzabon Egidij.
Na kazenskem sodišču sta se danes morala poleg Pozzabona zagovarjati, ker sta kupila ukradeno blago, tudi Tarlao in Pozzabon. Sodišče je Pozzabona pomilostilo zaradi mladoletnosti, Tarlaa in Grio-na, ki sta trdila, da sta blaga kupila v dobri veri,
Pogojna obsodba tihotapile
GORICA, 8. — Znana navada je, da finančne straže preiskujejo potnike, ki prihajajo iz Tržaškega ozemlja, na bloku pri Tržiču. Zato so vsi tihotapci tržaških cigaret vedno pripravljeni na najhuje, ko se avtobus ustavi pred stražnicami pri Devinu. Ko je svoj čas 39-letna Jon Frida iz Lo-gunde pri Bocnu, sedaj bivajoča v Gorici Ul. Randaccio 98, s kovčkom polnim cigaret šla preko devinskega bloka, ne da bi jo preiskali, je globoko zadihala. Toda najhuje jo je čakalo v Gorici. Na avtobusni postaji so se nenadoma pojavili financarji, ki so preiskali vse potnike, še preden so izstopili iz avtobusa. V kovčku Jonove so našli 2,5 kg cigaret in 200 papirčkov tihotapskega izvora.
Zaradi tega so Jonovo danes na sodišču obsodili na pla-malno ustanovili sekcijo, ki se čilo 12.050 lir globe pogojno, bo imenovala po Nadiški doli-j Kazni ji ne bodo vpisali v kani. V ta namen bodo sklicali zenski list.
Danes v Sovodnjah
trebušniki • mlečnozobci
Po dolgem in nestrpnfip N čakovanju bodo danes p°r dne na igrišče v Sovodnjef sopihali slovenski in srednješolci iz Gorice, nje vesti nam poročajo o rebitni zmagi trebušnikov, • so dokazali na treninga ' nedeljek, (kje ne smemo dati), da še vedo kako se «balon». Mlečnozobci pa ^ v nedeljo lomili kosti na nih igriščih, tako da so onj trenirani. Zdi «>. * na tekmo prišlo še precej di, saj so celo stare kore«« govorile pretekle dni;
študeo'
gheta. ma bo le fajn v ku bojo cabali baluon . ti an profesorji« (profes°rJ-Se enkrat pozivamo vse, danes popoldne zberejo igrišču, da bodo lahko P stvovali «tekmi stoletja®, tek tekme bo, po stari s ski navadi. «točno» ob la.
Do 15. aprila je|flS
uničiti koruzna
GORICA, .. - .--vniso « vse kmetovalce, ki se . utja, ničili koruznih stebel iB^jj naj to storijo čimprej- . rok, ki so ga določila rok. ki so ga dol0«1 _ lasti za uničenje k® _ stebel, je 15 . aP11*-, ničenjem
,ruznih
Z «•
koruznih ste^fnov
do kmetovalci obvsro' -pridelek koruze koruza® ^ ni. ki se razvija ravno nih kopicah koruznih ste
Obvestilo soi
davkoplačevalce^
SOVODNJE, i. ~ ZUP’V v Sovodnjah opozarja ' ,,<• koplačevalce. ki pl8®UJ ke pri davčnem ura(i“v. pl'' diški, da jih bodo laltf jio čali v sredo 11. aprila/5 'jp-
14. ure na sovodenj**
panstvu. s tem si.,b krajšali pot v Gradiško,
K I N
f
VERDI. 16.30:	«Pr°sf'
smejte se», R. Skel'pn- ^ VITTORIA. 17: «Mo3f*' dija», R. Alda.	,
CENTRALE. 17: «Plsn’e° Korejo«, G. Ewans. J. MODERNO. 17: «Vigi°I] Mac Crea.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Sledovi bose noge so izdali tatinsko ciganko
GORICA, 8. — Z možem in tremi otročiči se je lanskega ■junija pripeljala s potujočo hišico, ki sta jo vlekla dva vranca, v Gradiško 46-letna ciganka Braidic Ana. Svoj dom je zapeljala na prostran travnik m takoj izpregla konja, da bi se napasla in spočila. V naglici je zavrela vodo v kotličku in pripravila zajtrk za svoje malčke in moža. Cim pa . je z živaljo in družino opravila, jo je urno ubrala v Gradiško. Spotoma je ustavljala mimoidoče in s prosečim pogledom molila pred nje roko. Od časa do časa je smuknila v kakšno hišo in v njej pritiskala na zvonce posameznih stanovanj. Na svoji poti je še predpoldne obiskala tudi vilo industrijca Pian Edvarda v Ul. Carducci 97. Z naglimi koraki je šla po stezici skozi vrt in prišla do vhoda. Piano-va žena ji je dala 15 lir miloščine in se nato umaknila iz veže v kuhinjo. Pretkana ciganka je opazila, da so vrata spalnice odprta. Počakala je, da so gospodinjini koraki u-tihnili in se nato tiho splazila v sobo m kakor, da bi ji iz predala nočne omarice dišalo po zlatnini, je zavila okrog postelje in odprla predal. V njem je bila pletena košarica in ko jo je odprla,
so se ciganki zabliščale oči. Njena pest se je v hipu grabežljivo odprla in zagrabila zlatnino.
Nekaj ur po cigankinera o-bisku je Pianova opazila, da je iz košarice izginilo par zlatih uhanov, zlat moški obesek, zlata zapestnica ter zlata verižica z obeskom. Nemudoma je o tatvini obvestila moža in nato še policijo. Pri preiskavi je policija opazila na svetlem parketu prašne stopinje ženske bose noge, ki so izdale tatu.
Policija je ciganko aretirala in jo nemudoma zaslišala ter preiskala njen voz. Zvijačna ženska, ki je baje že bila vajena takih dogodivščin, se pri zasliševanju ni izdala. Trdila je, da ni ves dan zapustila voza in da se je v Gradiški ustavila, le da bi nakrmila konja.
Danes so na tukajšnjem sodišču sodili ciganki v odsotnosti in jo kaznovali na 8 mesecev zapora in plačilo 6000 lir globe pogojno.
Obsodba nepoštene
hišne pomočnice
GORICA, 8. — Svoj čas je 36-letna I išna pomočnica Furlani vd. Venturi Jožefa iz Sovodenj 60 našla delo pri uradniku Lupieriju Argiu. Lupieri
jo je najel samo za nekaj ur dnevo in ji v svoji odsotnosti zaupal stanovanje, ki mu ga je snažila. Ze prvi dan, ko je pospravljala njegovo spalnico, je Furlani jeva pogledala v omaro za perilo in ugotovila. da ima njen delodajalec pravzaprav mnogo lepega perila, ki ga prav gotovo ne bo nikoli rabil. Dan za dnem je znova odpirala omaro In strmela v vezene prte in rjuhe in si pri tem mislila, da čeprav kaj izmakne, ne bo Lupieri ničesar opazil. Zato se je v enem mesecu njene zaposlitve polastila treh rjuh, vezenega platnenega prta, nekaj moških srajc, kopalne halje v vrednosti 20.00o lir.
Lupieri je nepošteno po-strežnico prijavil sodnim oblastem. Na kazenskem sodišču je Furlani jeva danes, kot že pri prvem zasliševanju, trdila. da je Lupierijevo perilo zastavila na ukaz svojega delodajalca in mu dala denar, ki ga je prejela v zastavljalnici. Toda njena nepoštena preteklost in Lupieri sta dokazala, da laže. Obsodili so jo na 1 leto zapora in plačilo 18.000 lir globe. Poleg tega pa ji je sodišče še preklicalo pogojnost za kazen, na katero so jo pred časom obsodili na kazenski sodniji.
ŠPORTNA POROČILA
FORLI’-PRO GORIZIA 2:0
JuvenKna B-Brazzanese 1:1
Ker nismo mogli v naši včerajšnji številki zaradi Pomanjkanja prostora objaviti meh poročil o vseh nogometnih tekmah, ob razvijamo v današnji številki skrajšano poročilo o tekmah med Forli in Pr o Go-r-zia ter Juventina B in Brazzanese.
Predvidevanja pred tekmo so se uresničila. Pro Gorizia ni bila zmožna upirati se gostom iz Forlija. Poleg treh diskvalificiranih igralcev je v zadnjem trenutku odpovedal tudi vratar Masotti, katerega j« nadomestil Thomann, ki pa se ni znašel. Goričani so igrali brez povezave, zlasti srednje vrste, pa tudi napad ni mogel nič napraviti proti dobri obrambi gostov. Popolnoma sta odpovedala ta dan Meroi jn Genero; iz sivine pa sta se rešila le Cuz-zot in Macor. Od gostov je bil najboljši Cupghi, hvale vredni Pa so vsi drugi igralci iz Forlija.
Enajsterici sta bili takole sestavljeni:
Pro Gorizia: Thomann; Nu-nin, Cuzzot; Venuti, Del Fab-bro, Orzan; Di Biaeio, Genero, Meroi, Tulissi, Mačor.
Forli; Rognoni; Capra, Otto-galli; Allodi, Da Costa, Cappel-lo; Cuoghi, Paravano, Mciraghi, Canale, Amabile.
Sodil j* Grignarri jg Milana,
Ju ve ntina B: Spangher; Mo-setti, Bregant; Polo. Pavlin, Malfatti; Jarc, CorolU, Marega, Šuligoj, Vetrih.
Brazzanese:	Slone; Burlno,
Trignone; Cantant, Cucut, Cer-noia; Bernardis, Sensutfi, Dol-masson, Zlaini, Mu sini.
Mladi igralci Juventine B so v nedeljo zopet potrdili, da jih je na domačem igrišču težko premagati. Prav tako kot sta morali Itala B in Pro Homans B oditi s sovodenjskega igrišča samo z eho točko, je morala zopet ena izmed «velikih» pustiti peruti v Sovodnjah. Baz-zanese je bila prisiljena igrati neodločeno. Igralci iz Brazza-na so se izkazali zlasti v o-brambi dočim ni bila napadalna vrsta preveč dobra. Izmed domačinov so bili dobri Marega, Šuligoj in Corolli. Sodnik je z malenkostnimi napakami še precej dobro sodil. Juventi-na B je po tej tekmj zapustila zadnja mesta v lestvici, posebno še po odločitvah Nogometne zveze, po katerih sta bili proglašeni ?a neveljavni dve tekmi, in sicer ona iz Marianese in ona z moštvom iz Stražic. V Marianu )P namreč Juventina B izgubila, a z domačini je tekmoval igralec k; ni registriran. Zato je Nogometna zveza prisodila obe tekmi v korist Juventini B a rezultatom 2-0.
V demokrščansko ovčjo kožo ogrnjeni fašistični volk eOiornale di Triestert se je zopet. oglasil v vprašanju slovenske šole in polemizira z' našim člankom; «Je slovenska šola res privilegirana?» (Primorski dnevnik 27. marca 1952). Pravi, da mu je odgovor lahek. V tem ima prav, če računa na pretežno štvilo svojih čitateljev, ki pač požirajo nekritično vsako godljo, ki jim jo skuhajo tisti peresarji, ki so še pred leti pitali svoje naivne čitatelje z scivilizator-skim poslanstvom dvatisočletne kulture v primitivni in zaostali Abesiniji in na barbarskem Balkanuv.
«Giornalovr> člankar sc čuti močnega, ko vihti nekaj su-maričnih številk; če je treba stopiti na pot podrobne analize, tedaj mu le zastane sapa. Tako tudi preskoči vse naše podrobne primerjave o padcu števila učencev na slovenskih šolah, ki neizpodbitno dokazujejo, da je pretežni vzrok tega pojava naravni padec rojstev.
Najbolj ga je seveda zbodla naša trditev, da je Trst italijanski otok v narodnostno slovenskem ozemlju, zato se je kar v naslovu spotaknil ob to našo ugotovitev in jo zopet s sumaričnimi številkami hotel ovreči. Zato se bomo tudi mi zaustavili predvsem na tem vprašanju, ne morda zato, da bi aGiornaloves peresarje prepričali, ker oni itak prav tako dobro vedo kot mi, kakšna je dejanska resnica. Zato se tudi na vso moč trudijo kako bi zbrisali slovenski značaj našega podeželja. Seveda jim pri tem služi v prvi vrsti šola, kot jim je služila vse čase, odkar steguje italijanski imperializem svoje prste po naših tleh. O teh bi mogli obširno citirati n. pr. Angela Vi vanteja. No. ker je ta za "pravoverne italijanske pa-trioten (pravilno šoviniste) srinnegaton, bo prav da poiščemo dragega pisca, ki je iredentističnim srcem bolj drag. Vzemimo za primer Ruggera Timeusa, ki je napisal naslednje priznanje; «ln guesta opera (di assorbimen-to — raznarodovanja) l’in-strumento migliore e stato sempre la scuola. Scuole pub-bltche slave non c i sono statc mai a Trieste e non ci sono ancora. Perd i figi i de gl i slavi sono stati sempre obbligati a freguentare le scuole popolari del Comune, dalle quali sono usciti completamente italia-nizzati. A guanto pare questa opera di assorbimento — la sola che ha conservato italia-na Trieste non e niai riusci-ta grata al cuore internazio-nale dei nostri socialisti... itd.n (Iz članka sContro Vitalianita di Trieste« od S. januarja 1914; glej Ruggero Timeus: sScritti politici 1911—1915 Trst 1929-V1II, str. Zn) Taka je bila resnica pred štiridesetimi leti, taka je resnica tudi danes. Slovenski otrok, Jej pride v italijansko šolo, ’ bo gotov o postal žrtev msšorbi-mentae, kajti tudi danes je šola uVinstrumento migliore», kar je dokazalo med drugim
ITALIJANSKA ŠOLA NAJBOLJŠE ORODJE RAZNARODOVANJA
nedavno	f"*?j« ,P“ R"S3™ T«MUS
janje mladine italijanskih šol. pred 40 leti in tokO je Še doneS
Zato pa se trudijo šovinisti na ____________
vse pretege, da bi utrdili svoje šolstvo izven mesta, Su-marične številke, ki jih «Gior-nalovn pisun navaja, sicer u-stvarjajo pri nepoučenem či-tatelju videz, da je tudi podeželje danes že močno ita-lianizirano, a resnica je vse drugačna;
1. visoka številka učencev italijanskih šol gre predvsem na račun italijanske šole v Miljah, ki je vsekakor največji center na našem ozemlju izven mesta Trsta;
2. italijanski šovinisti si morajo pomagati z naseljevanjem italijanskih ezulov in svojih rojakov na deželi. Naravnost šolski je primer italijanske šole v Stivanu, ki je prag za vstop na Tržaško o-zemlje in torej italijanskim šovinistom še posebno pri srcu. Ze precej znano je dejstvo, da je štivanska italijanska šola imela pred komin-formizmom samo dva učenca.
Sele s Kominformom je prirasla za dva nova, pa ne taka, kot jih navaja «Giornalen, ko pravi, da so italijanski starši salcuni addirittura d i origine siciliana o piemontese« bili do
tedaj prisiljeni pošiljati svoje otroke v slovensko šolo.
Stvar v Stivanu je bila vse drugačna; kominformistični «internacionalizemn je olajšal slovenskima roditeljema vest., da sta za skledo leče prodala svoja otroka italijanski potuj-čevalnici. V šolskem letu 1950-51 je štivansko Italijan-
Uradno objave
UKAZ st; 37 OPROSTITEV RADIJSKIH PRISTOJBIN ZA SOLE
Ukaz št. 57 oprošča šole plačevanja radijskih pristojbin. Oprostitev se doseže s prošnjo pri u-stanovi, ki ima koncesijo za radijske oddaje in ki izda dovoljenje za brezplačna poslušanje, ki velja eno leto.
Prošnjo za oprostitev je treba vložiti po višjem šolskem nadzor-niStvu.
•a # ■>
UKAZ ST. 36 DODELITEV VZGOJNIH ZAVODOV VERSKIH USTANOV E-NOTNI BLAGAJNI ZARADI RODBINSKIH DODATKOV
Ukaz ZVU št. 36 odreja dodelitev vzgojnih zavodov, ki jih u-pravljajo verske ustanove, trgovskemu, poklicnemu in umetniškemu odseku Enotne blagajne (Cas-sa unica) zaradi rodbinskih do-datfeov,
sko šolo obiskovalo šest otrok. Od teh sta bila dva otroka istrskih beguncev, dva otroka, katerih starši so iz Tržiča (Monfalcone) in dva otroka zgoraj omenjenih slovenskih staršev. Tem šestim učencem pa so dajali v šoli maslen kruh, presno maslo, marmelado in še kaj sličnega, da bi tako lovili slovenske otroke kot muhe na med. Italijanski šoli s Stivanu so mogli zagotoviti obstoj šele z naselitvijo čožotskih in istrskih ribičev v novo ribiško naselje. Prav tako so z naseljevanjem v Devinu, Sesljanu in na Proseku utrdili tamošnje Italijan, ske šole. Vzemimo samo primer italijanske osnovne šole v Sv. Križu. V tej šoli je bilo v šolskem letu 1950-51 od 43 učencev 18 otrok iz ezulskih družin naseljenih v Sv. Križu. Da je to njihovo naseljevanje načrtno, kaže nova naselitev 13 italijanskih družin v Mavhinjah, ki je povsem slovenska vas. S to naselitvijo imajo v načrtu seveda tudi ustanovitev italijanske šole, ki naj bi potem počasi pritegovala tudi slovenske otroke. Na tak način bi se dala katera koli slovenska vas tudi «pokitajčitit), kakor bi se tudi dala kaka italijanska vas v Toscani «posloveniti».
Ni vredno predolgo zadrževati se pri «argumentacijah» « Giornalovega » peresarja ; vendar bi se ustavil pri njegovem priznanju, da je italijanski šoli pomagal ima no-sko šolo obiskovalo šest otrok, gen kominformizem. (On sicer pravi «il fenomeno cominfor-mista ha sgonfiato il pallone della scuola slovenait). Da, itulijanski iredentizem, ki u-porablja še vedno šolo kot ninstrumetilo migliore per la opera di assorbimento», je lahko kominformizmu hvaležen. Ne za to, da so se vrnili otroci italijanskih staršev v italijansko šolo, ker teh v slovenski šoli nikoli m bilo. V slovenski šoli so bili in so tudi še danes na veliko jezo šovinistov nekateri otroci, katerih oče je Italijan (in včasih zares uaddirittura di origine siciliana o piemontese«), vendar pa jim je mati Slovenka. T.o so torej otroci iz mešanega zakona in tu nima niti italijanska, niti slovenska šola nekega privilegija, da jih reklamna zase. Le diskriminaciji in zapostavljanju Slovencev in njihovih šol je pripisati dejstvo, da je mnogo več otrok ir mešanih zakonov v italijanskih šolah kol v slovenskih, Ob resnični vnako-
avnosti obeh norodn se to razmerje po vsN nosti močno pribli:a u jt1®' čenju. Da se povrne«}0 ^ ri. Kominformizem le s tizmu napravil usl«9 ^ čem drugem; zapeli01 jružin-.| ge čisto slovenske aie« da so v zgrešenem- 10 „;(? -■ ((intemacionalizma» itati
vale svoje otroke v :vo'i,,0L ske šole. K temu je P pro(f
la kominformistic«° :e d
ganda tudi s tem, * venske šole označile	,
le titine« (primer » Ja<v hribih). To je biU*£jot£ pomoč kominfornue	(
stičnim asimilators t]ič^,t\ rom; že s tcm stl .^jl 0 svojimi pajdaši . pa* odveze za avergoo«0*0^ f to». Ce je tu
venski šoli sre	8
italijanski (ne P0*,; je. )|!fl
mešanega zakona.	)o
na žalost v »t®1*1® vse polno slovens ,oVeH5 kov iz P°,vs^{Ute, B .tjh družin. Salčičt. K° voie ,tf ci, Cahi, Semech % s°e j, Tenceti in.U fi šoli,
kriški italijanski	CeCji,
Coki, Kluni. 2eri% ’ niki. Krti, $krVl> ^aiijaldj Kralji in Kureti «	d,vl)
šoli pri Domju. « s c* šolah zopet cela	siati-
skih priimkov ven*k* Jj skega očeta
tere pričajo, da .	0	tfPu
danes v velik} « gi kominform*	kot	0
šola isto P°sLann,usa.	m/
su Ruggera Tu«e'\	’	/
Ce bi se »'ysiilbrez starši, ki s0., t;ianskeS°. f nasprotniki it«War?Ltnik>Ji
dentizma t« n aVedlk k r vratka Itai*ie‘Zu pošiljanjem s«° dpiral° ,((■ italijansko šolo P*#* nje italii*n**lg?ror?y> in kot pravi R«f«na rr*U
vconservano ’™Lsali
bi se takoi.P obelil ugD0 dejanja in bi po* ob,s*°
do njihovi otro	f,
odslej slovensko	v
Zaslopsb®^ ,£ii; pri š«fu
Delegacija Aaprila P£K« dj ponedeljek ■ gosp°f %e(P%
Jugoslovansk j0žetd iitoi
legacue Pr® - s0 % F <
ku. Delegatke	T,ta	, e
pismi za
ni odbor AFZ zahva‘ ASPi<
katerih iz^-iranih kj g> jt žena. organ ^r ^ k> vi*
za	odločno	sta	aI,5kad£.
zavzela J«* Navije
in narod JAanJa. jeie0‘,S žaškega vpr gnske cLdr%» Sef iogosl^ je fsljK
prof	b
predstavnica0d* (o-
v prisrčnem obljub'‘jai, delegatkam . odP°J fri<>|9 i?
pismi čim P^b0	i
*KMORSK! dnevnik
». apni« 1MB
De Gasperi /e rekel: Nismo imperialisti
.sm° že’ je izšla -.. * ’ *i Jo je izdal poseben
^bor in ki nosi naslov «Trie-l7?m i1?.8 ima ^oraj 3 kg Ss'lai ^ velikega atlasa. Čelu Odbora ip rramaro
Am,w.“ Ubora je Gaspare iAnibrosini, demokristjanski
Ser.elf'*in predsednik zuna-5LB_.^‘finega odbora rimske
ni= r»	na uauas-
Di!L-x ■ Ja ni imperialistična. j[lc se bomo pa podrofcne-
dve, iz Raie dve, z Brio-n. *rt. z otoka Korčule v
CaJmacij^ secjern sjjk z Rek,.
• lipana ena. z Velike-
inč/s« 1	uuuvj. c* I.iiiiarwr
2b°niice, Giulio An-. ^Sjn^k predsedstva »j ®. V.^i	Gasperiju;	zna-
Trstn nanski pes čuva-' v S- .Ca2®narata; Giorgio
meseni?1'	Gasperijev	na-
minki .v rtmskem zunanjem mmstrstvu; Guido Gonnella.
tajnik demokristjanske S^ke, itd, itd. Zupan Bar-‘ J* seveda tudi zraven!
,a ® d,anas	vam bomo našteli
biiio * 1	e	fotografije	vse-
'tiL ^isa’ ki dovolj zgo-niat* ukazujejo, da današ-
1 teustavili na člankih.
»“ POldirno rtri vrveti*
t - Pojdimo po vrsti: ^Opatij* _50 tri slike,
šinK°Sinfa ena' z Malega Lo-Pn(H ’ iz Poroča dve, iz S!ina^‘' iz Postojne tvti,1 Sečnika tri, iz Splita drj ’ !Z Trogirja štiri, iz Za-? pstnajst slik »bet* ,ni potrebno še po-vjeJ.Ppodarjati, da hočejo z kavi? slikami dokazati, tj,,.?.	?! istrski in dalma-
k rL j'ap in mesta spadajo slijV^trepatnj)). Poleg teh toton?®,. ?e seveda vse polno
tone a "Jf*1 in kraiev IZ tli * A m B STO, kar sploh S(natra vS?, mti omenjati, saj že t«? TO italijanska vlada
Ot RVfiic r.Tonoliff -r\r\A nip-
»n svoie ozemlje, pod nje-Hti-^^nostio, ki ni »nikdar
"nsnila#.
>*§
^ai še omenimo, da je po-
odbora še
•čSst^^riega — - -
te, vdbont za izdajo knji
^n«n»- ša sestavljajo sledeča sen.,”' Njegova ekscelenca Orij„I Vittorio Emanuele Ik?®' Predsednik Žmage oa i? entf della Vittoria«);
vsdn? ?,astai predsednik, na-riani častnega odbora
Sij« PH
(e^4 Oberdan; družina mučili- Fat>ia Filzija; zlata me-
Hieim drjžina mučenika Gu-
o«.	^ OllPrHnn*	mn-
Dreri. °,(iv- Antonio Ciamarra,
(t.ir^dr -
Vodj^^Martehi. komisar za-
skupine zlatih me-Achiiu ¥a medalja general v,.* ut Ma
Pittr- n-astro azzurro; odv. žeji. Ricci, predsednik Zdru-Ogjl^jnih invalidov; major 2iv^nico Trabalza, komisar ti osiepelih v vojni; zla-
^ rhcj	v	vujiu, z,xa-
ttjuj. Ia'ia Ettore Viola, predat.;... ??°jevnikov in vojnih
!t5r jtikov (to je tisti, ki ga nekaj dnevi neki de-'8nskt poslanec v par-t’.a tako pretepel, da se Ji«) sp vedno zdravi v bol-
LIVIO GRASSI: Storia della Tenezia Giulia
in potvorba zgodovinskih dejstev
V petem snopiču stran 72 pravi Livio Grassi v opombi pod 2, da je ves arhiv CLN še eimmagazzinato« . vskladiščen, da zato ni mogoče podati natančnih pojasnil v odgovor na očitke s slovenske strani. Kako more potem Livio Grassi sploh pisati zgodovino, ne da bi poznal arhivski material. Kako more govoriti o stališču OF in njenem programu, o programu CLN, o odnosih med slovensko OF in italijansko CLN brez poznanja in citiranja dokumentov? In vendar piše zgodovino, ali kakšno!
c ah... je prispevek akcije». CLN za zgornjo Italijo ne govori nikjer o aneksiji niti o odstopu pokrajin, govori samo o boju proti okupatorju.
Vse, kar Grassi bere iz tega proglasa, o katerem trdi, da bi ga CLN za zgornjo Italijo ne smel izdati, da ga tržaški CLN ni mogel sprejeti, je izvito iz trte. AH da smo odkriti, tržaški CLN se ni hotel bo. riti ob strani Slovanov, šča-dov, stal je pač s simpatijo ob strani fašističnih republi-kančkov. da se najbolj milo izrazimo. Dokaz temu je Gras.
IVO JUVANČIČ
Prav zato mu ne moremo reči, da namerno potvarja zgo-
dovinska dejstva. Ali objektiv, no gledano, to kar je napisal o OF, to vse so pristne zgodovinske potvorbe. • Dokaz za to trditev naj poda kritična analiza njegovih izvajanj,.
Na 41. strani trdi o Osvobodilni fronti, da «se je kmalu jjokazala njena propaganda med komunističnimi elementi. Tako se je zgodilo,» pravi dalje, uda so komunistični zastopniki v CLN zahtevali, da se kot dokaz prijateljstva in odkrite demokratičnosti prizna Jugoslaviji aneksija it a. lijanskih ozemelj, naseljenih pretežno s slovenskim prebi-valstvom». Ta njegova trditev, na kateri sloni vsa njegova zgodovina Julijske Benečije, ko govori o OF, ki jo v tej ali oni obliki ponavlja fcot prežvekujoče govedo svojo krmo, ne samo, da ni nikjer dokazana, marveč je tudi iz trte izvita.
Ne OF ne Komunistična par. tija Slovenije, še manj pa italijanski komunisti, dokler Grassi ne dokaže za zadnje kaj drugega, niso nikdar postavljali pogoje aneksije slovanskih. ozemelj h Jugoslaviji. Po mednarodnem pravu so ta. ke aneksije nezakonite, absurdne. Niso pa bile absurd za Hitlerja (aneksije Avstrije, Če-hoslovaške itd.) za Mussolinija (med drugimi aneksija Ljubljanske pokrajine 3. maja 1941). OF in vsa antifašistična gibanja bi bila fašistična, če
sijeva zgodovina, kar smo že podčrtali zadnjič v našem listu. Seveda, da danes to svoje zadržanje opraviči, mora potvarjati stališče OF in stališče KPS, stališče tržaških italijanskih komunistov, ki so takrat stali ramo ob rami s KPS in. OF in stališče CLN za zgor. njo Italijo.
Da, to pa bo res, kar gospod Grassi trdi o tržaškem CLN, da je za svoje sodelovanje z OF vse obdobje postavljal pogoj «nedotakljivost meja«. Do. kazov za to tudi ne prinaša, mi pa verjamemo, saj je sam Mussolini večkrat ponavljal «i confini non si discuttonon, kadar je šlo za njegove, za italijanske meje, trdit pa o drugih mejah, da niso večne. Tržaški CLN je imel pred očmi
le meje Italije, mar njemu borba proti nacizmu, še manj proti fašizmu, zato je razumljivo, da so bile meje zanj aaonditio sine qua non» (stran 41), pogoj, ki ga. moraš spre jeti. Ali so bile one meje demokratično začrtane, ali je bilo slovensko ljudstvo in ljudstvo Istre z onimi mejama zadovoljno, ali so z njimi ravnali kot se ravna s poštenimi državljani? To je postranska zadeva. Grassijeva conditio sine qua non tržaškega CLN ie izraz čistega šovinizma in najčistejšega imperializma. Zato je vse njegovo poglavje ali piano espansionista jugoslavo» boj z mlini na veter. Da, Jugoslavija. je zahtevala Istro in Slovensko Primorje, ker je naseljeno, kompaktno naseljeno z našim ljudstvom, če izvzamemo nekaj mest, kjer je bila in je še naša močna manjšina. Naše ljudstvo je bilo do grla sito italijanske fašistične pravice in je zato samo zahtevalo priključitev k Jugoslaviji.
Ce pa Grassi s tem v zvezi na strani 54 in 55 govori o Orjuni in njenih atentatih v Slovenskem Primorju, mu moramo odkrito povedati, da je zopet falsifikator zgodovine, Slovensko Primorje Orjune rti poznalo. Ubogi zgodovinar, ki ne zna toliko našega jezika, da bi prebral, kar je pisal Ko. ledar Gregorčičeve družbe pred nekaj leti, koledar, ki je izšel v Trstu. Tam bi bral o organizaciji TIGR ( začetnice Trst — Istra — Gorica — Reka) in bi lahko izvedel, da so marsikaj, najvažnejše, kar pripisuje Orjuni, pred katero je
trepetala le fašistična, informativna služba., izvršili primorski Slovenci organizacije TIGR, ki so upravičeno tolkli fašiste 'in njihov krvavi režim, ki je Slovencem v Italiji vzel vse.
Najlepša cvetka Grassijeve historiografije je pa zrastla na 66. strani njegove zgodovine, kjer ponatiskuje v italijanščini proglas Pokrajinskega odbora OF. Debelo ponatisne iz tega proglasa, kaj? Ne bi si mislili: ugovore sredinskih elementov iz Slov. Primorja proti OF. — Človek, celo ne ve, zakaj. Mož ne zna čitati in interpretirati dokumenta, saj je potem tudi njegov zaključek k temu dokumentu zaključek, ki visi v zraku; zapiše namreč; «lz tega proglasa jasno sledi, da je OF hotela delati sama v danem trenutku, ne da bi se opirala na italijansko sodelovanje CLN«. — Tega zaključka ni mogoče napraviti iz onega dokumenta, kjer ni govoru o CLN, če se noče sklicevati na besede, da je. OF obsodila filo-nemške izdajalce in zato tudi CLN, ker je bil filonemški. Zaključek je napačen tudi v tem, da je Osvobodilna fronta hotela delati sama v danem trenutku, napačen zato, ker je OF že delala, se že borila. Skratka, vse navajanje proglasa OF in zaključna Grassijeva trditev nima prav nobe. ne objektivne logične zveze in je. prav taka, kakor da bi mi hoteli trditi sledeče:	ker so
lansko leto bile velike poplave v dolini Po, zato so letos na Tolminskem plazovi odnesli več hiš. Š tako logiko je pisana Grassijeva zgodovina•
Temu čutu človečnosti hočemo ostati zvesti
(GIORNALE Dl TRIESTE)
Slovenska zemlja je vstala iz ruševin. Toda to delo je zahtevalo velikanskega truda in požrtvovalnosti. Ostal je spomin na rop, požig, pokolj, ki so ga fašisti skupaj z redno italijansko vojsko uprizarjati na naših tleh Ostali so nešteti grobov*
V občini Brdo v Beneški Sloveniji
družine z uradnim in prvotnim, čisto slovenskim imenom
^jslco -do Vida lijeva rspublika ?
zahtevala priznanje aneksi-izven mednarodnopravne pogodbe, izven mirovne pogodbe.
je
Kaj je zahtevala OF od članov italijanske kumunistične
Ifarn'
1% ^hformovci se po svo-
*!>
m padajo pri tem v ki ), nova protislovja. Revč-kako bi se izmo-
t> '^prijetnega položaja, „ ari so sami zabredli.
1)0	škripcih	pa	so
- sisne;
in odločnem- go-aJ an?ršala Tita, saj je se. *t(n-at?l'crienje in pisanje o »ost res že prava vmet.
fVttu Prevrača.n)u kozolcev. tedijo K te zadrege se tudi fazne nesmiselne go-
?°hi
%Dci cu širijo kominfor->ezi z rešitvijo tr-ti vhrašanj<i. naslednje lJa ^ - a Tržaškega ozem. ?° fviC .^Pečetena, cona H k? A a Jugoslaviji, c o-- *** nf?- daliji. Izjema pa
tis,
;a ;?US in dolinska ob-skupno tvorili
Tak? ykalijevo republiko. IfdcUj ’)aJ bi bil tudi Vidali to j*.	Pri zloglasnem «ba-
Ptt)Q- j
KoiJJ s,CCt -smešna, toda pri0vcu *° "t1™ 7° l(thk0 v<-'dovali. Sicer pa
Ni
!es:
e sod.jPisanju Unitd sa. ^vsaj	imajo	vid ali jev.
i Za ^isko občine že se-nl,hi meiC* ffPuMiko, saj >- Mks 1 P° njihovem mne-f*n v Miljske hribe ra. kakor da bi šlo za zaščiteno lovišče.
Ai
,2ouezništou s fašisti, kt njihovih prista. „ ^■sodilo, na vse načine
Ce| ki jim. vendarle neka-v svoji zaslep-
verjamemo.
Na
partije? Kakšno propagando je vršila med njimi in da dodamo, isto je zahtevala od vseh poštenih Italijanov in zato tudi od CLN, pa naj si bo julijski, kot Grassi naziva tržaškega?
Slovenci nimamo svojih arhivov uskladiščenih, dasi moramo reči, da se je zaradi ilegalnosti in konspiracije precej naših dokumentov zgubilo. Dokumenti so tudi redki, ker nismo mogli in smeli pisati, kot bi hoteli, vendar pa lahko postrežemo gospodu Grassiju z več dokumenti. Tu samo s pismom Centralnega komiteja KPS Pokrajinskefnu komiteju Slovenskega Primorja z dne 5. februarja 1944., kjer se, kljub temu, da je Plenunt OF za Slovenijo proglasil ozemlje Slovenskega Primorja kot sestavni del Slovenije in Jugoslavije, poudarja, da je «diskusija pripadnosti nevarna«, da bu. duhove in vzbuja šovini-
\ Srecno pol I*sislicnim
rafacem ,?° Italiji
SB 27
rn-ri' IUarca, fco so po-7nJa,i. J j^i Po tržaških Ptdel rjoleo tistih
poleg tistih i> ^‘.H rJC:^ki, so jih pre-
y Ji*	Ctrl	V*-
izpred šol rij; aei ,® a- da bi kriča-mr^Ua! iMiah, med Tr« ,°0e take
nieiJst Ip ljfafee, POZna-
'a } le, Hn daleč, vedo o rioS1 Oa "dalianissunon pa-
'•tori ko” JJo braniti.
Trsta
" Knihn^dltje jutro po pPro-
rf, !bu- o Uto. t%U!n- fci .kraja izpolniti Jtm j'h dali
so
li
t’ozii?°(®e do bližnjih so l. 1 domačini.
^fe-^Lobldaco, u
an^e. u, nem jeziku.
^ Še Vr°-
■a.
govorica
Slo,C	Začeli to
iat? Križa«en?e s xUlvi u, S t,.. :an ra mo«,,,______
Z.
k>hu ]J*Prie
ilh tr	eaušni.
*** .Potniki — ra.
^ b^ih 1>“:
Kof th.li °n*tran meja
4	U	. Pozdrat, pri
■ 1^'n.ičnf *° ‘talijan. V hr J-iCn, razgrajači rln.
ilrn”l Tazfir«jač{ do. n Ore.
Med najbolj zanimive pro. bleme v občini Brdo spadajo prav gotovo tudi priimki njenih prebivalcev, Ti so namreč pristnega furlanskega izvora, čeprav je dokazano, da je vse prebivalstvo slovenskega porekla. Kako lahko tazložimo ta nesmisel?
Ze iz najstarejših dokumentov, ki so nam na razpolago. je razvidno, da so bili ti priimki italijanski. To pa zaradi tega, ker so pri pokristjanjenju prebivalstva vsilili ljudem furlanske priimke.
V starih časih tj kraji niso imeli lastne. cerkvene uprave, ampak so bili priključeni v verskem in civilnem pogledu oblasti v Tarčentu. To središče pa je bilo tipično furlansko, čeprav so ga obkrožale slovenske naselbine. Bil je «utrjen gradi«, ki je imel nalogo, da je zapiral slovenskemu prebivalstvu prehod iz. Gornje Terske doli-
ne in da je ščitil ravnino pred invazijo od strani drugih narodov. Zaradi tega svojega položaja in naloge je bil grad v Tarčentu popolnoma furlanski in za razliko od Čedada, tu Slovenci nikoli niso mogli priti do besede.
To je treba pripisati poseb-. nemu zemljepisnemu položaju, ker tvorita gori Bernardi ja in Stela nekak vmesni zid. med tem predelom in med Gornjo Tersko dolino, s katero je povezan samo z ozko sotesko, ki je dolga kakšne štiri ton in je bila nekoč t;žko prehodna. Zato so bile cerkvene oblasti v Tarčentu furlanske in so imele za slovensko okolico' samo vikariat.
Najbolj razširjena imena v občini Brdo so: Lendavo, Bob-bera, Molaro. CuJetto, Culino, Sinico, Negro, Cerno, Lovo, Del Medico. Marchiol, Roseano, Tomasirro, Pez, SgaTban, Mu-
chino, Cher, Mioottis, Battoia, Pinosa, Moro, Di Lenardi. Cra-maro, Mozza, Gasparo, Majti-ghello, Dc Bellis,
Od vseh 21 navedenih imen je samo eno, fci ima slovensko obliko: Cher. Nedvomno je prišla ta rodovina v našo dolino pozneje, ko je bila že krščena nekje drugje, kjer je lahko o-hranila svoje prvotno ime.
Toda tud: drugi priimki imajo nekatere slovensko značilno-sti, čeprav Riso tako očitne. Vzemimo na primer priimek Cerno. Družine s temi priimkom živijo skoraj vse v Brdu in Sedliščah, Poleg teh pa imamo v vasi Zavrh še priimek Negro. Nekateri so bili mnenja, da je priimek Cerno morda slovenskega izvora, Negro pa Italijan, stoega. To Pa ne bo ustrezalo resnici, ker je Negro samo prevod. priimka Cerno. Kako je prišlo do tega prevoda je težko
di
zem. Važno je, enotno antifašistično gibanje proti nemške, mu okupatorju in italijanskemu fašizmu, (Podčrtali mi.) Zato zahteva imenovano pismo, «da se pomaga italijanskemu delovnemu ljudstvu, da izvrši aktivizacija v boju proti nemškemu okupatorju«. Skratka, linija naše Partije in naše OF za sodelovanje s CLN je bila; aktivno sodelovanje v boju proti nacizmu in fašizmu in ne aneksije slovanskega o-emlja. Boj, boj,, neizprosen boj, to je bil prvenstveni pogoj za. sodelovanje med OF in CLN, med KPS in KPJ, med Slovenci, in Hrvati na eni in poštenimi Italijani na drugi strani.
Gospod Grassi, sedaj preberite še enkrat proglas CLN za zgornjo Italijo v vaši zgodovini na strani 42, proglas, kjer CLN poziva Italijane na sodelovanje s slovenskimi partizani in povejte odkrito, kaj je tam zapisano. Prav nič drugega kot prav isto, kar je po• stavljala kot pogoj KPS in OF.
AKADEMIJA
blaumbkamipe
Nižja slovenska srednja šola, ki je po številu dijaštva naš največji zavod, je imela v nedeljo popoldne svojo aka. demijo/Bila je v prenapolnjeni dvorani Avditorija in ob resnični ubranosti poslušalcev, kar oboje dokazuje, kako nam je slovenska pesem in beseda draga, zlasti draga, če pri-kipi iz mladega srca. Nehote začutimo tisti čudoviti spoj iz roda v rod, ki bo tudi bodoče rodove čuval in ohranjal na tej zemlji.
Akademiji se je poznalo, da so tako profesorji — režiserji kot nastopajoči dijaki vložili vanjo mnogo truda. In temu je seveda odgovarjala u-činkovitost posameznih to&k ta celotni uspeh. Da pa tega ni bilo lahko doseči z našo tržaško mladino, ki je že po svoji naravi usmerjena nekam navzven in na tisoče stvari, je samo po sebi razumljivo. Zato gre profesorjem in mladini resnično tem večje priznanje.
Samo pestrost sporeda kaže, da jih skušajo uvajati kolikor mogoče v vse zvrsti umetnosti, kar je tudi popolnoma pravilno Otroku naj da že šola čim več tudi v pravcu umetniške ustvarjalnosti. Ob lastnem o-troškem umetniškem doživlja, nju naj mu budi željo po čim višji izobrazbi in naj ga navaja k poglobljenju v umetniške vrednote. Tako bo znal
Višek je v besedah; «Prispevek J poZneje v življenju ceniti u Italijanov v obmejnih provin- metnost in njen vpliv na kul-
| turni vzpon v družbenem pro-
Pevski zbor slovenske nižje gimnazije med nastopom
eesu lastnega naroda m v odnosu do drugih narodov. Leti naj nas Slovence tu v Trstu spoznavajo po naši kulturi. Akademija Slovenske nižje srednje šole spada nedvomno v vrsto takih prireditev.
Kot osrednja točka akademije je bil nastop mešanega pevskega zbora, ki jč odpel osem pesmi pod vodstvom Marije Zupančičeve. Zbor je številen in glasovno močan. Pozna pa se mu, da je nastal za to priliko in zato tudi ne premore še onih uglajenosti in fines. ki jih imajo tako rekoč stalni mladinski pevski zbori. Ko sem poslušala njegovo izvajanje. sem morala pomisliti na nekdanjega Trboveljskega slavčka, na zbore, ki so vzkli. li ob njem in na sedanji Mladinski zbor Slovenske filharmonije v Ljubljani. Mnenja sem, da je prišel čas, da tudi tržaški Slovenci pričnemo mi. sliti in z združenimi silami delovati za reprezentančni mladinski zbor. Bil bi v čast naše šole, v ponos nam vsem in marsikam, kjer nas še ne poznajo, bi lahko ponesel našo pesem. Za pevski material mislim, da nikakor ne bomo v zadregi. Mnogo ga mora biti tudi v šolah, ki v tem pogledu vsaj javno niso še ničesar pokazale.
Od osmih pesmi je zbor zapel tri narodne; »Pastirsko«, «Soči», «Splavarsko», Adami-čivi «Zbadljivko» in »Drežni-ško», Pregljevi «Cigansko» in «Pomladi> ter po Beethovnu «Večerno».
Zupančičeva je spremljala na klavirju tudi simbolične vaje «Mati ziblje«. Dijakinje so jih, pod vodstvom Sonje Muhr, ubrano izvajale.
Od zbornih recitacij, ki smo jih vajeni slišati, se je zborna recitacija «Pesni.ki se pogovarjajo o domovini« razliko, vala po številu avtorjev. Navadno prednašajo recitativni tekst enega samega. V tej je prof. Ivan Savli miselno po vezal bisere, ki so jih naši književnosti nanizali v domo. vini: 2upančič, Gregorčič, Prešeren in Aškerc. Zamisel je bila vsaj za nas izvirna, le škoda. da ni bilo vseh dvanajst recitatorjev na isti višini. Toda če pripišemo to otroški tremi pred prvim nastopom, vi-
Idimo. da tudi ni' mogoče — Zelo dobro, skoraj brezhibno pa je bila podana druga zbor.
na recitacija »Beseda slovenskih pesnikov o materi«. Leta je prihajala izza odra. Sodelujoči zbor na odru jo je spremljal z nemim izražanjem svoje čustvene povezanosti z njo. V prizoru, ki je prikazoval živo. sliko Cankarjeve besede o materi, je ta beseda z vso svojo bolečino in lepoto tudi v nemih kretnjah resnic no zaživela.
Posebnost akademije sta bili dve karakterni plesni točki učenke Anice Zerjalove: prva Gounojev ((Labodji spev« in druga Musorgskega «Gopak». Z drugo jc poslušalce navdušila, da jo je končno morala le ponoviti. Dolgoletno strokovno šolanje pa je prišlo do izraza v prvi. Prav je, da je žela toliko pohvale in priznanja. a to naj ji bo samo izpod, buda k nadaljnjemu delu in
resničnemu študiju, ki ga prav umetniška tvornost v toliki meri zahteva.
Odlomek >z_ Goljeve mladinske igre ((Jurček« so vsi nastopajoči otroci podali ljubko, se. veda z večjo in manjšo sposobnostjo vživljanja. Težko pa bi bilo na pr. preveč pohvaliti godca-harmonikarja, da se ne zameriš kozličku ali komu drugemu. S svojim Jurčkom so pristno zaigrali in nam pokazali, da bi bili sposobni izvesti celotno igro. Tudi tu velja po mojem mnenju nekaj take. ga kot za mladinski zbor. V spomin mi prihaja Ribičičeva igrica «V kraljestvu palčkov«, ki so jo igrali v Narodnem domu 1917. leta. Nastopali so o-troci iz slovenskih šol. Ali nam ne bi lahko pripravili tudi se. daj tako osrednjo mladinsko prireditev in podali eno ali dim go mladinsko igro? Želela bi, da bi v bodočnosti naše šole o tem razmišljale. In vem, da v tej želji nisem osamljena.
MARA SAMSA
Tržačani /e žrtve ulazov v SioveRiji
Otroški vrtec v Skednju na. bral lir 3.000, Armričida Mar!ja razna oblačila, Papio Karla 1/4;; kg rusk-sga čaja, Siškovič Josipina lir 500, družina Mikttš 1.000, Požar Fani 240, Kocjančič Valerija razna oblačila, Peto ka Kocjančič 15 kosov oblačila obutve in 1 peč. Ivančič Miia 11 kosov oblačila. Petea-ni Marija-Geržel 39 kosov raznega obtočila, 7. metrov blaga.
ugotoviti. Verjetno ie to vpliv zemljepisnega položaja, ker živijo Cerno bolj v ozadju, v stiku s Karnahtsko dolino, medtem ko živijo Negro na go-ri Bernadija že bolj proti ravnini. Tako se je verjetno zgodilo, da s<j v isti družini v enem kraju priimek samo poitalijančili, v. drugem kraju pa so ga dobesedno v italijanšč no prevedli. To bi lahko služilo za dekaz, da so že tudi v prejšnjih časih skušali poitalijančiti tukajšhje prebivalstvo. Priimki Moro pa prav gotovo izhajajo iz istega debla samo. da so morda prišli v te kraje prej ali pozneje kot pa ostale družine in tako so jim vsilili tu. ds drugačen priimek.
Treba je torej poudariti, da niso prišle vse družine v našo občino istočasno. Nekatere so prišle celo tako pozno, da lahko ugotovimo odkod izvirajo. Tako na pr. so prišli Tomasino iz Karnahtske doline, kakor tudi De Bellis. (Tako se imenuje v italijanščini vasica De-belež v Karnahtski dolini) . Roseano in Di Lenardo (pa kaže, da so prišli iz Rezije. Iz te doline so menda prišli tudi Ga-sparo. To ime »j zdi po svoji obliki zelo italijansifco, v resnici pa je samo poitalijančeno it Gasparlič, kakor imenujejo v Reziji hudiča.
Nekatere priimke najdemo tudi v Furlaniji, z 1« majhno ali nobeno razliko. Tako na pr. najdemo priimek Pez, ki j« po-nekod dobil obliko Petz in priimek Lendaro ali Londero, kot ga najdemo ha pr- v Huminu. So v Furlaniji tudi družine, ki imajo točno. en»ik priimek ka-kor na pr.: Molaro. Toda na podlagi samega priimka je tež. ko ugotoviti, če gre tu za isto ali več rodbin, ki so jim vsilili enak priimek. Ce proučimo primer za primerom, lahko ugotovimo, da so številr% družine, ki danes živijo v ravnini, prišle iz Gornje Terske doline. Tja so se preselili dedi ali pradiedje sodetonikov. Tako na pr. je za župnika v Magna-r,u neki Molaro, ki prihaja iz Coloreda pri Montaibamu. Nje. govi predniki pa so prišli tja i* Terske doline,
V občini Brdo pa imajo vse družine če drugi priimek in le po tem, se poznajo 'med seboj. Nekateri ljudje mislijo, da so ti priimki enostavno hišna imena, ki so jih pridobili slučajno in kakor so v navadi pri Furlanih. Tukaj pa gte za povsem nekaj drugega. Ti drugi priimki niso slučajni, ampak stolni in nespremenjeni že iz starih časov ter imajo istočasno pristno slovenski izvca.
Tako na pr. je znana druii-na Lendaro iz Tera pod: ime. nom Blazin in te priimefc j« znan vsem. Tako se imenuje celo neka vasica v Nadiški dolini, Družina Molaro ima drugi priimek Jakopič, zopet diru-ga Brunič ali tudi Fladon ite.
Ta značilnost dvojnih priimkov, od kateri), rabijo enega na javnih listinah, enega pa v domači rabi, najdemo samo v teh krajih, kjer so ljudem zamenjali njihove priimke.
To pa ni v občini Brdo 'S-mo posebnost nekaterih družin, ampak je splošen' poj&v. Ni še dolgo tega, ko so ljudje poleft svojega uradnega priimka zapisovali tudi svoj drugi, to je prvotni priimek, kadar So komu poslali svoj naslov. To delajo še danes 1! nekaterih primerih.
Močno zastražene žrtve na svoji poslednji poti. Mrtvaški sprevod bo kmalu krenit proti gozdu
Mrtvi žrtvi snema Italijanski fašist prstan z roke
Zadnje dejanje strahotne drame — Pet borcev za svobodo streljajo italijanski vojaki zločinsko v hrbet
Jtsfcjauska redna vojska skupaj s fašist toni mt oddelki je prisilila žrtve, da si same kopljejo
11Q 1“ i l P	Vrert>enika napoved	za danesj
V K f" AA I	]epo’ s'>ncao vreme	z rahlo
f !\l.f TIL	.jutranjo meglo. —	Tempera-
tura brez spremembe. — Včerajšnja temperatura v Trstu je dosegla 14,7; najnižja 4.8 stopinj.	»
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
B. APRILA lfei
SESTAVA TUNIZIJSKE VLADK
BaccnuclH! nima jtreče
Ameriški demokrati kritizirajo politiko ZOA v zvezi s tunizijskim vprašanjem pred V$
TUNIS, h. — Generalni fran. roški rezident v Tuniziji pe K*Utedocque je javil nocoj, da bo sestava nove vlade objav. Ijena jutri, takoj potem, ko bo bej uradno potrdil dekrete no. vijr ministrov Ceremonija žigosanje dekretov bo v letni bejevi palači v Kartagini.
Po vesteh agencije AFP pa se to ne bo zgodilo jutri, mar, več bo treba čakati že nekaj dni.
Zaradi težav pri sestavi tu. niške delegacije, ki bo morala proučiti francoske načrte za reformo v državi, se je ministrski predsednik Bacouccbe odločil, posebej obravnavati sestavo vlade in posebej se stavo delegacije. Kakor kaže, je do te odločitve prišlo snoči po živahnem razpravljanju med ministrskim predsedni. kom in tuniškimi političnimi osebnostmi. Na sestanku se je pokazalo, da bodo pogajanja dolga in težka in da ne bo ta. ko lahko priti do zaključka nri sestavi delegacije. Ako bi s# poleg tega zakasnila tudi sestava nove vlade, bi se trenutna kriza lahko |e bolj za-ostrila, v dobro poučenih krogih so mnenja, da bo položaj ostal ie dolgo viseč, dokler ne bo sestavljen seznam članov tnniike delegacije pri mešani komisiji.
O tem, ali naj se tunizijsko vprašanje vpiše na dnevni red, bo Varnostni svet razpravljal pojutrišnjem ob 3J, uri.
Demokratski senator Lister Kili je danes pred senatom odločno kritiziral ameriško odločitev, da se bo vzdržala glasovanja, ki se nanaša na vpis tunizijske zadeve na dnevni red Varnostnega sveta OZN. Potem ko je senator poudaril, da bi takšna odločitev ne pomagala Franciji in bi o-šibila Atlantsko organizacijo ter težko prizadela ameriški vpliv v svetu, je nadaljeval: «Ako ZDA ne bodo volile, bo težko doseči sedem glasov v prid tunizijski zadevi in na-Todi Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki polagajo takšno
važnost na tunizijsko vprašanje, bodo v bodoče izgubili zaupanje v OZN. Nikakor ne smemo dopustiti napačnega prepričanja, da NATO podpira kolonizacijo proti principu samoodločbe in da imajo sile NATO namen posluževati se OZN zgolj za lastne koristi«.
Komen« o španski odMv
glede T«ng«rj«
WASHINGTON. 9. — Dobro obveščeni krogi so izjavili, da je španska odločitev iznenadi. la ameriško zunanje ministrstvo. Funkcionar zunanjega ministrstva jc dejal, da so neuradno vest o odpovedi posod, be iz leta 1945. ki predvideva mednarodno nadzorstvo nad Tangerjem, sprejeli šele pozno zvečer v ponedeljek in da bo zunanje ministrstvo proučilo sporazum iz leta 1946. preden bo podvzelo potrebne ukrepe.
Odgovorni krogi vsekakor opozarjajo, da je na tem vprs-šanju zainteresirana tudi SZ, ki jeJ945 leta podpisala začasen sporazum, katerega hoče Španija sedaj odpovedati. Čeprav se SZ, poudarjajo ti kro. gi, nikdar ni poslužila pravice, da bi poslala lastnega predstavnika v nadzorstveni odbor, bi lahko uveljavila svoje pravice v okviru mednarodne konference, na kateri bi morali to vprašanje dokončno re. šiti.
Vest o španski odločitvi je bila prav tako nepovoljno sprejeta tudi v Parizu, akorav. no odgovorni francoski krogi zaenkrat nočejo komentirati nenadne španske zahteve.
V Lizboni trdijo vladni krogi, da namerava Španija s tem svojim ukrepom utrditi lasten položaj v upravi Tangerskega področja. Vendar bi tudi uveljavljenje te zahteve ne pred. stavjjalo posebne prednojti, kajti znano je, da je že v re-žimu 1923. orožništvu tega področja poveljeval španski častnik.
MIROVNA POGAJANJA NA KOREJI
Štiriminutna seja
Južnokorejska vlada grozi z vetom »nečastnemu premirju"
pan MUN JOM, 8. — O vprašanju nadzorstva nad izvajanjem premirja sta se podkomisiji danes pogajali vsega štiri minute, nakar je bila seja preložena na jutri dopoldne.
Uradni predstavnik južnoko, rejske republike je danes izjavil, da bi njegova vlada lahko postavila svoj veto pri sklenitvi premirja, ako bi bilo to premirje sklenjeno pod nečastnimi pogoji. Dodal je, da južnokorejska vlada ne odgovarja za delo korejske delegacije pri poganjanju v Pan Mun Jomu, ker je to delegacijo določila zavezniška vlada in ne prejema nikakih navodil od južnokorejske vlade.
Poveljnik glavnega stana ZDA gen. Omar Bradley je včeraj izjavil v Maconu, da u-pa v uspeh mirovnih pogajanj na Koreji Nesmiselna pa se mu zdi severnokorejska zahteva o vključitvi SZ v nevtralno skupino. Po njegovem ameriški narod tega ne bi mogel prenesti. »Skozi dvajset mesecev«, je nadaljeval general. »srečujemo na kopnem in v zraku sovjetsko opremo in sovjetsko orožje- Ako bi te opreme in tega modernega o-rožjs ne bilo. bi bila vojna na Koreji nemogoča. Tudi Kitajci bi v tej vojni ne mogli sode-
lovati, ako bi ne imall sovjetske podpore*. Bradley je zaključil, da ameriška potrpežljivost na Koreji krepi pri po-gajanjih položaj ZDA in manjša možnost splošne vojne.
Poveljnik zračnih sil na Daljnem vzhodu gen. Weyland je dejal na neki tiskovni konferenci, da bi ameriško letalstvo lahko uspešno bombardiralo vojaško objekte v Mandžuriji, vendar je dodal, da bi bila ta odločitev »zelo resna*.
Francoski list »Flgaro* objavlja danes intervju s tremi znanimi učenjaki na bakteriološkem torišču ki delujejo v Pasteurjevem zavodu v Parizu, Učenjaki so izjavili, da je bek, teriološka vojna nemogoča in da bi trenutno ne bilo mogoče razširiti bolezenske epidemije. Po njihovem mnenju ni mogoče svojevoljno širiti teh bolezni vsaj v tehničnem smislu. kajti to bi predstavljalo ogromen uspeh, potem ko zna. nost še vedno ne more s točnostjo ugotoviti izvora in poteka epidemij. «Figaro» zaključuje, da so doslej propadli že številni poizkusi vojnih zločin, cev, ki so nameravali povzročiti bolezenske epidemije in da vsi napori znanstvenikov še vedno niso privedli do tega, da bi spoznali prave vzroke.
* mm SSH
X Si®,,,
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00:
Iz glasbene zakladnice Liszta in Sehuberta. 19.00: Radijski ro-	__
man: F. S. Finžgar: «Pod svobodnim soncem«, _ Trst II.: 13.40: Glasba za štiri klavirje. j8;18’fSC kofjev: Koncert za violino št. 1. — Trst U ■ Simfonični koncert. 21.00: «24 srečnih ur», šaloigra. Slovenija: 20.00: N. V. Gogolj: «Revizor».
4. aprila zjutraj je silovit ciklon, ki je divjat nad Bridge Cityjem dobesedno dvignil od tal stanovanjsko hišico j« jo prevrnil Ranjenih je bilo pri tem ne kaj otrok in njihovi starši. Ve-Hkp škode ja ciklon povzročil v mestu in tamkajšnji okolici.
in
KAIRO, 8. — Egiptovska revija »Al Nida* trdi, ds bosta Sirija in Jordanija združeni pod krono kralja Talala. Dogo. vori v tej zvezi naj bi bili le v teku, rezultati pa bodo javljeni šele, ako bodo okoliščine ugodne. Po pisanju revije določa načrt sporazuma politično, vojaško m gospodarsko e-notnost Sirije in Jordanije.
Razbita pogajanja
med Anglijo iii Egiptom
Glavno oviro pri pogajanjih predstavlja sudansko vprašanje
KAIRO, 8. — Popoldanski listi poročajo, da so se poga-janja med Egiptom in Veliko Britanijo razbilB, ker se ni dalo zbližati stališč obeh strank. Ameriški poslanik Jefferson Caffery s svojim posredovanjem v zadnjem trenutku ni dosedel drugega, nega da je za 48 ur zakasnil
Preložitev muslimanske
konference
KAIRO. 8, — Pooblaščenec pakistanske vlade v Kairu je danes javil, da so muslimanske države konferenco v Ta« rakiju, ki bi morala biti 15. aprila, odložile do srede julija. O tem je pakistanski pooblaščenec uradno obvestil tudi egiptovskega ministrskega predsednika. Konferenca je bila odložena zato, ker se je pokazala potreba nadaljnjih po- vajo, da je položaj kritičen in svetovanj med arabsko azij-1 da iznenadenja niso izkljjlče skimi državami,	I	na.
Glasilo Združenja musliman skih bratov je v današnjem uvodniku pozvalo ministrske1 ga predsednika Hilali pašo, naj takoj prekine pogajanja. List »Al Leva Al Guedit* pa piše:	«Ministrski	predsednik
se ne sme umakniti, Edini na-čin, ki lahko reši položaj je narodna borba. Vlada in na.
uradno egiptovsko objavo raz-! rod se morata združiti ter iz-
bitja pogajanj. Kakor pišejo listi, si ameriška diplomacija prizadeva, da bi bili razgovori ponovno povzeti.
Tako v angleških, kakor egiptovskih uradnih krogih so zelo rezervirani in nočejo da, jati izjav glede razgovorov, toda na obeh straneh prizna-
T&
																				
	JV1	3 IpIpLr		.	'i:!;;;1;	“If gj č-:				§J		1 |			m		M&- s n	v ' . i	J;. I' iiišii MK	1 II 1
Ulovi uspehi jugoslovanskih plavalcev na Švedskem
Škanata je postavil nov državni rekord na 100 m hrbtno z i ? 06.2, Trojanovič pa na 200 metrov prsno z 2:39.9
Plavalci splitskega «Mornarja to zadnja dva dni nastopili v Boratu in dosegli
Rezultati prvega in« »o bili naslednji; 100 m prtno: Trojanovič 1:112, Larton 1:13,4 (Trojanovič j« plaval samo za ' desetinko sekunde slabše od državnega rekorda); 100 m prosto: Estrand 33,7, Svanteson 39,1, Frankc-uič 1:01,3. (Nat plavalec FrankotHč je ie četrtič izboljšal svojo rezultat. Estrand je sedaj v izredni formi); 100 m hrbtno — ženske: Vesteson 1:182, Johanton 1:21,3. Veste-son je postavila nov švedski rekord,
»Mornar* je v viaterpolu
premagal reprezentanco pokrajin« Vestergeland, v kateri eta igrala tudi dva državna reprezentanta, z rezultatom, 7:6 (3:3).
Izidi drugega dne tekmovanja; 300 m prosto: Estrand 3:22,8 (nov švedski rekord, dosedanji 3:28,1), Svamtescn 3:33,6, Zavela 3:46, Vidan 3:532; 200 m hrbtno - ženske: Vesteson 2:472 (nov švedski rekord, prejšnji 2:52,8), Jo-hanson 2:57,5; 200 m prsno: Trojanovič 2:41,6, Pandur 2:48, Nilson 2:56,3; 100 m hrbtno: Skonata 1:062 (izenačen rekord), Heden 1:17,0, Skoglund 1:20,7.
«Mornar je v waterpoolo tek mi proti najboljšemu Švedskemu klubu eElfsbor. gus, p katerem je nastopilo 5 reprezentantov, zmagal z rezultatom 8:5 (3:2).
Na turneji po Švedskem je plavalna ekipa splitskega Mornarja sodelovala tudi pri proslavi 40-ietnice ustanovitve plavalnega kluba stockholmske policije. Na tem tekmovanju sta Trojanovič in skanata postavila nova državna rekorda. Trojanovič je
zmagal na 200 m prsno v rekordnem času 2:39 9, medtem
ko Je Pandur preplaval progo v 2:40.5 minut«. Na 100 m hrbtno je Skanata za 7 desetink tekunde izboljšal svoj
rekord s tem, da je progo preplaval v 1:06.2 minute.
V wa ter polo tekmi Je stockholmska reprezentanca, v kateri »o bili po večini državni reprezentanti, premagala Mer n ar ja 7:6 (4:3).
Moštvo Mornarja je nadalje nastopilo včeraj tudi v študentskem mestu Upsala. Jugoslovanski plavalci so zmagali na progi 100 metrov prsno, kjer jc Trojanovič dosegel čas 1:11.9, 200 prsno pa je Pandur preplaval v 2:43.2, Skanata je bil sigurno prvi na 100 metrov hrbtno v času 1:08,2, Švedi so bili boljši na loo in 400 metrov prosto.
Na lestvici desetih najboljših plavalcev hrbtnega stila na svetu je Skanata s svojim rezultatom 1:06.2 na šestem mestu. Izgledi za o Um-piado niso slabi, posebno ker pri postavljanju svojih rekordov na Švedskem Skanata navadno ni imel resne konkurence, v kateri bi morda še kaj več dosegel.
Sovjeti nočejo
povabiti Jugoslavije
BEOGRAD, 8. — Jugoslovanska košarkarska zveza še ni dobila vabila na žensko svetovne prvenstvo, ki ga bo priredila Sovjetska zveza, čeprav so Jugoslovani ponovno zatrdili. da hočejo sodelovati na tem tekmovanju.
Sovjetska košarkarska zveza je obvestila mednarodno zvezo, da je poslala poziv na udeležbo preko svojih ambasad vsem državam članicam, Jugoslavija ta-
kega vabila nj dobila. O tem je bifl« obveščena mednarodna zveza.
Robinson na
poti v Evropo
NEW YORK, 8. — Svetovni boksarski prvak srednje teže Ray Sugar Robinson se priprav lja na odhod v Evropo. Sugar je pripravljen, da boksa proti vsakemu, ki sl to želi. Prvikrat bo nastopil junija v Franciji proti zmagovalcu dvoboja Hu-mez - Dauthuille.
Cene za nogometno
tekmo Italija - Anglija
RIM, 8. — Italijanska nogometna federacija je sporočila cene vstopnic za nogometno tekmo Anglija - Italija, ki bo 18. maja v Florenci: fotelji 4000 lir, pokrita tribuna 3000, nepokrita oštevilčena mesta 3000, dodatni sedeži na igrišču 3000, stranska tribuna 2000, stojišča 1300, stojišča na krivinah 500 lir.
13-nesrečna številka
LUCCA, 8. — Pošteno se je urezal italijanski industrijec v Villi Basilici. Ko je namreč v nedeljo zvedel, da se je nje. govemu znancu posrečilo uganiti izid vseh trinajstih nogometnih tekem, je brž stopil do njega ter se pričel pogajati za «schedino».
Računajoč, da bo redka trL najstica prinesla milijone, je industrijec plačal za »srečni* listek znanca nič manj kot pol milijona lir. Naslednji dan se je njegovo veselje seveda dodobra ohladilo, ko je ugotovil, da bodo za trinajstke izplačevali le po 1650 lir.
ŽIVLJENJSKA POT FRANCOSKEGA PTOS ROSSOLIMfl
Od šaha k rokoborbi
Najboljši francoski šahist Ni-eoflas Rossolimo se je utrujen in moralno potrt zaradi nedavnega neuspeha na turnirju v
Havani odločil, da zapusti kraljevsko igro. V intervjuju za francoski tisk je izjavil, da misli odpotovati v Ameriko in najti zaposlitev, ki bi bila bolj rentabilna kot šah. Lahko bi n. pr. učil jiu-jitou, saj je fran. coski prvak tudi v tem.
Rossolimo je še dejal, da bo opustitev šaha ena najtežjih odločitev njegovega življenja. Zaveda se, da bo to hud udarec za francoski šah, katerega naj vidnejši predstavnik. Rossolimo je v zadnjih štirih letih igral na 45 velikih turnirjih; ta aktivnost pa ga je močno utrudila. Na havanskem turnirju je zato zasedel «samo» šesto mesto.
Z vseh vetrov
O Ro 13. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati je Trifunovič na drugem mestu s Quelarom in Rosettom, ki imajo po 8 in pol točke. Prvi je Jullo Bol-bochan s pol točke več.
V 13. kolu je Trifunovič remiziral e Rosettom Julio Bolbochan z Mademo, Rein-hard s Puigrosom, Quelara je premagal Garcia Vero in Jerman Budovskega.
O Trening olimpijskih kandidatov za voaterpcolo se je začel v Beogradu, kjer so zbrani Kovačič, Janekovič, Baka-fun, Ivkovič in Ježič. Pričakujejo še Kurtirvija, medtem ko se Amšel in Brainovič pripravljata za izpile. Trening v Beogradu bo trajal do 25, aprila, 1. maja pa se urnter-poolisti preselijo v Vevče.
O Keber in Porenta na Dunaju. Člana »Ilirije* Keber in Porenta, ki sta dosegla na zadnjem državnem prvenstvu v skokih v vodo najboljše rezultate, sta odpotovala na Dunaj, kjer se bosta pripravljala za. olimpijske igre v Helsinkih.
O Študentska zveza je že določila igralce, ki pridejo v poštev za mednarodno nogometno tekmo med, francosko in jugoslovansko reprezentanco. To so: Vasič (Vojvodina), Dubravčič (Zagreb), Zdravkovič (Napredek), BoSkov (Vojvodina), Stefanovič II. (Mačva), Žinkovič (Vojvodina), Senauer (Hajduk), Mija Jovanovič (Sloboda — Titovo Užice), Krstulovič (Hajduk), Zupac (Napredak). Bukvič (Sarajevo). V poštev pridejo tudi Petrovič (Mačva), Miljanov (Crvena zvezda), Mucki (Spartak), Zigante (Sarajevo!, Ognjenovič in Stefanovič (Partizan) in ie nekateri študenti tehnične in medicinske visoke šole. Igralci, ki žive v Beogradu, bodo imeli prvo trening tekmo v petek 4. aprila. Študentska reprezentanca bo nastopila v sredo 9. aprila proti enemu izmed beograjskih klubov, bržkone proti BSK ali Rudniškemu.
Na mednarodnem teniškem tekmovanju, ki bo v Beogradu v začetku maja, bodo mogoče tekmovali tudi nekateri najboljši svetovni igralci. Beograjski klub vPartizanv je v razgovorih z neuradnim svetovnim šampionom. Avstralcem Sedgma-nom in ostalimi člani avstrijske Davis-cup ekipe. Na turnir pa so tudi povabili najboljšega ameriškega igralca Sauiita in znane švedske igralce Daioidsona in Jo-hannssona. Predvideva se, da bo na turnirju v Beogradu sodelovalo še več znanih evropskih in svetovnih teniških igralcev.
CIKAGO, 8. — Jacqueline Du Bief, ki je po zmagi na svetovnem drsalnem prvenstvu prestopila med profesionalce, je podpisala pogodbo za dobo 15 mesecev z neko revijsko družbo iz Cikaga. P0 tem roku bo verjetno prestopila k filmu. Francozinja je že imela svoje prva nastope.
gnati britanske imperialiste iz Egipta in Sudana*. Nekoliko bolj zmeren je list «A1 Ahram*. ki pravi: «Angleško* egiptovska pogajanja so bila že nekajkrat na tem, da se razbijejo. Egiptovska vlada je dokazala naravnost hvalevredno potrpežljivost, vendar ne more še nadalje trpeti britanskih manevrov, ki stremijo za tem, da bi dokončno ločili Sudan od Egipta. Egip‘t ima vso pravico zahtevati, naj An glija ne predloži sudanski zbornici ustanovnega načrta. To mora storiti, ako hoče do kazati svojo dobro voljo*. Vaf-distični tisk pa ugotavlja zmagoslavno: »Ko je bila vafdi-stična stranka na oblasti, so dali Angleži razumeti, da bi priznali egiptovske nacionalne težnje, čim bi bil vzpostavljen mir na Sueškem področju in čim bi vafdistov ne bilo več na vladi. Ta dva pogoja sta bila popolnoma izpolnjena, toda Britanci...*.
Samaritansko velikonočno jagnje
JERUZALEM. 8. — Potem ko si je v zadnjem trenutku izposlovala dovoljenje jordanskih oblasti, je skupina samaritanov, ki prebivajo na izraelskem ozemlju, šla davi preko demarkacijske črte med Izraelom in Jordanijo ter se v dveh vozovih odpeljala proti gori Erizim. Tam se bodo ude-ležili tradicionalne ceremonije v zvezi z velikonočno žrtvijo skupno z enakoverci, ki prebivajo na ozemlju pod arabskim nadzorstvom. Samaritani trdijo o sebi, da so edini pravi predstavniki izraelske vere. Danes popoldne bodo odšli na vrb gore, razpeli bodo šotore in pričeli z molitvami in prebiranjem svetih rokopi-sov. Ko bo poseben glasnik najavil sončni zahod, bodo samaritani med petjem in pod vodstvom svojih duhovnikov zaklali sedem belih jagnjet. Jagnjeta bodo potem spečena v zemljeni peč: in razdeljena o-polnoči med prisotne.
KINO
V TBSTt
Rossetii. 15.30:	»Tesnoba*, 5
Boyer in I. Bergmann. . Ezcelsior. 1630: «EkSpr*S Pekingu*, J. Cottoi. Nazlonale. 16.00: «DW C*1*1 G. Cervi in Fernandel. Penice. 16.30: »Dolina ma5C^ n j a«, R. VValker in J. D™ Fllodrammatico. 16.00: «OWOR"
Arcobaleao. 16.00:
letijo*, A. Steel in P. Sb«n«3 Astra Rojan. 16.30: »B*«*1 prelaz*, S. Ha.yčen Aiabarda. 16.00:	«Nekv3W»
srce*. C- Del Poggi«. _ t[W Armonia. 15.30: »ROsaureCa* £ P. Armendariz, in N-Ariston. 16,00: »Ml, ki « radi*, A. Biytc In J.
Aurora. 15.20: »Maj P°’JU pogubil*. V. RelSton. Garibaldi. 15.00: »DevlCS ska», J. Bergman. , f , Ideale. 16.00: »Državni™* Kaktusu Greku*. G. Stor MVjj, Impero. 15.30: «Greti», f'
Italia, 16.00:	«IzgublJ«ni	#■
M. 0’Brien in J,
Kino ob morju. 15,00. «*,!.
film po Shakespeari Moderno. 16.00:	»MeStM	w
C. Gable.
Savona. 13.00: »NezveJte L. Darneli,	,	,,	-rzo
Vlale. 14.30: »Kon—Tiki* ln w ci na glave*.	Mts-
Vittorio Veneto, 16.00: na», B. Davis In B. C Azzurro. 16.00:
Colbert, w. vviiuam-Belvedere. 15.00: »Zgodo* la Custerja*. E. Jflyn Ltalsk111 Marconi. 16.00: »Na Jpeeff. morjih*, c. Gable in "■
RADIO
JUGOSLOVAN?#? CON« -IU&T*
254,6 n: ali U78 **
SREDA, 9. april* !»•*
6.45 Jutranja glasba. ,j.]0 čila. 7.15 Jutranj* glasb* Poročila.	13.43	L-hk? .Jvsr
14.00 Iz glasbene zakladni« Zj, ta in Schuberta. 14,35 Igra
ni orkester iz Portoroža-rodni pevci. 18.00 l8ra^rijKe Kreuder. 18.25 Igrajo ***%» godbe na pihala. 19-00 J* s,» roman: F. S. Finžgar bodnim soncem*. 19,30 Tt-j p.
21.00 poje komorni zbor -n v. Mirana Hasla. 22.00 zabavna glasba s ploJt,
nja poročila.
1 ItHT II«
306,1 ro ali 980 KI*«8
Bomba v Buenos Airesu
BUENOS AIRES. 8. Na železniški postaji izven mesta je sinoči eksplodirala bomba in povzročila veliko škodo, a ni bilo nobene žrtve. Atentat je v zvezi s povišanjem cen pre-voza in domnevajo, da so ga organizirali komunisti. V preteklih dneh so bili namreč v Buenos Airesu razdeljeni številni letaki, v katerih poziva komunistična stranka vse ostale stranke, naj se uprejo zvišanju tarif.
Rehabilitacija japonskih
epurirancev
TOKIO, 8. — Japonska vlada je danes potrdila ukrep s katerim bo rehabilitiranih 1019 epurirancev zaradi vojnih zločinov, med temi bivši notranji minister medvojne japonske vlade. S svoje strani na je poveljstvo generala Rlag-waya izpustilo na svobodo 38 vojnih zločincev, ki so bili obsojeni na kazni do 15 let ječe.
7.15 Poročila. 7.30 glasba. 11.30 Za vsa K«?,
12.10 Zabavna glasba. 12, čila. 13.00 Slovenske nar° ,J je duet. 13.20 Valčki #0 13.30 Kulturni obzornik »n Glasba za Štiri klavirje. izročila. 17.30 Plesna	*
Prokofjev: Koncert za v'° -j tŽ 1. 18.35 Kreuder in bosta zabavala. 19.00 vedež. 19.15 Iz del Cii\. »r>)( 19.45 Poročila. 20.00 Oper"' -j*, in dueti. 20.30 Sola ln iV
21.00 Vokalni kvartet. -Jjj vanskt in ogrski plesi- J*' m N' thoven: Koncert za violi« kester v D-duru. 23.00 1* novih del. 23.15 Poročil*«
T It S T •« u, Silit
7.45 Jutranja glasba. ’ ,,-j.iS^ fonični koncert. I3-38 ^oejt»***, glasba. 14.25 Budil®* jO.P kvartet. 19.50 Športne v» A pr*« Aktulanosti. 21,00 «24 $ee. m, šaloigra. 23.30 Plesna S1
»LOVK* * •» *
327,1 RV, 202,1 m,	}tr,iH*
12.00	Slovenska	V
glasba. 12.30 Poročila. n«v, bavna glasba. 13.15 Star .5 p) melodije. 15.00 Poročna- » te bavna glasba. 15,30 Z«1« Mar*^, poslušajte! 16.00 Iz 0P*r gitfp
nerja. Mumperdinoka m eioJtF ja. 18.00 popularne 'rja * 18.40 Skladbe Stanka vaja pianist Marijan ^
19.00 Zabavna glasba. » gl>jsr ročlla. 19.40 Zabavna
20.00 N. V. Gogolj: R« 2ll5tif*j Spored orkestralne in22 30 8 glasbe. 22.00 poročila.
Arnič: Gozdovi pojo«
BOG
n
Tiiglnu
lOOOOflNIKA P O V I • T
IANEZ FIDIC
Ko so ljudje videli, kakšne muke bo morala Volkica prestati, J Ut le strahotno prevzelo. Začeli so vpiti: »Ne! Ne! Pri« zamesite jll Usmiljenje! Ali n* vidite, da Je »e na pol mrtva?* Nekateri so prieovarjall Volklcl: »Odpovej se! Zini beeodo, a v srcu veruj, kar se tl *di prav!* Vpili »o na krvnike: »Ali se vam ne smili? Zveri! Sramujte se!»
Clugia je pomignil vojakom, ki so se pometali med ljudi. Kobarid^i so umolknili.
Ponev Je žarela pod nogami, ki *o se zvezane vile, se umikale, a se niso mogle umakniti. Žerjavica je bolj in bolj žarela, modri plamenčki so sikali pod stopala. Volkica je pogledala po ljudeh. Opazila Je toliko usmiljenje, da Ji Je vlilo novih moči. Vsi so Imeli solze v očeh. Tudi nji so tekle od bolečine.
»Odpovej se v imenu usmiljenja božjega!*
Volkica Je zavpila z zadnjo močjo:
»Oče, pomagajte ml!»
Nenadoma se Je množica razgibala. Gorazd, ki Je zaman fakal na hčer, da se vrne, je bil prišel v vas, da jo skrivaj poišče. Po vseh hltah ni našel živega človeka razen otrok. Prijel je na trg in v hipu spoznal, kaj se godi. Zaslišal je kile svoje hčere. Planil Je skozi množico, v enem skoku Je bil na
odru. Oči so mu gorele, siva brada mu Je vihrala. Potisnil je rablja v stran in sunil ponev izpod hčerinih nog, da se je razsula žerjavica. Pokleknil je in objel hčer, v grozi in Joku jecljal:
»Volkica, Volkica moja!*
Hči pa je v blaženem nasmehu odprla oči in dahnila:
»Oče moj!*
Vse se je zgodilo tako naglo, da bi tega nihče ne mogel preprečiti. Krvnik je gledal Francesca de Clugia, ta pa je nem etrmel. Kobarida so radoetm vpili:
»Gorazd! Prav si storil! Reši Jo! Ni se odpovedala! Od« ne*i Jo! K nam jo nesil*
Gorazd ni slHal teh glasov. Odvezoval Je vrv tna hčerinih rokah in nogah, a je ni mogel odvozlati.
Medtem se je zavedel Clugia. Dal je povelje. Vojaki so planili na oder in zgrabili Gorazda. Ta je zbesnel ob spozna, nju. da mu lemljejo naravno pravico, pomagati hčeri. Uprl se je in se zgrabil z vojaki.
»Gorazd! Bij ee!* eo mu klicali vaščani. »Pomagajte mu! Volkica, beži!*
Nastalo ja splošno vpitje. Nekateri so planili na oder. Med Kobaridci je zavrelo, grozil je resen upor, Clugia Jo poble« deL Vedel je, da se bodo ljudje za vse strašno maščevali, C« prida do boja. Grozeče gibanje ln vpitje je vedno bolj raslo. Na oder ja priletelo kamenje. Vikar se je plašen oziral po in« kvizi tor ju.
Tedaj Je prišlo novo presenečenje. Med množico se je prlpehal človek, ki Je Ječe vzklikal: »Kaj delajo, kaj delajo, kaj delajo!* Bil Je duhovnik Primož, ki Je na pol po pastirsko oblačen, tak kot je bil. rdeč to zasopljen, skočil pred krvnike. Udaril Je biriča, ki j« klečal na Gorazdu, krvnika pa je • tako silo sunil v prsi, da se Je opotekel ln padel % odra pod drevo. Primož 1« sam ostal na odru, velik in razmrsen, ves sijoč v srdu ln lep. Le Gorazd mu Je se eedal ob nogah, hropel, *e grabil za prsi, kri mu Je bila na ustnicah. Volkica se Je hotela dvigniti na opečene noge, a »e Jc zgrudila.
»Oče, oče, oče!* je klicala.
Prunož je pogledal na inkvizitorja, nato se je ozrl po ljudeh. Nenaden prihod in nastop duhovnika je vplival na vsa s tako silo, da se niso upali niti ziniti, komaj dihati.
»Kdo je to?» je Francesco de Clugia vprašal vikarja.
»Pomožni duhovnik Primož. Dober, a nekoliko čudaki*, je odgovoril vikar.
Primož, ki Je ujel šepetanje med redovnikom in vikarjem, je še enkrat premeril inkvizitorja, nato vojake, slednjič ljudi.
«In vi gledate in trpite, da se kaj takega godi?* je zavpil.
Glas mu je bil vprašujoč, očitajoč, žalosten ln srdit. Ljudje so čutili, kakor da je ta glas prisej iz njih kot gia« vesti. Za. goreli so ko slama, zavaiovlli, roke so se dvignile, nastal je strahoten krik.
«SaJ mi nismo hoteli! Ml nočemo tega! Se nam so pretili! Oropali so nasl*
»Oče, ohladite mi noge, ki me tako neznansko pečejo!* je tožila Volkica.
Gorazd Je bil v nezavesti, Primož je pobral dekle ln ga tolažil: »Ubožica moja! Noge te pečejo. Stokrat huje bo peklo duše onih, ki so ti to storili*. Dekle Je držal v naročju, da se ji opečene noge niso dotikale tal, «AH boste vzeli nase muke. ki sto Jih dopustili?*
»Ne ml, ne mi! Oni, onl!» 50 vpili ljudje ln kazali na inkvizitorja ln vikarja.
** Mfledala očeta to na deskah kri. Hotela Je
skočiti k njemu.,. Francesco de Clugia pa se Je dvignil to dejal z bobnečim glasom:
»Prijatelj v Gospodu! Božji namestnik sl, a poganko držiš na svojih rokah*.
Primož se Je obrnil do inkvizitorja, padel na kolena z bremenom na rokah to sklonil glavo.
«Brat v Gospodu! Co sl laetis sodbo Jezusa Kristusa, so«
dl me in me kaznuj!*
Množica Je molčala, molčal je tudi inkvizitor Francesco de Clugia m bledel; molčal je vikar, še vojaki so pridrževali sapo,
sodbe natega Gospoda Jezusa Kristusa*. Je Primož dvignil glas, »če $i pri izvellčanju avoje dušo
cov**^
prepričan, da grešim, ko oznanjam ljubezen in ne 80 obsodi me!»	,eal	»«
Francesco de Clugia. inkvizitor za Frijulsko, je 1°° grob; grizel sl je ustnice.
Primož se je dvignil.	KristusS
«C« si pa ne lastiš sodbe našega Gospoda Jezusa pr
in pri Izvellčanju svoje duše nisi prepričan, da s^ni na aJ1e. ^ tl, tedaj se vrzi k nogam te deklice in poljubuj n^r]Sri.ood0'1:'!. jo z ljubeznijo, ki Jo Je žejna to lačna, privabit v vrt ,0 gl* Inkvizitor Je molčal. Molčala je tudi množica, £*ugla J dala to poslušala, stiskala pesti in grbančila os«
u«** ui pusiusaia, sussaia pesti in ernam -ia -—- oaaru--spoznal. da bi zadostoval le zamah z roko tega P° R ^6»' oblečenega, siromašnega duhovnika, pa bi tlačani
vse poteptali..
uvepiau...	•	ifeližeVf*1
Tedaj je med hišami nastalo neko gibanje. Pf touiili’*. je ropot to žvenkljanje orožja. Na trg sta prUezai„ vseinl ‘li-kapitan Antonio della Torre to plemič Cuccagnn.j, 1 Jimi hlapci to biriči, spremljala Ju je č«ta 0601(7 mtocev...
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Tiste dni po kobariških dogodkih so sli Pr*^% kaPll^f sem v tolminske hribe. Prvo pismo je dobil	o&frL’.mf
V njem mu je patriarh z
Je v Kobaridu razgnal križarsko vojsko, za.^v.~^ a au**'^
prinesli ^it#
'vo Pismo je aoou	0«^'.,^
začudenjem in oe°r.f,nJv,£rja jS«
..  ----------------------------farsko	vojsko,	zapodil	J1*	duh°'j'0
rija to postavil za njegovega namestnika P°tu2°-idcem ja ka Primoža, izpustil pogane in dal s tem K00® muli. °3,jn potuho. Vpraial ga Je, kako on to opravičuj«:	cerkv1.
vll»f fje
delal prav, naj mu pove svojo razloge. Ce so v bo patriarh upošteval.	,c vi»*«- y
Drugo plamo Je prišlo v Kobarid. Pisal sav nJ«171 ,frn8' herij d’Oisarla svojemu namestniku Prlmofu. patri^-hudoval na tolminskega kapitana in se »klic«^ wptno 0 je na čedadskl kapitelj, na Francesca de Clugia m da _ pli-ga. Izmed vrstic pisma Je Jasno gledalo sunto 1 jnU p» Primož iz koristoljubnih namenov polastil 771 tiče to se Je to zgodilo na zahrbten to neaskonj ^j 51*
Glavni urednik BHANKO bABIC. - Odg urednik STANISLAV H EN KO	-	UKEUNIBTVO ULICA MONTECCHI It	S, III	nad. - felefun Stev. tt-i-aua
In 94-638 - Poitnl predal Sto - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA It.	20.	- Telefonska |t, 73-38 - OGLASI:	od	8.30	12 In	od IS 18 - Tel.
73-38 - Cene oglasov. Za vaak mm vlllne v tirlnl I stolpe*: trgovski	60,	flnantno-upravnl 100, osmrtnice #0	Ur.	— Za	FLRJ	za vaak mn, Urine 1
siolpea ra vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski aavod ZTT. —	Podrut: Gorica III. ■. Pellleo |-H„ Tel	II 32. Koper, Ul	Battistl J0la-I. Tel 70
o 218 ^sK*
NAROČNINA: (kina A: m«e«na 350. Četrtletna «00 polletna 1700, calolatna 3200 ur. red. Ijud. repub Jugoslavija: izvod l0,n’'®'fkcg»	‘agf.
postni tekoči račun «a STO ZVU: Založništvu trtaikega tiska, Trst 11.0374. - £, Jugoslavijo: Agencija demoKratičneg* 1 DzO.Z-Ljubljana TyrSeva 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trf-' :t«a