Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (-2/4 °C), soboto (1/5 °C) in nedeljo (2/5 °C) bo pretežno oblačno. Možen dež, posebej v soboto. Četrtek, 7. januarja 2016 številka 1 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Številna upanja ponesli v novo leto Tudi v Šaleški dolini je bilo ob vstopu v novo leto polno večjih ali manjših silvestrovanj na prostem. Največje so že tradicionalno pripravili v Velenju na Titovem trgu (na sliki), vse bolj pa postaja obiskano tudi silvestrovanje v Šoštanju. Ljudje so polni upanj stopili novemu letu naproti. Naj prinese vsaj kanček več radosti, kot ga je prejšnje. ■ Zima je le prišla Velenje, 3. januarja - Tako kot celotno Slovenijo je tudi Šaleško dolino končno razveselil sneg. Zapadlo ga je okoli 10 centimetrov in pričaral je pravo zimsko idilo. Otroci so našli vsako vzpetino za uživanje snežnih radosti. Manj navdušeni so bili tisti, ki jih je čakalo čiščenje parkirnih prostorov in avtomobilov ali česa drugega, kar jim je zametel sneg. Žal pa se bo ta idila že konec tega tedna močno spremenila, saj je za vikend v glavnem napovedan dež. Bo pa snega po hribih ostalo toliko, da bodo smučarji in drugi ljubitelji zimskih športnih radosti lahko v njih uživali še naprej. Otroški bazarji in računi Mira Zakošek Slovenci smo običajno bolj papeški od papeža, in kadar pretiravamo, naredimo to do konca. Prav nič nimam proti davčnim blagajnam, zdi se mi zelo prav, da naredimo vsaj približen red tudi na tem področju. Osebno sicer mislim, da bi veliko več storili, če bi najprej vzpostavili neko obliko finančne policije ali kakorkoli bi že to poimenovali. Posegli bi v malho, ki je bistveno večja od tiste, v katero bodo segle davčne blagajne. Skratka, zdelo bi se mi zelo logično, da bi takšna »policija«imela pristojnost, da od posameznika, ki se pojavi z nenormalno velikim premoženjem, zahteva, da ji v določenem roku predloži tudi njegov izvor. Če mu to ne uspe, mu ga pač odvzame. A to je sršenje gnezdo, v katerega se očitno še ne da drezati. Preveč prstov je verjetno v medu. Zdajpa k davčnim blagajnam. Pravim, da nič nimam proti njim, a imam že sedaj občutek, da smo z njimi oziroma našim znanim birokratskim pikolovstvom znova zapretiravali. Tako bodo recimo prispevki, ki jih verniki dajejo v cerkvah, povsem izvzeti iz tega, saj so opredeljeni kot dar, na drugi strani pa tega nismo znali narediti recimo za otroške bazarje (najbržpa še za kakšno drugo podobno področje), na katerem otroci prav tako zbirajo »darove« za svoje sovrstnike. Vsi, ki imamo otroke, vemo, kakšno pomembno vlogo imajo ti bazarji. Ne le da šole zberejo v šolske sklade sredstva, s katerimi omogočijo socialno šibkejšim otrokom marsikaj, kar si ne bi mogliprivoščiti (šole v naravi...). Ti bazarji so tudi vzgojni, saj spodbujajo solidarnost in skrb za sočloveka. Prav simpatično je opazovati malčke, ki zbirajo odpadni material in ga spremenijo v koristne in inovativne izdelke, ki jih potem z velikim zanosom in ponosom prodajajo na kakšnem od teh bazarjev. In ne čisto na koncu, šole otroke s takšnimi dejavnostmi tudi vzgajajo v duhu podjetništva in jih tako pripravljajo na kruto realnost. Samo na našem območju počno to skoraj vse šole in tega jim nerazumen birokratski zamah pač ne bi smel vzeti! Festival in Galerija pod eno streho Mestna občina Velenje na osnovi sklepa, ki so ga sprejeli na decembrskem zasedanju sveta, že pripravlja potrebne akte za združitev dveh javnih zavodov s področja kulture, Festivala Velenje in Galerije Velenje. Na februarskem zasedanju naj bi tako svetniki že razpravljali o spremembah dveh odlokov, ki opredeljujeta to organiziranost. V bodoče bo imela občina en zavod, ki bo združeval tako festivalsko kot galerijsko dejavnost. Računajo, da bodo potrebne postopke speljali še v prvi polovici letošnjega leta, ko bi lahko nova oblika organiziranosti tudi zaživela. a mz Milijon za subvencije komunalnih storitev Mestna občina Velenje je v letošnjem proračunu zagotovila približno milijon evrov za subvencioniranje komunalnih storitev letos. Te storitve bi se morale zaradi velikih vlaganj in zato večje amortizacije ter različnih državnih taks močno povečati (vzdrževanje pokopališč kar za 100 odstotkov, precej pa tudi vodarina). Župan Mestne občine Velenje in predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje Bojan Kontič pravi, da zanje to v trenutnih razmerah nikakor ni sprejemljivo, zato je svetu Mestne občine Velenje predlagal sprejem sklepa o začasnem subvencioniranju teh storitev. Tako se te trenutno ne bodo podražile, zelo malo zgolj cena omrežnine za vodo. a mz Golte naj bi dokapitalizirali Velenje, 28. decembra - Delničarji so na skupščini Rekreacijsko-turističnega centra Golte sprejemali ukrepe, potrebne za odpravljanje stanja insolventnosti, da bo lahko družba v prihodnje nemoteno poslovala. Tako so sprejeli sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala v višini dobrih 8 milijonov evrov, o dokapitalizaciji (ta sicer še ni potrjena, je pa odprta za vse družbenike) v višini 120 tisoč evrov. Dogovorili naj bi se v tem mesecu, ko bodo lokalne skupnosti, ki se bodo za to odločile, sprejele potrebne sklepe. Vodstvo družbe pa je družbenike seznanilo tudi s sklepom sodišča o uspešno potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. a mz ■ ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 7. januarja 2016 LOKALNE novice Mestno redarstvo v prostorih Komunale Velenje - Ker bo nekdanje prostore mestnega redarstva (Dom SLO nad bazenom) dobila Prometna policija celjske policijske uprave, se mestno redarstvo seli v objekt Komunale, v pritlične prostore, tja, kjer je bila nekoč trgovina Nama in kasneje Tuš. a mz Za bolnišnico 1000 evrov Šmartno ob Paki - V prizadevanja za nakup električnih postelj za Bolnišnico Topolšica se je vključila tudi Občina Šmartno ob Paki. Ta je zadnji dan preteklega leta namenila bolnišnici 1000 evrov za nakup ene električne postelje. Kot smo že poročali, sta se v drugi polovici lanskega decembra prošnji bolnišnice že odzvali Mestna občina Velenje, ki je za ta namen donirala 5000 evrov, prav toliko tudi Občina Šoštanj. V donatorsko akcijo se je vključilo še sedem podjetnikov in Kmetijska zadruga Šaleška dolina, vsak pa je primaknil po 1000 evrov. ■ tp Že zbirajo vloge Šoštanj - Občina Šoštanj je v drugi polovici lanskega decembra objavila razpis za sofinanciranje programov športa za leto 2016. Zadnji dan za oddajo vlog je 29. januar. Razpisni pogoji se od preteklih ne razlikujejo, je pa občina za sofinanciranje desetih različnih programov predvidela v proračunu dobrih 124 tisoč evrov, kar je precej več kot v letošnjem proračunu. Kar 50 tisoč evrov več je predvidela za sofinanciranje predvsem košarkarskega, nogometnega in odbojkarskega kluba, ki so se znašli v hudih finančnih težavah. ■ tp Kajuhovo obeležje Šoštanj - V občini Šoštanj so se odločili za ureditev Kajuho-vega obeležja na kmetiji Žlebnik nad Zavodnjami. Projekt je že v izdelavi, predvideva pa izgradnjo pokritega objekta, v katerem bodo na ogled nekateri Kajuhovi predmeti ter prostor za blizu 20 ljudi. V njej si bodo lahko obiskovalci ogledali video film o pesniku Kajuhu. ■ Tp Sodniki porotniki Šoštanj - Svetniki Občine Šoštanj so na zadnji lanski seji sveta potrdili štiri sodnike porotnike iz lokalne skupnosti za Okrožno sodišče Celje.V mandatnem obdobje 2016-2021 bodo to Miloj-ka Bačovnik Komprej (predlagala jo je Lista Viktorja Dreva), Občinski odbor stranke SD Šoštanj je predlagal Borisa Plam-bergerja, Lista Borisa Goličnika Matejo Kumer, Stranka modernega centra pa Mojco Rep. Za tri porotnike bo omenjena dolžnost novost, eden pa jo je že opravljal v minulem mandatu. Omenjene so izvolili za dobo 5 let. ■ tp V Celju deklice, v Slovenj Gradcu deček Celje, Slovenj Gradec - V Splošni bolnišnici Celje so lani opravili 1875 porodov, kar je manj kot predhodno leto. Rodili so se 1903 otroci, od tega 1003 dečki. V 28 primerih so se rodili dvojčki. Silvestrovo in začetek novega leta so v celjski porodnišnici zaznamovale deklice. Zadnja v letu 2015 se je rodila minuto pred 21. uro mamici Heleni Arzenšek iz Dramelj. Prva v novem letu je privekala na svet nekaj minut čez peto uro zjutraj, osrečila pa je mamico Katjo Šalamun iz Celja. Na prvega fantka v tem letu so v bolnišnici čakali do 6.44, povila pa ga je mamica Siba-jeta Ibraimi iz Celja. Manj porodov so lani v primerjavi z letom 2014 opravili tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Bilo jih je 882 (leta 2014 951), na svet so pomagali 889 otrokom. Rodilo se je več fantkov kot deklic (455 dečkov, 434 deklic). Deček je bil prvi novorojenec tudi v letu 2016. Rodil se je 1. januarja nekaj minut čez 10. uro, razveselil pa je mamico Suzano Tripunovic iz Velenja. ■ tp 228 parkirišč na Gorici Velenje, 5. januarja- Mestna občina Velenje je zato, ker je bila zaradi snežnih razmer zelo zasedena garažna hiša na Gorici, odprla še njeno tretjo etažo. Tako so dodatno omogočili parkiranje na 228 parkirnih mestih. Parkiranje v garažni hiši na Gorici je do 1. aprila brezplačno. a mz Mestno blagajno »prevzela« Delavska hranilnica Po novem brez provizije tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Mira Zakošek Velenje, 2. januarja - Z uvedbo davčnih blagajn občine ne morejo več enako kot doslej same zagotavljati brezplačnih mestnih blagajn, v katerih so lahko občani poravnavali položnice javnih zavodov in podjetij, ki so se vključili v ta projekt, brez provizije. Na Mestni občini Velenje se po besedah župana Bojana Kon-tiča zelo dobo zavedajo, koliko so brezplačne blagajne pomenile občanom. To se je videlo ob dnevih, ko je bilo treba poravnati položnice, saj so se na občini pred blagajniškimi okenci vile dolge vrste čakajočih. Zato so se odločili, da najdejo primerno rešitev tudi za v bodoče. Iskali so ponudbe pri tukajšnjih bankah, ki so bile pripravljene prevzeti ta posel. Najugodnejša je bila Delavska hranilnica, s katero so tudi sklenili pogodbo, in tam je že mogoče brez provizije poravnavati račune občinskim javnim zavodom in podjetjem, ki so k projektu pristopila. »Vsekakor računamo, da bo Delavska hranilnica zdaj, ko je prevzela ta posel, temu tudi prilagodila prostorske možnosti,« pravi župan Kontič, ki je vesel, da bodo lahko občani v prihodnje brez provizije poravnavali tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kar doslej ni bilo mogoče. Seveda bo treba pogodbe s podjetji obnoviti, na občini pa upajo, da jih bo večina sodelovala še naprej. V Rožletu zanimivo tudi januarja Velenje, 11. januarja - V ponedeljek bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v Vili Rožle pripravila 3. srečanje šole za starše na temo »Otroci so naše največje bogastvo«. Tokrat bo gostja psihologinja Elen Uršič. Na srečanju, ki se začne ob 17. uri, bo spregovorila o vzgoji osebnostno prožnega in čvrstega otroka. Že dan kasneje, v torek ob 17. uri pa bo zveza pripravila Torkovo peto, ustvarjalnico za otroke in starše. Ob 17. uri vabijo tako v Vilo Rožle kot šoštanjsko Vilo Mayer. Ustvarjalnici bodo v Velenju pripravili tudi v torek, 19. in 26. januarja. V Vili Rožle pa si lahko vsak delovnik od 9. do 15. ure ogle- date tudi razstavi del male Na-potnikove kiparske kolonije in razstavo, ki prikazuje gradnjo Sončnega parka. V Muzeju Velenje, kjer so jo pripravili, so jo naslovili Sončne zgodbe mladega mesta. Savinjsko-šaleška naveza Bo z letom prestopila tudi Slovenija Prosto 2016 - Skoki v leto, reke, jezera in morje - V Celju bodo upodobili Tita -Konjiški rdeči skupaj Dogajanje ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega je bilo res zabavno. Ne le na veselih novoletnih prireditvah, tudi na takih z resnejšimi govori. Slišali smo veliko: kaj s(m)o dobrega naredili, tudi nekaj takega, kje s(m)o delali napake, da nam ni šlo še bolje. A hvala bogu, slišali smo tudi, da bomo (bodo) letos še zares naredili več, da nam bo v življenju boljše. Bla, bla, bla... Čeprav je res, da bomo imeli za vse to letos en dan več. Bomo res prestopili naprej!? Se je pa tudi letošnje leto začelo z delitvami. Delavci so seveda zaploskali, ko so slišali, da bodo imeli več prostih prazničnih dni. Večina praznikov namreč ne bo imela »vikenda« - ne bodo padli na že sicer proste dni. Tega pa se seveda ne veselijo delodajalci, ki že tako negodujejo, da je praznikov preveč. In tudi prostih ur, h katerim prištevajo tudi polurne dnevne malice. Pravijo, da »delovni dan izgubljen ne vrne se noben«, in tuhtajo, kaj in kako narediti, da bi izgubljene dni in ure nekako nadomestili. Nekateri podjetniki in obrtniki so bili od letošnjga leta še posebno udarjeni. Nesrečne davčne blagajne jim bodo na davčni mlin speljale še tiste evrčke, ki so jih doslej speljali na svojega. Tudi začetek letošnjega leta so v raznih krajih proslavili na različne načine. Eni s potapljanjem, drugi z vzponi na hribe ali pa so skakali v mrzlo morje ali še bolj mrzle reke. V Celju so že sedmič skočili v Savinjo, pol stotnije jih je zaplavalo v tri stopinje mrzlih valovih. Letos je ta novoletni »obred« minil brez celjskega prvega moža, župana Bojana Šrota. Šrot se ni ustrašil, da bi ga pojedla kakšna riba, le zdravje mu ni dovolilo takega hladnega šoka. Pa čeprav je kot politik vajen vsega hudega. Vsega lepega pa so vajeni v naših porodnišnicah. Tudi pri njih je posebno dogajanje ob koncu in na začetku leta. V celjski porodnišnici sta to popestrili deklici. V slovo lanskega leta je pomahala Brina iz Dramelj pri Šentjurju, novemu pa Lana iz Celja. Na svojstven način je kot »prvorojenka« lansko leto zaznamovala tudi Alma. Znamenita Celjanka Alma Karlin, svetovno znana popotnica, pisateljica in še marsikaj drugega. Njena »figura« v naravni velikosti naznanja začetek posebne celjska zgodbe, ki se je je lotilo turistično in kulturno društvo. »Oživili« naj bi več znanih Celjanov in Ce-ljank, ki so zaznamovali ta kraj. Kot naslednjega naj bi upodobili Tita - ne »tistega našega Tita«, ampak Tita Varija Klemensa oziroma Titusa Variusa Clemensa, rojenega v Celeii, ki je prilezel vse do senatorskega mesta tedanjega Rima. Bilo je skoraj tako težko, kot se zdaj kak Celjan povzpne visoko v Ljubljani. Kot tretja naj bi svojo novo podobo dobila še ena znana hči Celja - večkratna kraljica Barbara Celjska. VSlovenskih Konjicah pa so združili moči rdeči. In to dobro. Tesnejše sodelovanje sta namreč napovedali dve množični organizaciji. Konjiški gasilci, ki se med drugim bojujejo z rdečim petelinom, in organizacija rdečega križa. Gasilci se za večjo aktivnost niso odločili zato, da bi popravili svoj ugled, ki je bil precej porušen zaradi dejanj nekaterih članov, le radi bi še nadgradili poslanstvo društva. In to naj bi dosegli s tesnejšim sodelovanjem z rdečim križem. Oboji bodo (po)nudili kar največ in se med sabo dopolnjevali ter s tem dosegali še večje učinke. Sicer pa so tudi ob menjavi leta v mnogih občinah opozarjali na težave, ki jih bodo pestile zaradi ustavljenega ali vsaj omejenega evropskega financiranja komunalnih del. Tisti, ki so imeli stvari že pred leti pripravljene in so pohiteli, so večino komunalnih del tudi s temi sredstvi uredili, drugod se bodo morali nasloniti na lastne sile. Ob skopuški državi pa bo to še posebno težko. Na to opozarjajo tudi v zreški občini, kjer morajo širiti kanalizacijski sistem, izboljšati sistem oskrbe ljudi z zdravo pitno vodo. Mnogo manj kot doslej bo tudi evropskih razpisov za gradnjo cest. Marsikje že kar črnogledo pravijo, da se bo pri urejanju tega zanje čas ustavil. Pa še to: začetek leta pomeni po svoje veliko tudi za Žalčane. Dobili so svoj center za ločeno zbiranje odpadkov. In to varovan. Pazili pa bodo predvsem, da tja ne bi kar tako vozili odpadke tudi (predvsem mali) podjetniki. Zanje velja, da se brez plačila ne da odlagati. a k ■ a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 3 7. januarja 2016 POLITIKA ""^Jis 21 Gorenje pred novimi globalnimi izzivi Franjo Bobinac je velenjskim svetnikom zagotovil, da sedež Gorenja ostaja v Velenju in da tukajšnja delovna mesta niso ogrožena - Vsakdo pa se bo moral prilagajati novim razmeram, ki jih narekuje svetovna konkurenca - V Velenju več aparatov višjega cenovnega razreda Mira Zakošek Gorenje je daleč največji za-poslovalec v Šaleški dolini, njihovim razvojnim načrtom pa so prisluhnili tudi velenjski svetniki na decembrski seji. Mednje je prišel predsednik uprave Franjo Bobinac, ki jim je predstavil nov strateški načrt, odgovoril pa tudi na njihova številna vprašanja. Že zdaj poslujejo z 90 državami, to število pa bo še večje Čeprav lansko leto ni bilo takšno, kot so želeli in ga bodo sklenili verjetno z rdečimi številkami (predvsem zaradi krize na ruskem in ukrajinskem trgu, od katerih so si veliko obetali), ostajajo optimisti. To so jasno povedali v novem strateškem načrtu za obdobje do leta 2020, ki so ga pripravili ravno zaradi lanskih težav na prej omenjenih trgih. Poimenovali so ga G4 (Gorenje Group, Grows, Globaly) s čimer so želeli povedati, da bodo dajali še večji poudarek globalni prisotnosti. Že zdaj poslujejo v več kot 90 državah sveta, na svoj zemljevid pa dodajajo še nove. To še posebej velja za ameriški trg, Avstralijo in Azijo. Na enemu od teh trgov (veliko razmišljajo o Vietnamu ali pa kakšni južnoameriški državi) nameravajo zgraditi tudi svojo novo tovarno. Druga njihova pomembna usmeritev pa je pravzaprav nadgradnja dosedanjih usmeritev, vse več proi- zvodnje usmerjajo v premijske blagovne znamke višjih cenovnih razredov (Gorenje, Asco, Atag). Ti v sedanji proizvodnji predstavljajo 17-odstotni delež, leta 2020 pa naj bi že 30-odsto-tnega. V ospredje postavljajo tudi dizajn, v katerem sodijo v sam svetovni vrh, kar so dosegli s pomočjo odlične domače oblikovalske ekipe, k sodelovanju pa vabijo tudi najbolj prestižna svetovna oblikovalska imena, lani je bil to Philippe Starck. Veliko pozornosti bodo namenili zmanjševanju zadolženosti, s čimer bodo ustvarjali prosti denarni tok, ki ga bodo za povečanje proizvodnje vsekakor potrebovali. »Že danes smo dobro podjetje, v naslednjih letih pa bomo postali odlično podjetje, to je naš cilj, ki ga bomo, to verjamem, ob podpori zaposlenih tudi dosegli,« je bil odločen Franjo Bobinac, ki je nato odgovoril tudi na vprašanja in razmišljanja svetnikov. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac V petih letih bodo zrasli za 30 odstotkov Do leta 2020 bodo prihodke povečali s sedanjih 1,2 milijarde evrov na 1,550 milijarde evrov, osnovna dejavnost pa bo predstavljala kar 90-odstotni delež. ravni, s tem da se bo struktura spreminjala v prid višjecenovnih aparatov in pri tem delovna mesta niso ogrožena. Dr. Franc Žer-din (SD) je izrazil navdušenje, da v Gorenju ne razmišljajo, da bi sedež podjetja predstavili kam drugam (včasih se je to slišalo). Zanimalo pa ga je tudi, če nameravajo v Šaleški dolini razvijati kakšen dodaten program in zakaj so se odločili za odprodajo perspektivnega programa Ekologije. Žal Bobinčev odgovor o dodatnih programih ni bil pritrdilen, to pa predvsem zaradi še vedno nekonkurenčnega poslovnega okolja pa tudi slabe cestne povezave. Podobno željo po dodatnih programih je izrazil tudi Tone De Costa (SDS), ki pa je tudi pohvalil prizadevanja Gorenja na področju športa. Bi cesto protestno zaprli? Mišo Letonja (SLS) je menil, da bi morali znova »pritisniti« na vlado, da vendarle pospeši aktivnosti za gradnjo hitre ceste, predlagal je protestno zaporo, kar pa je župan Bojan Kontič ocenil za neprimerno, saj s tem gospodarstvu ne bi pomagali, če bi vse tiste naložene tovornjake ne spustili iz Gorenja oziroma vanj in druga podjetja. Svetniki ponosni na Gorenje Prizadevanja Gorenja so pohvalili številni svetniki, še pose- Delovna mesta v Velenju niso ogrožena Petra Dermola (SD) je zanimalo, kaj vse ta razvoj pomeni za tukajšnja delovna mesta. Bobinac mu je pojasnil, da bodo proizvodnjo tukaj ohranjali na sedanji bej je to naredila Breda Kolar (SMC), Simono Tušar (SDS) pa je zanimalo, kakšne možnosti za zaposlitev imajo v Gorenju mladi. Pojasnil ji je, da so za visoko izobražene kadre odprti. V razvojnem oddelku so v zadnjih letih zaposlili kar okoli 50 mladih strokovnjakov. Med tistimi, ki so pohvalili ambicije Gorenja, so bili tudi Franc Sever (Vsi v isto smer Sever), mag. Dragica Povh (SD), dr. Adnan Glotič (SD) in Matej Jenko (samostojni svetnik), ki pa je izrazil tudi skrb za delovna mesta in preveliko upoštevanje lastnikov za doseganje dobička. Bobinac mu je pojasnil, da je delalo v Gorenju v Velenju decembra 300 ljudi več kot poleti in da nov strateški načrt celo ščiti ali pa celo nekoliko povečuje število delovnih mest v Velenju. Ob tem pa je dodal, da je treba vsako delovno mesto upravičiti, z njim torej primerno zaslužiti. Zaposlovali bodo predvsem v proizvodnji, razvoju, marketingu, v administraciji pa jih še čaka kakšno »čiščenje«. Mag. Albin Vrabič (SDS) pa je ob pohvalah izrazil tudi nezadovoljstvo, da v Gorenju ni več Kulturnice, ki je sodila pod okrilje Gorenja. Osredotočajo se na osnovno dejavnost O prodaji programa Ekologija, za kar so se odločili lani, pa je Bobinac dejal, da so se v Gorenju tako odločili, ker dajejo ves prostor osnovnemu programu, za prodajo pa se odločajo takrat, ko se to obrestuje, in v lanskem letu je bila za to odlična priložnost. 2,5 milijona evrov za donacije Bobinac je povedal tudi, da je lokacija industrijske opreme v Šoštanju dobro zasedena, mu je pa zelo žal, da je prišlo do prekinitve pogodbe za patrijo. Na več vprašanj, povezanih z dona-cijami, je odgovoril, da veliko do-nirajo, letno namenijo za šport, kulturo, zdravstvo, društva ... kar dva in pol milijona evrov. Tudi sicer je zagovarjal socialno noto, ki mora biti uravnotežena z željo lastnikov po dobičku, pomeni pa zadovoljnega delavca, kar je vsekakor njihov cilj. Nobeno delovno mesto ni »fiksno« Je pa Bobinac tudi poudaril, da nobeno delovno mesto v Gorenju ni 'fiksno' in da se mora tega vsakdo zavedati. Vsakdo se bo tudi moral prilagajati novim razmeram, ki se nenehno spreminjajo in jim jih narekuje svetovna konkurenca. Ob tem je poudaril, da v Sloveniji ni tako, kot pogosto mislimo - da delamo dovolj; to dokazuje naša produktivnost, s katero capljamo za razvitim svetom, in s tem se bomo morali čim hitreje soočiti. ■ Pomisleki ob trasi nove ceste Šmartno ob Paki - Ministrstvo za okolje in prostor je upravi Občine Šmartno ob Paki konec preteklega leta posredovalo krajši elaborat prevetritve trase hitre ceste tretje razvojne osi po njenih smernicah. Na upravi ga »jemljejo« kot odgovor na negativno mnenje občine, ki ga je ta naslovila na ministrstvo po izvedeni lanski javni obravnavi. V lokalni skupnosti že vse od začetka umeščanja tretje razvojne osi obstaja kup pomislekov o smiselnosti načrtovane trase. »Zvrhano mero nezadovoljstva v zvezi s tem je sprožila zadnja varianta, predstavljena na lanski javni obravnavi, pri pripravi katere je bila občina popolnoma ignorirana. Po- sledično sta tako občinska uprava kot občinski svet podala negativno mnenje na predlagano traso. Občinska uprava je že leta 2010 posredovala smernice, v katerih je bil dan tudi predlog predora pod Goro Oljko in nato nadaljevanje trase proti Velenju po severnem pobočju, ki je bistveno manj poseljeno,« pojasnjujejo na občinski upravi. Nad posredovanim krajšim elaboratom ministrstva so bili na občinski upravi presenečeni iz dveh razlogov: do pred nedavnim se namreč ministrstvo do trase sploh ni opredeljevalo in zaradi njihove ugotovitve, da imajo smernice občine več slabosti kot prednosti. a tp JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V MESTNI OBČINI VELENJE IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE VELENJE ZA LETO 2016 Mestna občina Velenje obvešča, da bo v Uradnem listu, ki bo izšel v petek, 8. januarja 2016, objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v mestni občini Velenje iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2016. Javni razpis bo odprt do 3. februarja 2016. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi). MESTNA OBČINA VELENJE J sem pripadnikom pravoslavni veroizpovedi želimo prijet tie prautike in \rtJčtw 2016! Svfftní.ikú S-knfis\ij S\tcí(i¡nÚí dtfttúkrQU>\ \ S\du .'i A J iilir/ife SO Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 4 4 SREČNO 2016 7. januarja 2016 Z župani Saša regije o utripu Za večino občin Savinjsko-Šaleškega (SAŠA) območja je bilo lansko leto uspešno, saj jim je uspelo uresničiti zastavljene cilje Dobro so izkoristili nepovratna sredstva iz prejšnjega, za Slovenijo ugodnega kohezijskega evropskega obdobja. Letošnje leto bo zahtevnejše, saj jim je država močno oklestila proračune. Največje težave bodo imele občine, ki imajo pod svojim okri- ljem javne zavode, katerim morajo pokriti zakonsko določene obveznosti. Župane smo povabili, da rečejo kakšno o letu, ki se je izteklo, predvsem pa o letošnjem, ki je sicer še velik in nepopisan list. Navdihuje vse več optimizma Sklenjeno bogato naložbeno obdobje - Župan Bojan Kontič tudi v letošnjega zre z optimizmom Za Mestno občino Velenje se je izteklo bogato naložbeno leto, ki je obenem sklenilo naložbeno zelo bogato obdobje, zaznamovano z izjemno uspešnim črpanjem nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Tako so v občini uspešno izvedli kar 33 projektov, vrednih 26 milijonov evrov in pol. Na tem področju so bili med najuspešnejšimi v Sloveniji, na kar je župan Bojan Kontič zelo ponosen. »Zelo vesel sem, da je znova zavel optimizem, ki daje novo energijo in novo upanje,« pravi Kontič, ki tudi sam zre z optimizmom v to leto, ki pa bo za občinski proračun zelo zahtevno. Kljub višjim zakonsko opredeljenim stroškom ostajajo prihodki namreč enaki lanskim. To so seveda upoštevali pri sprejemanju proračuna za letošnje leto. Tolikšnih investicij, kot so jih udejanjili v prejšnjem obdobju, v tej finančni perspektivi seveda ne bodo zmogli, saj ni več na voljo toliko kohezijskih evropskih sredstev. Vseeno pa računajo na vlaganja tudi v tem obdobju. Naložbe načrtujejo dolgoročno, tako da imajo vse pripravljeno in le čakajo na primeren razpis, na katerega bi se lahko prijavili. Tudi večino za letos načrtovanih naložb so v proračunu opredelili Bojan Kontič s pridržkom, da jih bodo uresničili, če bodo zanje pridobili nepovratna sredstva. »Vsekakor računam, da bomo proračun, ki smo si ga zadali, izpeljali, ne vem pa, ali bo potreben rebalans; v letu 2015 ni bil potreben. Že nekaj let namreč porabo zelo skrbno načrtujemo. Glede na to, da smo izvajali velike naložbe, evropska in državna sredstva pa so prihajala z zamudo, smo za ta namen v proračunih prejšnjih let vedno nekaj prihranili za naslednje leto. Tudi za to z investicijami nismo imeli prav nobenih težav, saj smo izvajalce dosledno sproti plačevali,« pravi župan. Letos bi bili rebalansa, ki bi pomenil več prihodkov, veseli. Na to občine, ki so se pritožile, še vedno računajo. »Vsekakor bomo zelo pazljivo ravnali z občinskim premoženjem, vključno s financami, a vseeno poskrbeli za to, da ljudje tega primanjkljaja, ki ga imamo v občini, ne bodo občutili. Seveda si velenjski župan želi, da bi gospodarstvo rastlo in z njim tudi potrošnja, saj bodo občani šele takrat občutili, da jim gre bolje - statistični podatki niso dovolj. Želi pa si tudi, da bi tudi v tem letu v tem okolju ohranili čut za solidarnost in da bi nam bilo lepše. »Seveda je razvoj v naših rokah. Velenje je in mora ostati mesto priložnosti za vsakogar od nas. Ko v Velenju strnemo moči in se odločimo, da bomo kaj naredili, naredimo to dobro in tako naj bo tudi v prihodnje. To velja tako za investicije, kulturne dogodke, športna tekmovanja. Smo odlični organizatorji in vedno pripravljeni za delo,« poudarja Bojan Kontič, ki napoveduje tudi v tem letu veliko različnih dogodkov za različne okuse. Vsekakor bodo investicijam, ki so jih uspešno izpeljali v zadnjem obdobju, dali tudi vso načrtovano vsebino. ■ mz Leto 2016 bo pestro leto V ospredju Občine Mozirje projekt posodobitve čistilne naprave, končno tudi novo krožišče Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje: »Vsaj po štirih stvareh si bomo zapomnili leto 2015: po pridobitvi naziva Mozirje, najlepši izletniški kraj v Sloveniji, po uresničitvi projekta Obnova Ločkega jezu in s tem večje poplavne varnosti dela Mozirja, po sanaciji devetih plazov, ki so ogrožali imetje in infrastrukturo, ter po oživitvi kampa v Gozdni šoli, za katerega ima najemnik pogumne načrte. V novem letu bomo pošteno zavihali rokave, saj načrtujemo v sodelovanju z občinama Nazarje in Rečica ob Savinji obno- vo centralne čistilne naprave v Lokah. Projekt moramo končati do letošnje jeseni. Do pomladi letos moramo urediti avtobusni postaji pri Cinkarni v Ljubiji in prehod za pešce na regionalni cesti pri Šolski ulici. V tem času bo urejen tudi novi most pri gasilskem domu v Mozirju. Letos začenjamo uresničevati velik projekt - novo krožišče pri avtobusni postaji. Naložba naj bi bila končana leta 2017. Pri cestni infrastrukturi ima absolutno prednost obnova ceste na Lepi Njivi v dolžini štirih kilometrov. Veselimo se tudi dokončanja pr- Ivan Suhoveršnik vega stanovanjskega bloka v Po-drožniku. Skratka, leto 2016 bo pestro.« tp Če bi bilo vsako leto tako V Občini Šoštanj imajo več razlogov za zadovoljstvo - Letos za naložbe blizu 5 milijonov evrov Tatjana Podgoršek »Leto 2015 je bilo zame in za lokalno skupnost uspešno leto. Če bi bilo vsako t&ko, bi bil pa še bolj zadovoljen,« je dejal Darko Menih, župan Občine Šoštanj, ob pogledu na dogajanje v minulih 365 dneh. Razlogov za zadovoljstvo ima, je zagotovil, več. Poleg tega, da je sam še kar pri zdravju, so se lani v družini razveselili novega člana - četrtega vnuka Leona. Najmlajša hči je v Avstraliji doktorirala iz kriminalnega prava in pravosodja, kot predavateljica je dobila tudi službo za nedoločen čas na novi univerzi. »Na mojo žalost je očitno še ne bo domov ali da bi prišla vsaj bližje v Evropo. Ne glede na svojo tiho željo sem zadovoljen, če je tudi ona.« Tudi kot župan je z letom 2015 zadovoljen, saj so v lokalni skupnosti uresničili zastavljene naloge. Prenovili so Trg svobode, po več letih priprav sprejeli sodoben prostorski občinski načrt, izvedli so nekatere protipo-plavne ukrepe, se lotili se obnove vrtca Lučka ter ostalih prostorov bivšega vrtca, ponašajo se z nekaterimi pridobitvami v komunalni infrastrukturi. »Za nami je prvo leto novega mandata. V občinskem svetu in svetih krajevnih skupnosti je kar Darko Menih nekaj novih, predvsem mladih obrazov. Vesel sem, ker smo našli skupno pot pri odločanju o nadaljnjem razvoju okolja. Z dejanji so že potrdili zavedanje, da je naša vizija skupna.« Osnovo za pogumen vstop v leto 2016 imajo v sprejetem proračunu. Ta je v primerjavi z lan- skim sicer za blizu 2 milijona evrov skromnejši, a so nekatere predvidene projekte razporedili tako, da bodo uresničili svoje največje letošnje želje. Med njimi je izgradnja blizu 800 kvadratnih metrov velikega prizidka k obstoječi glasbeni šoli, začetek prenove avtobusne postaje v Šoštanju, skupaj s krajevno skupnostjo Šoštanj se konec tega meseca veselijo nove tržnice. Načrtujejo še energetsko prenovo nekaterih objektov, zamenjavo strehe na steklenem delu tamkajšnje osnovne šole, ki je lani praznovala 10-letnico delovanja. »V srednjeročni viziji je Družmirsko jezero. Projekt, kaj bi se lahko tu dogajalo, je že v izdelavi. Odločili smo se še, da bomo na kmetiji pri Žlebniku zgradili pokrito poslopje, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali film o Kajuhu.« Za naložbe naj bi letos namenili blizu 5 milijonov evrov. Če pa bo kje za kaj malega zmanjkalo, pa bodo poskušali zagotoviti denar s prerazporeditvijo med proračunskimi postavkami. ■ tp Uspešno sklenili bogat naložbeni cikel Lani v občini Šmartno ob Paki tvorno sodelovali vsi - Čeprav ne pričakujejo evropskega denarja, namenjajo za naložbe najmanj 500 tisoč evrov Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, se bo leta 2015 spominjal po »obisku« Abrahama, po tem, da je hči Vita uspešno 'startala' na srednji medicinski šoli. Tudi sin Žan je dobro deloval v svojih sredinah - v šoli, športu in še kje. »Lansko leto lahko označim za eno uspešnejših,« je povedal. Tudi kot župan je lahko z minulim letom zadovoljen. V lokalni skupnosti so sklenili bogat naložbeni cikel ter s tem tudi aktivnosti iz preteklih let na področju komunalne infrastrukture. Kljub posledicam gospodarske krize so uresničili vse zadane naloge in leto tudi finančno uspešno končali. Prvo leto novega mandata so - po njegovih besedah - zaznamovali nekateri novi obrazi v sestavi občinskega sveta, ki prej v lokalni samoupravi niso delovali, pa ženske kvote, »a smo oblikovali dobro ekipo. Veliko se pogovarjamo, usklajujemo mnenja pred seja- mi občinskega sveta, na katerih so najpomembnejše odločitve sprejete soglasno. To ne Janko Kopušar pomeni, da nimamo različnih pogledov, ampak da pri najpomembnejših razvojnih vprašanjih dosegamo soglasje. Če se bo takšno tvorno sodelovanje nadaljevalo, bomo lahko lažje izvedli naloge za blaginjo občanov in občank ter s tem razvoj lokalne skupnosti.« Po za zdaj znanih izhodiščih leto 2016 za Občino Šmartno ob Paki ne bo prijazno. Država odmerja občinam manj denarja, tudi razpisov, na katere bi lahko prijavili zanje prednostne projekte in pridobili evropski denar, ne pričakujejo. Kljub temu je na zadnji lanski seji sveta sprejet občinski proračun za leto 2016 naravnan razvojno, zagotavlja Kopušar. Vsaj 500 tisoč evrov lastnega denarja so v njem predvideli za naložbe, med katerimi bosta imeli prednost nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja ter energetska prenova javnih objektov. Prvi na seznamu med njimi je vrtec. »Če bomo omenjeno uresničili, bomo lahko zadovoljni, sicer se bomo morali truditi še naslednje leto,« je dodal Janko Kopušar. ■ tp Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 5 7. januarja 2016 SREČNO 2016 ""^Jis 21 občin v minulem in novem letu Izgradnja nove telovadnice Ciril Rosc, župan Občine Luče: »Leto 2015 je bilo pestro. Zaznamovali so ga tudi dejavniki, na katere občine direktno nimajo vpliva, posredno pa vplivajo na življenje vseh nas in bodo aktualni tudi letos. V mislih imam predvsem begunsko-migracijsko krizo, ki je potihoma prišla skozi zadnja vrata in do temeljev pretresla zaspano Evropo z vsemi podsistemi. Ta zgodba niti približno še ni končana. Podobno je z zniževanjem financiranja občin, kar na dolgi rok pomeni siromašenje podeželja, kamor sodi naša lokalna skupnost in tiha centralizacija države. Zaradi nižje povprečnine bo samo naša občina letos izgubila približno pol milijona evrov prepotrebnega denarja. Kljub temu letos z umnim načrtovanjem proračuna in nadzorovano porabo načrtujemo predvsem nadaljevanje vsakoletnih infrastrukturnih naložb v občini, hkrati pa začenjamo večjo večle- Ciril Rosc tno naložbo - izgradnjo nove telovadnice. V novo leto vstopamo z velikim upanjem. Sebi in drugim želimo uspešno, zdravo leto, polno optimizma, zagnanosti in sodelovanja na vseh ravneh.« Posluh države za Macesnikov plaz? Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava: »Ob izteku uspešnega minulega leta za lokalno skupnost moram izpostavila projekt Solčavska panoramska cesta, za katerega nam je Turistična zveza Slovenije dodelila nagrado Naj pot 2015. Med uspehe uvrščam izvajanje sanacijskega programa glede zmanjšanja zadolženosti občine. Pozabili nismo na javno infrastrukturo. V Matkovem kotu smo zgradili nov betonski most ter izvedli prvo fazo ureditve javne poti Vrlovc-Perk-Ručnik, ki sedaj čaka na položitev asfalta. Izvedli smo še nekaj manjših naložbenih del v cestno in komunalno infrastrukturo. Veliko težavo še vedno predstavlja Macesnikov plaz, na kar Katarina Prelesnik opozarjamo že več let, vendar država za to ni imela posluha. Lani si je plaz vendarle ogledala ministrica Irena Majcen. Rezultat tega obiska je dogovor o izvedbi potrebnih sanacijskih del v tem letu, česar smo zelo veseli. Zavedamo se, da nam letos ne bo lahko. Država nam zmanjšuje prihodke in nalaga vse več nalog. Čaka nas veliko dela pri urejanju cestne in komunalne infrastrukture, nadgradnji uspešno realiziranih turističnih vsebin, podpori razvoju gospodarstva in možnosti zaposlovanja mladih. V naslednji finančni perspektivi bomo sodelovali pri projektih, s katerimi bomo dosegli pozitivne učinke tudi po dokončanju projekta. Upamo, da bomo končali še aktivnosti v zvezi z občinskim prostorskim načrtom.« Predvsem vlaganja v infrastrukturo Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno: »Imamo se s čim pohvaliti in tudi kaj pokazati. Sadovi našega dela v preteklem letu se kažejo pri posodobitvi skakalnega centra, ki žari sredi Ljubnega in pomeni svetovno znamko ter prepoznavnost občine, Zgornje Savinjske doline in regije Saša. Ponosni smo na saniran Okonin-ski graben, izgradnjo gasilskega doma v Radmirju s širšo ureditvijo okolice in na posodobljeno več kot 4,5 kilometra dolgo lokalno cesto proti Goltem. To so bile dolgoletne želje, ki smo jih lani tudi uresničili. Načrti za letos so znova pogumni in naravnani na naše potre- be. Te so predvsem infrastruktur-ne. Nadaljevali bomo izgradnjo sekundarnih kanalizacij v Rad-mirju, vodovoda v Primožu, izvedli protipoplavne ukrepe, vlagali v komunalno ureditev Industrijsko poslovne cone Loke, načrtujemo obnovo zdravstvenega doma, nakup gasilske cisterne, posodobitev več odsekov lokalnih cest, končno sprejetje občinskega prostorskega načrta ter umestitev kolesarskih stez z aktiviranjem turističnih površin kot pomembnih točk razvoja naše občine. Pri tem, kako uspešni bomo, bo veliko vlogo igrala država z določitvijo višine finančnih sred- Franjo Naraločnik stev občinam ter izvedbo postopkov za objavo javnih razpisov.« So pred velikimi izzivi Vincenc Jeraj, župan Občine Rečica ob Savinji: »V zadnjih letih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo in njenimi posledicami. Te se še kako odražajo tudi pri delu lokalnih skupnosti. Pa vendarle. Če se ozremo na minulo leto, bi v prvi vrsti izpostavil naše občanke in občane. Mnogo volje in energije so dajali tisti, ki si prizadevajo za razvoj lokalne skupnosti ter s tem za kakovostnejše pogoje bivanja vseh. Tudi take, ki samo z nasmeškom opazijo naše delo ali dobronamerno pokritizirajo tisto, kar po njihovem mnenju ni najboljše, velja omeniti. Tudi z njihovo pomočjo smo namreč - poleg vseh nujno pomembnih del - zgradili medgeneracijski center Medgen borza, sanirali dva plazova, uredili cestišča po žledu in skupaj s čiščenjem struge zgradili nov most preko potoka Rečica. Veliko dela pa nas čaka tudi letos. Smo pred velikimi izzivi, h katerim sodi med drugim sofinanciranje izgradnje čistilne naprave v Mozirju, prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah in projektiranje vodovodnega sistema Letošč. Veselimo se sprejetja občinskega prostorskega načrta, v programu imamo odpravo plazu, nadaljevanje nalog za večjo poplavno varnost na potoku Rečica in na reki Savinji. Med pomembnejše razvojne usmeritve pa sodi prav gotovo projekt Savinja med pro- Vinko Jeraj dnimi biseri, s katerim želimo izkoristiti Naturo 2000 za turistične namene.« V ospredju vzgoja, izobraževanje in ceste Stanko Ogradi, župan Občine Gornji Grad: »Kljub raznim pretresom in negotovosti, ki so se kazali v slovenskem prostoru v preteklem letu, smo v Občini Gornji Grad uresničili zastavljene načrte ter programe v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Največ sredstev smo namenili za vlaganja v vzgoji in izobraževanju ter v cestno infrastrukturo. Tudi v novem letu največ denarja v občinskem proračunu odmerjamo za obnovo prostorov matične osnovne šole v Gornjem Gradu in modernizacijo lokalnih cest. Poleg vseh ostalih nalog želimo sodelovati še pri raznih skupnih projektih na območni in regijski ravni, razvoj si bomo prizadevali zagotavljati tudi s pomočjo evropskega denarja. V tem letu si želim stabilnejšega gospodarskega in tudi političnega stanja v državi, več poštenosti, strpnosti, saj bomo tako lažje reševali izzive, ki so pred nami. Prav tako si želim, da bi ustvarjali vizijo za skupne interese naše države, za dobro vseh ljudi in ne posameznikov. Tako bo tudi razkorak med malimi in velikimi mnogo manjši v primerjavi z današnjim.« Stanko Ogradi Trudili se bodo upravičiti slogan »občina za občane« Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje: »Za preteklo leto smo si zadali številne naloge in jih večino tudi uresničili. Preplastitev državne ceste skozi Šmartno ob Dreti - kot enega pomembnejših projektov - je financirala država, stroške izgradnje pločnika, avtobusnega postajališča, ureditev odvodnjavanja in predpripravo za javno razsvetljavo pa je plačala Občina. Letos bomo veliko pozornosti namenili skupnemu projektu zgornjesavinjskih občin - nakupu zemljišča in pripravi dokumentacije za izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Z občinama Rečica ob Savinji in Mozirje nas čakajo vlaga- nja v posodobitev in razširitev čistilne naprave v Lokah. V Nazarjah se nam obeta začetek izgradnje krožišča, ki vključuje tudi rekonstrukcijo ceste od gradu Vrbovec do trgovine Mercator. Ena od prednostnih nalog je ureditev makadamskega parkirišča pri pošti. Z izvedbo omenjenih projektov bo urejenost središča občine precej boljša. Za izboljšanje poplavne varnosti na območju industrijsko-obr-tne cone Prihova bomo zgradili nov prepust, načrtujemo pa še izvedbo nekaterih drugih manjših ukrepov. Želimo biti občina z velikim posluhom za potrebe občanov, za izboljšanje življenjskih Matej Pečovnik pogojev, zato se bomo z delom trudili upravičiti slogan »občina za občane«. ■ tp ■ ■ ■ ■ ■ Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 7. januarja 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 30. decembra Doma je bilo precej predpra-znično. Ob manku svežih novic so novinarji opozorili, da se kljub jasni napovedi zunanjega ministra, da bo predlagal priznanje Palestine do konca leta, to ni zgodilo. V Bruslju so zaradi varnostnih razlogov odpovedali silvestrovanje na prostem in ognjemet, ki vsako leto poteka v središču mesta. Istega dne je kanclerka Angela Merkel svoj tradicionalni vsakoletni nagovor izkoristila za poziv Nemcem, naj v prilivu pri-bežnikov zaznajo priložnost za prihodnost. Petek, 1. januarja Na prvi dan leta je predsednik republike Borut Pahor obiskal dežurni ekipi ginekološke klinike in reševalne postaje UKC v V Bruslju so silvestrovanje na prostem zaradi strahu pred terorističnimi napadi odpovedali. Velika porota v Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio ni potrdila obtožnice proti policistu Timothyju Loehmanu, ki je novembra lani v parku ustrelil12--letnega temnopoltega Tamirja Ricea. Norveška je napovedala uvedbo najostrejše azilne zakonodaje v Evropi, da je le korak za njo, pa ni skrivala niti Nemčija, ki je še pred meseci beguncem izražala dobrodošlico. Četrtek, 31. decembra V urah pred koncem leta so domači mediji izračunali, da je bilo decembra v skladišča humanitarnih organizacij dostavljenih 235 ton prehranskih izdelkov iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je obiskal Gornjo Radgono, Šentilj, murskosoboško policijsko upravo in sprejemni center Livarna v Dobovi ter izrazil hvaležnost za sodelovanje pri delu s pribežniki. Ljubljani ter prvega letošnjega novorojenčka in njegovo mamo. Predsednik vlade Miro Cerar je bil medtem na delovnem obisku v Dobovi, po njem pa opozoril, da se lahko prebežniški val v kratkem močno okrepi, zato so tehnične ovire nujne, dobro sodelovanje s Hrvaško pa je prioriteta. Bil je dan, ko se je socialna pomoč za samsko osebo z dosedanjih slabih 271 evrov zvišala na nekaj manj kot 289 evrov. Nizozemska je prevzela predsedovanje Svetu EU. V letošnji poslanici je predsednik Pahor spomnil na zmagovalno miselnost. Predsednik Slovenije Borut Pahor je izrekel novoletno poslanico in v njej poudaril, da je pri premagovanju krize ključna zmagovalna miselnost. Terorističnih napadov so se prestrašili tudi v Munchnu. Tamkajšnja policija je prebivalcem priporočila, naj se izogibajo gneči in železniških postaj. Predsedovanje Svetu Evropske unije je prevzela Nizozemska. Vojaki so pred zavarovano mo-šejo na jugu Francije streljali na voznika avtomobila, ki kljub opozorilom vozila ni hotel ustaviti. V incidentu je bilo ranjenih pet ljudi. Na goste nekega bara v izraelski prestolnici Tel Aviv je z avtomatsko puško streljal neznanec, ki je pobegnil, v napadu pa ubil dva človeka in jih najmanj sedem ranil. Sobota, 2. januarja V Sloveniji je postala obvezna uporaba davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino. Sunitska koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je preklicala premirje v Jemnu, kjer je od 15. decembra dalje vladala krhka prekinitev ognja. Grške oblasti so sporočile, da opažajo, da poleg beguncev iz Sirije, ki bežijo pred vojno, v državo prihaja vedno več prebežni-kov iz Maroka in Alžirije. Po nedavnem sprejetju spornega zakona o medijih na Poljskem so odstopili direktorji štirih programov poljske javne televizije. Z odstopom naj bi direktorji prehiteli odstavitve, ki so se jim obetale. Vatikan je uradno priznal samostojno in neodvisno državo Palestino. Mediji so izbrskali, da je v dokumentu, naslovljenem »O strategiji nacionalne varnosti Ruske federacije«, ki ga je ruski predsednik Putin podpisal na silvestro-vo, Kremelj kot eno od groženj ruski nacionalni varnosti označil tudi ZDA. Ameriški predsednik se bo težav na temo nasilja s strelnim orožjem lotil na lastno pest. Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da se bo na lastno pest lotil ene najbolj perečih težav v ZDA: nasilja s strelnim orožjem. Nedelja, 3. januarja Razveseljeval je Peter Prevc, ki je z odličnima skokoma krepko prevzel vodstvo v seštevku novoletne turneje. Evropski finančni minister leta 2016. Zunanji minister Karl Erjavec je na posvetu slovenskim diplomatom predstavil prioritete dela v novem letu, zbrane pa je nagovoril tudi premier Miro Cerar. Tako kot Slovenijo je tudi Poljsko po novem letu zajelo pravo zimsko vreme, a je bil mraz na severu precej hujši in je že terjal nekaj življenj. Pripadniki skrajne skupine Islamska država so napadli libijsko naftno pristanišče Sidra na sredozemski obali in pri tem ubili sedem ljudi. Severovzhod Indije je stresel močan potres z magnitudo 6,7. Torek, 5. januarja Predsednik Pahor se je srečal s slovenskimi diplomati in jim v nagovoru poudaril, da Evropska unija potrebuje bolj izdelano vizijo, kot jo ima, če se želi krepiti. Varuhinja človekovih pravic je sporočila, da se bo po posvetu z nevladnimi organizacijami odločila, ali bo vložila oceno ustavno- Dan po nastopu mandata so oboroženci v Mehiki ustrelili županjo mesta Temixco v zvezni državi Morelos, Giselo Moto Ocampo. Italijanske oblasti so uradno začele preiskavo po tem, ko je v državi v sedmih dneh med porodom umrlo kar pet žensk. Samooklicani kalifat Islamska država je objavil videoposnetek, v katerem grozi britanskemu pre-mierju Davidu Cameronu, na koncu pa usmrti pet domnevnih britanskih vohunov. Zaostrovanje med zalivskima silama se stopnjuje: Savdska Arabija je uradno prekinila diplomatske odnose z Iranom in izgnala iranske diplomate. Ponedeljek, 4. januarja Londonska revija The Banker je za finančnega ministra Evrope za leto 2016 imenovala Dušana Mramorja - v pojasnilu so zapisali, da je Mramor Sloveniji pomagal pri izhodu iz recesije ter prispeval k stabilizaciji bančnega sistema. Navduševal nas je Peter Prevc. sti zakonodaje, ki diskriminira is-tospolne partnerske zveze. Ministrstvo za finance je objavilo predlog zakona o sistemu jamstva za vloge, ki bo do konca januarja v javni obravnavi. Mediji so poročali, da naj bi zaradi večjega števila prebežnikov Italija pripravila načrt za ponovno uvedbo nadzora na meji s Slovenijo - a slovenske oblasti so zagotovile, da to ne drži. Zaradi goljufanja Volkswagna pri namestitvi programske opreme, ki je prikazovala znižano vrednost izpušnih plinov, so se ZDA odločile, da bodo nemški avtomobilski koncern tožile. Tjaša Zajc Volkswagen je doletel še en udarec. Nerazumevanje in boljši jutri "Čustva samo so. Drugo vprašanje je, kaj naredimo z njimi," je dejala Diana. "Toda, ali ni jeza izrazito negativno čustvo?" je s tonom nerazumevanja odvrnil robot Data, potem ko je prvič doživel čustveno reakcijo. Racionalno je premislil, da so čustva nekaj zanj nepotrebnega. Še več: so ovira, ki preprečuje, da bi deloval funkcionalno, razumno. "Drži, jeza je zelo močno čustvo," mu je odgovorila Diana: "Lahko pa je tudi sredstvo za dobra dejanja. Jezo nad krivičnostjo lahko nekdo usmeri v popravljanje krivic in ustvarjanje pogojev, ki jih bodo reševale in preprečevale." Razlago je sprejel, ni pa je mogel povsem razumeti in začutiti. Na svetu je polno stvari, ki jih je težko razumeti oziroma dojeti. Zdrav človek nikoli ne bo vedel, kakšen val čustev prevzame bolnika, ko mu zdravnik pove, da ima raka. Nemogoče si je predstavljati, kako močan notranji pretres pri posamezniku sproži odhod partnerja ali kakšen je proces žalovanja, ko umre kdo od najbližjih. Ženska brez otrok si ne more prestavljati moči ljubezni med materjo in otrokom. Na bolj abstraktni ravni je nemogoče dojeti, zakaj in kako lahko vera ali ideologija prevzame množice, če sami nismo del nje, ampak smo zgolj opazovalci od daleč. Vse te stvari lahko razložimo, o njih beremo. Lahko jih sprejmemo, ne moremo pa jih - brez osebne izkušnje - zares dojeti, začutiti, po-notranjiti. Morda bi morali na to pomisliti ob sodbi drugih. Ljudje zelo radi sodijo druge. Od daleč se stvari zde preproste. Ljudje hitro določijo, kaj je z drugimi narobe in kaj bi morali storiti, da bi se ti "popravili". Kot opazovalci si hitro ustvarjamo sodbe, predvsem zato, ker nikoli nimamo vseh informacij, kaj se s človekom dogaja v njem samem, kako se počuti. Tega nikoli ne moremo zares vedeti, tudi če se o tem še tako temeljito pogovorimo. V poslu in politiki je trik ravno v tem, da druge prepričaš v idejo, iluzijo. Za dosego ciljev, dogovorov moraš druge prepričati, da verjamejo kaj, za kar veš, da tudi (še) ne drži. Podjetje ima lahko velik potencial in je tik pred proizvodnjo, ki bi prinesla milijone. Realno pa je v danem trenutku lahko to podjetje tik pred bankrotom in direktor bo morebiti lažje prišel do investicijskih sredstev, če to informacijo investitorjem ali kreditorjem zamolči. V zasebnem življenju pred drugimi včasih igramo. Ne pokažemo, kaj čutimo, ker drugih morda ne želimo obremenjevati s svojimi težavami. Resnično odkriti smo le sami s sabo. A to ve le vsak sam. Drugim, opazovalcem, se stvari zde jasne, preproste. Črno-bele. Med drugim tudi zato prihaja do nesporazumov in sporov. Razlage, na katerih si osmišljamo svet, izhajajo iz okvirov, znotraj katerih živimo. Malo je takšnih, ki te okvire presegajo, prevprašujejo in poskušajo gledati izven njih. Kot je zapisal Althusser, ne opazimo oblik, ki nas konstruirajo. Družba deluje kot nekaj samoumevnega, očitnega, danega, NARAVNEGA. Ključno za ideologijo ni, da je ljudje ne podpirajo, temveč da je ne zanikajo. Moč ideologije ni samo v tem, kakšne odgovore je spodobna dati, temveč kakšna vprašanja uspe zatreti. Pa naj bo na ravni politike, ljudi, družbene ureditve ali tolerance do drugačnosti. Zagovorniki prevladujoče ideologije njeno ohranjanje dosegajo s propagando in strahom. V situaciji, v kateri se je svet trenutno znašel, to ni težko. Polno je groženj in priložnosti za podpihova-nje strahu v družbi. Nasprotovanje vsemu, kar je drugačno, novo, je tudi najlažje in najbolj naravno. Človek se po naravi upira spremembam. Tisti, ki to presegajo, so v manjšini. Boj za spremembe je težak, in kot je pokazal referendum o zakonu, ki bi is-tospolnim parom omogočil poroke, smo na to pozabili. Manjšina, ki verjame, da gre svet lahko naprej v pozitivno smer, je ugotovila, da živi v mehurčku. Da se enako misleči družijo med sabo, ne da bi poskušali k resničnemu razmisleku za boljši jutri prepričati tudi druge. Zanje je bil rezultat referenduma veliko razočaranje, še bolj žalostno pa je, da je pokazal, da naša družba ni napredovala, temveč ravno obratno. Naslednje vprašanje je, kako bomo dosegli, da razočaranje ne bo povzročilo otopelosti, temveč ideje. Boljši jutri je možen. Morda smo le pozabili, da ni enostavne poti do tja. Muzej premogovništva spet vabi Velenje, 6. januar - Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil med 23. decembrom in 4. januarjem zaradi vzdrževalnih del zaprt, je za obiskovalce ponovno odprl svoja vrata. Muzej je odprt od torka do sobote od 9.00 do 16.30. Ob nedeljah in ponedeljkih je muzej zaprt. ■ ■ Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 7 7. januarja 2016 ""^Jis Na obzorju nova dejavnost? Leto 2015 za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina uspešno - Nov izziv: ekološka pridelava zelenjave in vitka oskrba potrošnikov GOSPODARSTVO GOSPODARSKE novice Nižje cene življenjskih potrebščin 21 Tatjana Podgoršek Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki se uvršča med najboljše tovrstne zadruge v državi, nadaljuje aktivnosti na območju Zgornje Savinjske doline. Po informacijah ji pri tem težav ne manjka. Zanje so še vedno tuja zadruga »Res širimo dejavnost v omenjeni dolini. Pred koncem lanskega leta smo kupili trgovino v Lučah od Kmetijske zadruge ZKZ Mozirje v stečaju. Z njo se želimo približati potrebam tamkajšnjih kmetov in drugih potrošnikov. To je bila zahtevna naložba in prepričani smo, da se nam bo nakup kmalu obrestoval,« pravi direktor zadruge Ivo Drev. Potrdil je tudi, da se pri širitvi dejavnosti na sosednjem trgu srečujejo s težavami, a jih rešujejo dokaj uspešno. Vsak mesec je tako pripomb manj, razloge zanje pa pripisuje velikemu razočaranju tamkajšnjih kmetovalcev zaradi stečaja njihove zadruge in »ker nimajo svoje«. »Naša zadruga je zanje še vedno tuja. S kakovostjo storitev, ponudbo ter pravim servisom se jim trudimo dokazati, da smo tudi njihova zadruga.« Trgovska dejavnost že blizu 60 odstotkov vseh prihodkov Izboljšanje »odnosov« se kaže pri poslovanju trgovsko-poslov-nega centra Saša v Nazarjah. Leta 2015 so beležili rast prodaje z indeksom 156. Omenjeni center je prinasel 30 odstotkov vseh prihodkov v trgovski dejavnosti zadruge, ki postaja vse bolj njen paradni konj. Predstavlja namreč že blizu 60 odstotkov vseh prihodkov. Zaradi nizkih odkupnih cen mleka in živine so bili lani člani zadruge manjši kupci re-promateriala in drugega blaga v njenih trgovinah, so pa vanje v večji meri zahajali drugi potrošniki. »Ne glede na omenjeno smo z dogajanjem v preteklem letu zadovoljni, saj smo članom zadruge kljub nadaljevanju krize Ivo Drev: »Inovativni nastop na trgu bo tudi letos sestavni del poslovanja zadruge.« omogočili reden odkup tržnih viškov in redno plačilo zanje. Prve ocene pa tudi kažejo, da smo leto 2015 uspešno sklenili.« Letos novi izzivi Inovativni nastop na trgu jim je lani (po izboru častnika Finance) »prinesel« uvrstitev med tri najboljša agrobiznis podjetja v Sloveniji. S takšnimi ukrepi bodo nadaljevali tudi letos. Že konec tega meseca naj bi zaživel projekt tako imenovane vitke oskrbe potrošnikov. Z njim si obetajo med drugim še boljše rezultate pri prodaji ekološkega mesa. Nov izziv za zadrugo bo tudi proizvodnja ekološke zelenjave. »V občini Šmartno ob Paki so nam ponudIli možnost uporabe vodovarstvenih območij in črpališča, k temu se je pridružila tudi velenjska komunala. To je lepa priložnost za zadrugo in tudi manjše ekološke kmetovalce zelenjave. Vendar se bomo tega lotili le ob uspešni prijavi na razpis za pridobitev evropskega denarja.« Če se bo to zgodilo, nameravajo svoj zavod Darilo narave preoblikovati v socialno podjetje, od malih ekoloških pridelovalcev odkupiti produkte ter jih ponuditi predvsem javnim zavodom ter potrošnikom v Ljubljani. Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet Čebelarska zveza Slovenije vodi aktivnosti za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel - Zaupanje ne more biti omajano, če so vsi rezultati analiz v skladu z zakonodajo Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 21. decembra - Čebelarska zveza Slovenije si skupaj z več kot 200 čebelarskimi društvi in s podporo pristojnega ministrstva prizadeva, da bi Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj, rojstni dan čebelarja Antona Janše, za svetovni dan čebel. V sklopu akcije z naslovom 'Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet' predsednik omenjene zveze Boštjan Noč obiskuje vsa čebelarska društva in pri tem zbira podporo za omenjeno pobudo. Pred minulimi prazniki je obiskal čebelarska društva v Zgornji Savinjski dolini in Šmartnem ob Paki. Noč nam je dejal, da je namen pobude vsako leto opozoriti svetovno javnost na pomen ohranjanja čebel in opomniti ljudi, da smo odvisni od čebel in ostalih opraševalcev. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu, čebele pa imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. »Ker jih potrebujemo, je potrebo poskrbeti tudi za njihovo preživetje. Ljudje se tega sicer zavedamo, a je treba izvesti tudi nekatere ukrepe, kot sta sajenje medovitih rastlin in zmanjševanje uporabe škropiv.« Noč je izrazil zadovoljstvo, ker so povsod, kjer je bil, pobudo podprli tudi župani, kar pomeni, da se ti zavedajo pomembnosti skrbi za čebele in urejeno okolje ter pri tem po svojih močeh tudi pomagajo. Zaupanje ne more biti omajano, če ... Noč je soglašal z nami, da je zveza skupaj s čebelarskimi društvi z raznimi promocijskimi akcijami in ozaveščanjem v zadnjih letih pridobila precejšnje zaupanje potrošnikov. Na naše mnenje, da ga je nedavna afera precej omajala, pa je dejal: »Ne more ga omajati, ker so rezultati vseh analiz medu, tudi medu tistih čebelarjev, ki naj bi za zatiranje va- roje uporabljali nezakonita zdravila, v skladu z zakonodajo. Slovenski med je zaupanja vredno in varno živilo. Je takšen, kot je bil pred mesecem ali letom dni. Je pa dejstvo, da je treba kršitelje kaznovati, država pa mora poostriti nadzor nad kakovostjo medu in s tem dokazati, da je to, kar trdimo, res.« Sogovornik krivdo za afero pripisuje tudi neurejenemu trgu s sredstvi za zatiranje varoje ter njihovim cenam, ki so v primerjavi s sosednjimi državami nesprejemljivo visoke. Na to so opozarjali že dalj časa, a zaman. Prav tako so opozarjali pristojne inšpekcijske službe na potrebo po ukrepanju v zvezi z družbo Apis M&D, družbo za proizvodnjo čebelarskih izdelkov in strokovno svetovanje z Vrhnike, a tudi pri tem brez uspeha. Podporo za pobudo o razglasitvi svetovnega dneva čebelje vodstvo Čebelarske zveze Slovenije iskalo tudi v Šmartnem ob Paki. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in kmetijskega ministrstva je slovensko čebelarstvo kot tradicionalna kmetijska dejavnost tudi vse bolj pomemben gospodarski dejavnik. V Sloveniji je registriranih 12.545 čebelnjakov in 146.755 čebeljih družin, za katere skrbi 9.885 re- gistriranih čebelarjev. V ČZS so vključena 203 čebelarska društva in v nacionalno zvezo je povezanih 16 regijskih čebelarskih zvez. S štirimi čebelarji na tisoč prebivalcev se Slovenija uvršča v vrh »čebelarskih« narodov. Cene življenjskih potrebščin so se v Sloveniji lani na letni ravni znižale za okoli 0,5 odstotka. K deflaciji so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se recimo pocenila za 16,3 odstotka, goriva in maziva pa za 12,7 odstotka). Za letno rast cen pa so med drugimi poskrbele dražje telefonske in internetne storitve, dražja obutev in cene hrane, dražje gostinske in nastanitvene storitve ter višje cene zavarovanj. Ugoden primanjkljaj Primanjkljaj Slovenije je po treh četrtletjih lanskega leta sorazmerno ugoden, ocenjen je na 743 milijonov evrov, kar znese 2,6 odstotka BDP, to pa je bistveno manj kot predlani, ko je v enakem obdobju dosegel 3,9 odstotka BDP. Razloga za okrevanje slovenskih financ sta predvsem dva: gospodarska rast ter zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je zamrznil rast nekaterih izdatkov. Slovenija je morala lani nujno znižati javnofinančni primanjkljaj, če želi izstopiti iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je leta 2009 uvedla Evropska komisija. Banke poslovale solidno Banke v Sloveniji so lani poslovale solidno in so v 10 mesecih ustvarile skoraj 194 milijonov evrov dobička po davkih, potem ko so še predlani v enakem času beležile 9,6 milijona evrov izgube. K rezultatu so najbolj prispevali nižji stroški slabitev in rezervacij. Izvozili za skoraj 20 milijard evrov Slovenski izvozniki so v prvih desetih mesecih lani na tuje prodali za nekaj manj kot 20 milijard evrov blaga, kar je 4,4 odstotka več kot v enakem obdobju predlani. Za letošnje leto pa tako evropska komisija kot Banka Slovenije ocenjujeta, da bo približno 20 tisoč slovenskih izvoznikov, kolikor so jih v svoji analizi našteli v Gospodarski zbornici Slovenije, povečalo prodajo na tujih trgih za 4,7 odstotka. Slovenska industrija napoveduje rast Visok kazalnik optimizma slovenske industrije v decembru nakazuje pričakovanje o nadaljnji rasti bruto domačega proizvoda. Zaradi velikega porasta novih naročil se je namreč povzpel na 71,2 (nivo nad 50 pomeni rast). Povečali so se tudi kazalniki zaupanja slovenske predelovalne industrije, kazalniki pričakovanj in tudi kazalniki optimizma domačega potrošnika, ki so najvišji v zadnjih osmih letih. Potrošniki z večjimi nakupi (predvsem trajnih dobrih) pomembno vplivajo na gospodarsko rast, saj zasebna potrošnja predstavlja dobro polovico bruto domačega proizvoda. Boljši časi za trgovino in nepremičnine Za letošnje leto napovedujejo boljše čase trgovini in nepremičninskim podjetjem, saj ugodne obrestne mere spodbujajo nakupe nepremičnin. Slabše pa bo šlo gradbenim podjetjem, predvsem tistim, ki so odvisna od javnih investicij, teh bo namreč manj. Večje možnosti je videti še v turizmu, saj so Evropejci za potovanja spet pripravljeni potrošiti več denarja. Še vedno zadovoljiva gospodarska rast Gospodarska rast Slovenije se bo po napovedih mednarodnih in domačih institucij letos nekoliko upočasnila, a še vedno dosegla med 1,8 in 2,3 odstotka. Povečalo se bo zaposlovanje Napovedano je izboljšanje razmer na trgu dela. Po lanskem 1,5-od-stotnem povišanju zaposlenosti v naslednjih dveh letih lahko pričakujemo nadaljnjo rast, vsakokrat okoli enega odstotka. Največ priložnosti za zaposlitev bo v proizvodnji, transportu in logistiki. Vendar v severovzhodni Sloveniji na začetku leta gotovo ne bo veliko služb, napoved zaposlovanja je v tem namreč negativna. Največ priložnosti bo v osrednji Sloveniji. V Šaleški dolini bodo še težave V Šaleški dolini je bilo preteklo leto manj uspešno kot v letih najhujše krize, saj se je nakopičilo nekaj težav. Tako sta se z velikimi težavami otepala oba največja energetska kolektiva Teš in Premogovnik, ki sta začela obsežne sanacije v svojem poslovanju. Glede na trenutne evropske trende bo položaj zapleten tudi letos. Zaradi ukrajinsko-ruske krize se je v težavah znašlo še Gorenje, ki je imelo na teh trgih velika pričakovanja. Gorenje je moralo spremeniti strategijo, ki pa še ni mogla nadomestiti trenutno izgubljene priložnosti. Posledice težav vseh treh velikih kolektivov so seveda čutila tudi številna druga podjetja v dolini. Davčne blagajne nadzorujejo zaposlovanje 1. januarja so zaživele davčne blagajne. Finančna uprava pa bo z njihovo pomočjo nadzirala tudi delo in zaposlovanje na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave, je namreč sestavni del računa, podatki o tej osebi pa bodo romali na FURS, ki bo preverjal morebitne kršitve obsega opravljenega dela ter dejansko identifikacijo teh oseb in zaposlovanje na črno. a mz ■ ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 8 8 MED VAMI »»^AS 7. januarja 2016 Delali v zadovoljstvo vseh V Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Velenje največ pozornosti povezovanju in druženju članov - Marca nov predsednik? Tatjana Podgoršek Na lanski zadnji seji upravnega odbora Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje je njen predsednik dr. Konrad Steblovnik med drugim dejal, da je letos zveza doživela nekaj pomembnih sprememb. Teh pa niso predvideli v njenem delovanju, saj so želeli ohraniti primere dobre prakse, sledili pa so tudi osnovnemu cilju njenega delovanja - povezovanje članov na različnih področjih. Steblovnik ocenjuje, da so zastavljene aktivnosti izpeljali v zadovoljstvo vseh, da so z njimi koristili članom 11 društev upokojencev in enega kluba upokojencev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tako so uspešno organizirali srečanje upokojencev Šaleške doline (tokrat v restavraciji Pod Jakcem), športna srečanja in tekmovanja v osmih disciplinah. Najboljše ekipe s pokrajinskega so se nato udeležile športnih tekmovanj na državni ravni in obogatile zbirko pokalov ter priznanj v vitrini zveze. Tudi Festival tretjega življenjskega obdobja ni minil brez njihovega sodelovanja;- na državnem srečanju upokojenskih pevskih zborov v Ljubljani sta Na letošnji zadnji seji upravnega odbora zveze so menili, da bodo sproti dopolnjevali cilje delovanja zato, da bodo v dobro članstva lažje opravljali poslanstvo. (Foto: arhiv zveze) nastopila kar dva pevska sestava. Prizadevni so bili v kulturi ter na socialnem področju. V delovnem programu za prihodnje leto ostajajo omenjene dejavnosti prednostne. »Naša osnovna naloga bo še vedno predvsem povezovanje navzdol do vseh upokojencev. Prav tako želimo sodelovati na vseh tistih področjih, ki bodo pomagala našim članom k njihovemu enakopravnemu vključevanju v vse po- re življenja v lokalnih skupnostih in v državi ter jim tako pomagali pri zagotavljanju človeka vredno kakovost življenja.« Sledili bodo tudi dejavnosti Zveze društev upokojencev Slovenije, ki izhajajo iz treh prednostnih področij: zakonska zaščita pravic starejših, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članov ter medsebojna pomoč in prostovoljstvo starejših. »Postavili smo si jasne in realne cilje. Trudili se jih bo- mo tudi kar najbolje uresničiti.« Na skupščini pokrajinske zveze, ki bo 24. marca prihodnje leto, čaka predstavnike društev upokojencev in kluba upokojencev iz Šaleške doline še izvolitev novega predsednika zveze. Steblovnik je namreč s tega mesta po nekaj mesecih nepreklicno odstopil. Pogoji za upokojitev se zvišujejo Starost za upokojitev v letu 2016 se v skladu s pokojninsko reformo tako za ženske kot moške zvišuje za štiri mesece. Obdobje za izračun pokojninske osnove pa se podaljšuje za eno leto, in sicer na 22 najugodnejših zaporednih let. Ženske bodo morale biti letos za starostno upokojitev stare 59 let, kar je štiri mesece več kot lansko leto. Poleg tega bodo morale imeti 39 let in štiri mesece pokojninske dobe brez dokupa, kar je štiri mesece več kot lani. Moški se bodo lahko starostno upokojili s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, stari pa bodo morali biti 59 let in štiri mesece, kar je štiri mesece več kot lansko leto. Spodbude za zaposlovanje starejših Delodajalec, ki bo zaposlil starejšega brezposelnega, bo lahko dve leti oproščen plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost, denimo prispevka za pokojninsko zavarovanje. Pogoj po zakonu o interventnem ukrepu na področju trga dela pa je, da zaposli starejšega od 55 let, ki je vsaj pol leta prijavljen v evidenci brezposelnih. Od novega leta velja novela pokojninskega zakona Novela pokojninskega zakona, ki je začela veljati 1. januarja, ureja dvojni status tistih, ki bi kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev še radi delali. Upokojeni obrtniki, ki bi se morali do konca decembra odločiti med polno pokojnino in ohranitvijo dejavnosti, pa se lahko za izbris iz poslovnega registra odločijo do 31. januarja. Res je bil veseli december Ansambel Spev je bil za varovance prvovrstno presenečenje. Velenje - Zaposleni Doma za varstvo odraslih Velenje že vrsto let pripravljajo za svoje varovance aktivnosti, s katerimi jim popestrijo praznični čas. Lani ni bilo nič drugače, saj je bil december resnično zelo pester in vesel. Varovance so obiskali dobri možje, enega od njih je spremljal tudi podžupan Mestne občine Ve- lenje Peter Dermol. Občudovali so lahko žive jaslice, ki so jih pripravili zaposleni skupaj s svojimi otroki, se udeležili polnočnice. Manjkala niso niti presenečenja. Med največjimi je bil zagotovo nastop ansambla Spev. Ni bilo njihove pesmi, ki je stanovalci doma ne bi znali zapeti, saj jih njihovo prepevanje napolnjuje s pozitivno energijo in ogreva srca. Letos so že drugič obiskali njihov koncert Po Slakovi poti v velenjski Rdeči dvorani, z njimi so prižigali luči na Titovem trgu. Niso pa se pričakovali, da bi jih kdaj gostili v domu. Tako kot člani iz ansambla Spev ima tudi direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc veliko srce, zato ji fantov ni bilo težko nagovoriti za presenečenje. Odzvali so se, prišli, zaigrali in s tem ogreli srca varovancev. Presenečenje je povsem uspelo. »Je že res tisto, da kdor pesmi poje rad, v srcu nosi zaklad!« so še dodali. Leto so sklenili s silvestrovanjem dan pred iztekom leta. December je bil za varovance in zaposlene doma pomemben tudi zato, ker je direktorica Violeta Potočnik Krajnc začela nov direktorski mandat. ■ tp Ko je delo užitek Srečanje z Romano Kolenc - podjetnico, prostovoljko, humanitarno delavko Tatjana Podgoršek »Vedno nasmejana, z baloni obdana Romana Kolenc iz Florjana pri Šoštanju, je zagotovo ena od občank, ki izstopajo iz sivine povprečja. Ukvarja se z baloni na tisoč in več načinov - je humanitarka, prostovoljka,« smo izvedeli na upravi Občine Šoštanj, ko smo preverjali, h komu bi se lahko povabili na klepet v tamkajšnjem okolju. »Bolj zgodaj zjutraj bi še šlo, potem moram na teren. V teh prazničnih dneh je tega kar nekaj,« nas je nagovorila in povabila. Smeh na obrazu vreden več kot denar Ob prijaznem nasmehu na obrazu in s toplino, ki jo izžareva rdečelaska, človeku ni težko sklepati, da je ena redkih srečnic, ki opravlja svojo sanjsko službo. »Drži kot pribito. Še vedno uživam pri Romana Kolenc pravi, da o takšnem delu, kot ga opravlja, ni nikoli sanjala, je pa sanjsko in ga ne bi zamenjala s katerim drugim. svojem delu, čeprav je od tega minilo že 15 let, ko sem se odločila za samostojno podjetniško pot. Z Baloni Magic zagotovo ne bom obogatela, sem pa zadovoljna, ker povsod, kjer se pojavim s šopom balonov z različnimi motivi, prikradem smeh na obraz mlajšim in tudi starejšim. To je zame skorajda večje plačilo kot denar, ki ga dobim za opravljeno delo. Žal brez tega človek ne more preživeti,« je dejala Romana. Lepo zapakiran zrak Napihovanje balonov in oblikovanje čudovitih skulptur ter dekoracije za vse priložnosti odgovarja tistim, ki jih zanima, kaj počne kot podjetnica. Priložnosti so rojstvo, obletnice, novoletna praznovanja, valentinovo, maturantski plesi in tudi na pogrebih so že spuščali balone, ker so svojci pokojnika menili, da umrli ni v zemlji ampak v nebesih. Poleg balonov so njeno »delovno področje« še animacijski programi, v katerih nastopajo liki: Katko Škratko, Tinko Šminko, Piko Fliko ... »Za vsakega kaj najdemo.« Koliko balonov napihne na leto? Širok nasmeh in mimika na obrazu razkrivata, da tega ne ve ali pa so številke velike. »Nisem še računala tako natančno. Ko so to želeli vedeti pri dekoraciji trgovskega centra, sem na osnovi slik izračunala, da takrat blizu 5000 balonov. Sem pa že pripravljala dekoracijo z 10 tisoč baloni. Tudi 5000 balonov s helijem sem že napolnila, ker je tako zahteval naročnik. Od kod so baloni? Iz Amerike izvem. Za Slovenijo jih uvaža družba Magic iz Sevnice, od te pa Romana. K temu takoj pritiče še pojasnilo, da so izdelani iz naravnega materiala, kavčuka. »Poskus razgradnje skupaj s hrastovim listom je pokazal, da je balon razpadel prej kot omenjeni list. Zato pa sodimo v višji cenovni razred,« še doda. Očitno se z baloni da preživeti? »Da, čeprav naš posel sodi med »luksuz« in današnji časi temu niso naklonjeni. Ljudje se zato ne odločajo za razkošne dekoracije, malo za popestritev pa, ker je prostor lepši in s tem tudi razpoloženje ljudi boljše. Še najmanj posla je v domačih logih.« Vesela je, ker ji na poti sledita hčeri, ena bolj pri animacijah, druga pri dekoracijah. Skupaj s starejšo se pridno udeležujeta seminarjev, raznih izobraževanj predvsem v tujini, kjer znajo »samo stoj in glej«. Podjetnica humanitarka Poleg službenih Romano bogatijo njene prostočasne dejavnosti. Kar nekaj časa je delovala kot prostovoljka svetovalka za žalujoče pri Hospicu, z veseljem priskoči na pomoč Karitas, kot prostovoljka obiskuje starejše v Zimzelenu v Topolšici. »Jaz poskušam polepšati dan njim, oni ga meni z nasmehom na obrazu, svetlimi očmi.« Sicer pa Romana še rada kolesari, planinari - za to izkoristi vsak prosti trenutek. Rada je v dobri družbi prijateljev in iskrenih ljudi. Njim, predvsem pa svojim najbližjim želi »eno lepo leto 2016«, pa miru na svetu. Prepričana je, da se dajo na videz še tako zahtevne stvari rešiti s pogovorom, prijazno besedo. ■ ■ mz Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 9 7. januarja 2016 KULTURA ""^Jis 21 Kajuhov rojstni dan Partizanski borec, pesnik, narodni heroj se je v resnici rodil 13. decembra 1922 Tina Felicijan Raziskovalci so življenje Karla Destovnika Kajuha že večkrat vzeli pod drobnogled. Pred dobrimi dvajsetimi leti, ob 50. obletnici smrti, je takratni Kulturni center Ivana Napotnika pripravil velik simpozij o pesniku in izdal o njem fotomono-grafijo. Pred nekaj leti se je pri pripravi nove razstave postavilo vprašanje, kdaj se je Karel De-stovnik v resnici rodil. Takrat se je direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič poglobil v dokumente in »stranski proizvod« raziskovanja pesnikove zapuščine za lanskoletno obsežno razstavo ob 70. obletnici njegove smrti ter izdajo njegovih zbra- nih pesmi je bilo odkritje njegovega pravega rojstnega datuma. »Na originalnem rojstnem listu, ki je bil razstavljen v Šoštanju, ni bil zapisan niti 23. december, niti 21. ali 19., ki se je uporabljal ves čas po vojni, ampak 13.,« pravi Vrbič, ki je nato začel brskati po arhivih upravne enote in ugotovil, da se je Kajuh res rodil 13. decembra. Pred vojno tako, po njej drugače V vseh predvojnih dokumentih - prvi izpisek iz rojstne in matične knjige iz leta 1933, vpis v osnovno šolo leta 1928, spričevala - je kot rojstni datum zapisan 13. december. Nikjer ni zabeleženo, da bi Karel ali nje- Karel Destovnik Kajuh govi starši takrat dejali, da to ne drži. V knjigi na velenjski upravni enoti pa je zapisan datum 19. december, a je Vrbič opazil, da je bil prej spodaj drug datum. »Iz primerjave številk, načina zapisovanja številk - celo grafologu smo dali narediti ekspertizo - je razvidno, da je bil prvi datum 13. december, nato pa ga je nekdo popravil na 19., domnevno za to, ker se je številka razmazala in jo je bilo treba popraviti.« Prvi zapis, da je Kajuh rojen 19. decembra 1922, se je pojavil leta 1941, ko so ga Nemci vpisali na listo izpuščenih iz zapora v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Drugih podatkov med vojno ni, po vojni pa se je že decembra leta 1945 v Slovenskem poročevalcu pojavil zapis, da je Kajuh rojen 19. decembra. »Kje so te podatke dobili, ne vem, saj so vsi Božič s Slovenskim oktetom Zadnjo nedeljo v decembru lanskega leta je bila farna cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki napolnjena do zadnjega kotička. Slovenski oktet se je odzval povabilu Kulturnega društva Gorenje iz Šmartnega ob Paki in pripravil božično-novoletni koncert. Repertoar okteta je obsegal slovenske božične pesmi ob spremljavi pianistke in orglavke Urške Vidic. Boštjan Napotnik navdušil z Orodjarno Nazarje - Kulturno društvo Nazarje je v Jakijevo hišo - v Galerijo Nazarje, povabilo nekdanjega domačina, sedaj pa prepoznavno medijsko osebo TV prodaje, blogerja in predvsem kuharja Boštjana Napotnika, ki je predstavil svojo drugo kuharico z naslovom Orodjarna. Zanimiv pogovor z Boštjanom je vodila Vladka Planovšek, ki mu je s spomini na otroška leta v domačih Nazarjah vzbudila skomine na kuharske začetke, pogovor pa se je nadaljeval s predstavitvijo njegove druge kuharske knjige Orodjarna. To ni navadna kuharska knjiga, kot sam pravi, saj ima zgodbo, ki jo spremljajo zanimivi liki, komar, ščurek in muha. In seveda, na vprašanje vseh prisotnih, zakaj takšen naslov, je Boštjan Napotnik razložil, da je v kuhinji veliko »orodja«, s katerim pripravljamo hrano, zato je vsakemu namenil nekaj receptov, ki jih je v knjigi razvrstil po abecedi a Irena Budna Boštjan Napotnik in Vladka Planovšek med predstavitvijo knjige Vlado Vrbič predvojni podatki, tudi cerkvena knjiga duš, pričali o resničnem rojstnem datumu. Morda je novinar podatek dobil na upravni enoti, kjer je nekdo na hitro napačno prebral številko.« Ves čas po vojni so ta datum povzemali. Razen ene izjeme: »Kajuha so predlagali za narodnega heroja in v Beograd poslali življenjepis. Nato pa so iz slovenskega komiteja zveze komunistov pisali na šoštanjski komite ter tako za Kajuha kot Mravljaka zahtevali točne rojstne podatke. V odgovoru so zapisali, da se je Kajuh rodil 13. decembra,« na- vaja Vrbič, ki je pregledal ohranjene dopise. Pravi rojstni datum so zapisali tudi v prvi izdaji povojne enciklopedije o narodnih herojih, v ostalih pa napačnega, še dodaja. Vlado Vrbič pravi, da gre bolj za zanimivost kot pomembno odkritje za zgodovinopisje, literarno zgodovino ali domoznan-stvo. »Tudi po besedah Boža Repeta in Matjaža Kmecla, ki sta zadevo preverila, gre le za to, da bomo uporabljali zgodovinsko resnico.« Ta je že zapisana v zadnji zbirki Kajuhovih pesmi, v reviji za zgodovino, antropologijo in sociologijo Borec pa bo objavljen Vrbičev članek, ki bo strokovna osnova za nadaljnjo uporabo. Da se ta in tudi drugi napačni podatki, ki se nato uporabljajo tudi v šolah, umaknejo s spleta, pa se bo treba še potruditi. Slovenski oktet je leta 1951 prvič zapel v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Od tedaj veljajo za naš najboljši moški komorni vokalni ansambel. Njihovo poslanstvo je ohranjanje slovenske ljudske in umetne pesmi. V svojem dolgoletnem delovanju so zamenjali okoli 40 pevcev in nanizali veliko uspehov. Predvsem pa ponesli našo pesem po vsem svetu, zato jim lahko upravičeno rečemo, da so ambasadorji slovenstva in Slovenije. Predstavljajo tudi vzor mnogim vokalnim skupinam. Leta 2014 so nastopili v pomlajeni zasedbi. V njej je združenih osem vrhunskih glasbenikov, od učiteljev glasbe in petja do koncertnih in opernih pevcev. Kljub uspehom nikoli niso pozabili, od kod so doma. Njihova največja vrednota je tista, ki jo lahko izrazimo z eno samo besedo: srce. Pevce druži ljubezen do petja in ljubezen, ki jim jo poslušalci vračajo za njihovo petje. In res so prav s svojim petjem in srčnostjo pričarali čarobno vzdušje v praznično okrašeni cerkvi, ogreli srca in dlani poslušalcev. Koncert je kar prehitro minil, a člani okteta so obljubili, da se bodo k nam še prav radi vrnili. a Marjana Boruta Peter Obšteter: »Čeprav pravijo, da živiš takšno življenje, kakršnega si sam narediš, ni povsem tako. Zagotovo si bom odhajajoče leto zapomnil po stresih v službi ter po tem, da smo v družini ohranili družinske vrednote, na katere mnogi vse prevečkrat pozabljajo. Okoli vseh nas je preveč negativne energije, mi smo se ji uspeli tudi zaradi tega še kar spretno izogniti. Tudi zdravje mi je še kar dobro služilo. Za leto 2016 si želim, da bi bilo boljše od sedanjega, čeprav prav velikih obetov za to ne vidim ne za mlade in ne za takšne, kot sem sam. Vsaj na delovnem mestu, kjer je negotovosti vsak dan več, bi manj stresov bilo za vse dobrodošlo. Premalo se upošteva znanje, ki ga človek pridobi s prakso. Med velike želje uvrščam to, da bi bil sin sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, pa zdravja zase in za ostale družinske člane, prijatelje, da bi se razumeli z vsemi sosedi, ki nas obkrožajo. Kot član kulturnega društva pa si želim še več prireditev, ki bodo navdušile obiskovalce.« a veliki koncert PO POTI USPEHOV m 17. JANUAI* 2016 \ 6:00 ] KULTURNI DOM VELENJE Nastopili bodo: Vikend, Vihar, Banovšekj Giasr Juhe} Mladi korenjaki, Zoran Zcrko vaditelj: Andrej HoFer VSTOPNICE Cena;10 Eur Kak up: 041-854-523 in ne j epa mi gttinil.com ABSOLUTNI SVETOVNI PGVAK 2015 ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 7. januarja 2016 Razstava, ki so si jo na odprtju ogledali številni gostje iz vse Slovenije, tudi zamejstva, bo v Galeriji Velenje na ogled do 30. januarja. (Foto Studio F4) V velenjski galeriji pregledna kiparska razstava 19 slovenskih kritikov je izbralo 47 slovenskih kiparjev za razstavo Pogled na slovensko kiparstvo 1975-2015 Tina Felicijan Deseta tematska razstava, ki sta jo postavila Galerija Velenje in Slovensko društvo likovnih kritikov, je še en plod uspešnega sodelovanja. V preteklosti so med drugim predstavili »strnjene poglede na določene teme,« kot so pokrajine v slovenskem slikarstvu, portreti, angažirane, tudi bolj »žgečkljive teme,« kot je bila Akt Pornografija Umetnost Kič, našteva kustosinja in likovna kritičarka Milena Koren Božiček. »Vsaka razstava je bila priložnost, da so slovenski kritiki po svoji vesti, najboljšem znanju in neki morali do slovenskega občinstva predstavili tiste avtorje, za katere menijo, da slovenski umetnosti prispevajo toliko, da so vredni tega izbora in jih je treba izpostaviti.« Enako velja za aktualno razstavo Pogledi na slovensko kiparstvo 1975-2015, ki »bo letos v našem likovnem okolju edina predstavila tako obsežno obdobje s toliko reprezentativnimi umetniki,« je zapisal predsednik društva dr. Boris Gorupič. Skulpture v skulpturi Po besedah Koren Božičkove je velenjska galerija kot prostor ena velika skulptura. Zanimiva je že sama arhitektura, zelo je razgibana, prostor pa bolj razdrobljen. V enem delu je strop zelo visok in tam skulpture »zadihajo, ponese jih v prostor.« Zaradi transparentnosti pa se spogleduje z zunanjim prostorom, »zato je bistveno bolj naklonjena kiparskim produktom kot slikarstvu,« utemeljuje, zakaj so letos na ogled kiparska dela, in dodaja: »Kljub vsem reorganizacijam se je v tej galeriji vseskozi ohranjala rdeča nit in programska usmeritev. Ta je dajanje priložnosti najprej mladim Zakoličili temelje kulturnemu delovanju V občini Šmartno ob Paki prvič tudi dolgoročna strategija kulture - Dokument je »živ« -Šest prednostnih ciljev ustvarjalcem. Nato pa poskušamo odstreti tudi tista poglavja, ki jih drugje mogoče ne vidimo. Tako smo zadolženi za lokalni prostor in posegamo na slovensko področje s tistimi, ki drugje niso toliko izpostavljeni, pa si to vendarle zaslužijo.« Štiri desetletja V zajetem časovnem obdobju je postmodernizem prinesel nove trende, poleg tega pa je Galerija Velenje letos praznovala 40 let. »To so bila leta ekspanzije razvoja. Za umetniško produkcijo so bili to lepi časi. Prav v Velenju so se takrat postavljali javni spomeniki. Od sredine 80. let, ko je bilo največ postavitev, pa to počasi usiha in v zadnjih letih je že kar prava suša,« prvi Milena Koren Božiček. Slovenski presek Razstava ponuja vse od klasičnih del v bronu, kamnu, glini, do konceptualnih del, inštalacij, maket spomenikov, kiparstvo, izraženo skozi multimedijo, poleg tega pa je tudi angažirana. Prva razstava v prenovljeni galeriji je zajemala avtorje le iz lokalnega okolja, tokratna pa je slovenski presek kiparstva. Zanjo kritiki niso izbrali nobenega avtorja iz SAŠA regije. Si pa obiskovalci lahko ogledajo dela najvidnejših predstavnikov več generacij: Stojana Batiča, Franceta Rotarja, Janeza Boljke, Ikare Črne, Draga in Dušana Tršarja pa Mirsada Begica, Dragice Čadež, Polone Demšar, Jakova Brdarja ter Matjaža Počivavška, Alena Ožbolta in Tobiasa Putriha. Tatjana Podgoršek Na lanski zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki sprejeli dolgoročno strategijo kulture v lokalni skupnosti do leta 2020. To je prvi tovrstni dokument na omenjenem področju v zgodovini samostojne občine, ki pa ga nekateri niso sprejeli tako odprtih rok kot svetniki. Menijo namreč, da je pri njeni pripravi sodelovalo premalo usposobljenih strokovnjakov s področja kulture, ki ima na območju spodnjega toka reke Pake dolgoletno tradicijo. Letos šmarško kulturno društvo praznuje 110-letnico delovanja. Na javno obravnavo prispeli le dve pripombi »Dokument je »živ«, kar pomeni, da ga bomo sproti dograjevali, če bodo ustvarjalci to želeli. Vsakokrat, ko ga beremo, imamo sicer kakšno pripombo. Svetniki pa so ga potrdili, ker so ocenili, da vsebina ustrezna in ni tre- ba pridobivati še mnenja strokovnjakov od drugod. Sami stvari najbolje poznamo. Ne nazadnje zunanji izvajalci stanejo in za stroške njihovega dela bi morali osiromašiti vsoto, predvideno za dejavnost,« se je odzval župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Po njegovih besedah so strategijo pripravljali tamkajšnji javni zavod Mladinski center in občinska uprava, k sodelovanju pa so povabili še obe tamkajšnji kulturni društvi, osnovno šolo, knjižnico, območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje. Osnutek strategije je bil blizu dva meseca v javni obravnavi in v tem času so pripravljalci prejeli le dve pripombi. Obe so pri vsebinskem delu predloga tudi upoštevali. Obravnavali so jo še člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti občine. Kopušar je - tako kot svetniki - prepričan, da strategijo lokalna skupnost potrebuje tudi zato, ker zagotavlja možnost prijave na razpise za pridobitev denarja. Šest prednostnih ciljev Do leta 2020 bodo v občini na področju kulture želeli uresničiti šest prednostnih ciljev: poleg zagotavljanja podmladka predvsem na področju ljubiteljske kulture ni razvoja novih kadrov na tem področju so med njimi še celovita prenova šmarškega kulturnega doma, zagotavljanje celostnega ohranjanja in varstva kulturne dediščine, obnova, razvoj, upravljanje kulturnih spomenikov ter kulturne infrastrukture v lasti občine in povečanje prepoznavnosti prireditev in ustvarjalcev. So te cilje že ovrednotili? So, pravi Janko Kopušar, vendar toliko denarja v proračunu nimajo. »Imamo pa pripravljene kar nekaj dokumentacije za prijavo na razpise programa Leader ter za razpise za obnovo kulturne infrastrukture v lasti občine,« je še dejal Janko Kopušar. ALTIERHATOR M Čaka te pošta Bojan Pavšek Tako. Pa smo ga poslali v zgodovino. Dvatisočpetnajstega po novem štetju. Odločitev, v kakšno embalažo ste ga odeli, preden je romal prijateljevat z že minulimi zemeljskimi leti, je verjetno trajala natanko 365 dni. Verjamem, da mu je vsakdo po svojih izkušnjah in doživetjih pripel karakter, po katerem se ga bo spominjal. O dolgotrajnosti spomina nanj je v tem trenutku še težko govoriti, saj bo odvisen od mnogih dejavnikov, ki so in še bodo krojili naša življenja. Ob takšnih prelomnicah se skladno z vljudnostno retoriko spodobi izražati v obliki voščil. Prevladuje izmenjava klišejev, ki želje po še naprej ugodnem bivanju na našem planetu podkrepijo z zdravjem, osebno srečo in različnimi uspehi na tem ali onem področju. Način, kako dejansko posredovati voščilo, se že od pamtiveka naprej spreminja glede na opcije, ki so na voljo. Starejši generaciji je poleg objema, začinjenega s stiskom roke, blizu predvsem pisna oblika voščil, ki prepotujejo pogosto zavidljivo kilometrino, preden jih naslovniki dobijo v roke. Srednje in mlajše generacije so čas in ceno potovanja zmanjšale z uporabo digitalnih tehnologij. Na žalost pa ima binarni sistem (vsaj zaenkrat) velike omejitve pri izražanju čustev, s katerimi kot pošiljatelji poskušamo oplemenititi svoje mail-post-msg-sms-mms-twit-fb-blog-... misli. Energijski naboji so v digitalnem svetu na veliki preizkušnji, saj jim ta izsesa emocije in pošilja dalje samo še medle elektronske skelete, ki večkrat delujejo celo kot vsiljena/nezaželena pošta. In voščila pri tem niso nobena izjema. Temu primeren je tudi naš odziv nanje. Brzinski. Površinski. Še posebej v veselem decembru, ko je e-kvantiteta pred e-kvaliteto. V nasprotju z digitalnim pa uporaba klasične pošte izpostavlja množico podrobnosti, ki jih voščila vsebujejo. Najsi gre za unikatnost prostoročne pisave, patino ožigosane znamke, ročno izrezljane okraske, nenavadno obliko in tip papirja ali pa, glede na karakter naslovnika, primerno likovno podobo voščilnice iz trgovine. Grafika: Bojan Pavšek + Font Awesome Ko so pisemska voščila godna za potovanje, je čas, da jih na svoje servisne poti umesti (predvsem) pošta Slovenije. Nekdanji jugoslovanski PTT* se je iz prvotne zasnove, ki je delovala kot organizirana uprava za prenos sporočil in pošiljk, do današnjega časa dodobra spremenil. In to tako radikalno, da mu zgodovinsko izoblikovana smer delovanja že pošteno bledi. V prostorih, namenjenih obiskovalcem, sedaj dominira kraljestvo sladkornih priboljškov, instantnih srečk, ročnih ur z japonskim mehanizmom, detektorjev alkoliziranosti in še ogromno tist'ga in un'ga, ki nima več nobene zveze s kuvertami in paketi v naših rokah, ko čakamo pred šalterjem. Zavedam se, da tržna strategija pošte očitno hlasta po finančnih inspiracijah, skladnih z go-spodarsko-družbeno ureditvijo, v kateri živimo. Utirja se v smer maksimalnega izkoristka uporabnika poštnih storitev, ki se mu s prikritimi impulzi namiguje, da je poleg nakupa poštne znamke ravno pravšnji čas še za kakšno nepotrebno dobrino. Za trenutek odsotna zbranost ali pa naivnost obiskovalca ter nekaj evrov viška v žepu in namen je dosežen. S tem se osnovno poslanstvo pošte (prenos sporočil in paketov) izgublja v megli kapitalističnega svaštarjenja. Da pa je odmik še toliko bolj morbiden, se je sistematizacija sprejemanja, sortiranja ter transportiranja pošte tako avtomatizirala, da je uspešnost oddaje pošiljk nenavadnih oblik ali dimenzij pogosto pod vprašajem. Kreativnost pošiljatelja je v takšnih primerih večkrat na preizkušnji, saj mora ugoditi togim poštnim standardom. S tem se poštne storitve od prvotnega posluha za želje in potrebe uporabnikov v vse večji meri selijo na področje sterilne unificiranosti. Na srečo to ne velja za mnoge poštne uslužbence, ki nas kljub temu razveseljujejo tudi takrat, ko bi naše želje sistem nad njimi že zavrnil. Iz tega razloga želim, da tako njim kot tudi vam novi obhod okrog sonca postreže s kopico srečnih naključij, z uspešnim ignoriranjem rutine, pogumnimi poleti v neznano in s posluhom za sočloveka. * PTT = Pošta Telegraf Telefon a ■ ■ Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 11 7. januarja 2016 ""^Jis 107,8 MHz 21 Radijski in časopisni MOZAIK Frekvenca mladih Novoletni prazniki so mimo, življenje pa se vrača na stare tirnice. To velja tudi za oddajo Frekvenca mladih na Radiu Velenje, ki bo po nekaj mesecih odsotnosti znova na sporedu ob četrtkih ob 18. uri. »Oddaja Frekvenca mladih je na sporedu med šolskim letom. Na začetku tega šolskega leta pa se je dosedanja ekipa odločila, da programa ne bo več pripravljala. Vodstvo oddaje, predvsem predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher, je kar nekaj časa izbirala novo ekipo in jo naposled tudi našla,« je pojasnila mentorica Tina Felici-jan, stara znanka omenjene oddaje in vodja dosedanje ekipe. Izziv Barbare Kelher za sodelovanje v oddaji za mlade po letih in po srcu so sprejeli: Vid Stropnik, ki v klubu eMCe plac ter Šaleškem študentskem klubu skrbi za odnose z javnostjo. Vid bo - tako Tina Felicijan -pripravljal vsebine za radijske oddaje, iskal sogovornike za teme in raziskovanje. Študentko novinarstva Ajdo Gregorc je Kelherjeva povabila k sodelovanju, ker se je dobro odrezala v novinarski ekipi Pikinega festi- vala. Bo dobrodošla pomoč na terenu in v studiu. Tretje ime pa je Eva Hvalec - dijakinja s prijetnim radijskim glasom, z manjšimi izkušnjami pred mikrofonom, saj je vodila šolski radio, ukvarja pa se tudi z gledališčem. Bo predvsem voditeljica oddaje, »čeprav si želimo, da bi pri nastajanju oddaj (od izbire teme, sogovornika na terenu do terenskega snemanja izjav, priprave vprašanj za goste v studiu in samega vodenja sodelovala celotna ekipa.« In katerih tem se bodo lotili v današnji oddaji Frekvenca mla- dih? Ozrli se bodo na minulo leto v povezavi z največjo velenjsko mladinsko organizacijo, spregovorili bodo o nastajanju drugega lokalnega programa razvoja mladih, v ospredje bodo postavili mlade in otroke v Mladinskem centru Velenje, se dotaknili programskih ekip kluba eMCe plac, projektov Šaleškega študentskega kluba in drugih aktivnosti v Mladinskem centru Velenje. ■ tp GLASBENE novice Umrla je Natalie Cole V starosti 65 let je minuli četrtek umrla ameriška jazz, soul in R&B pevka Natalie Cole, hči jazz legende Nata Kinga Cola. Natalie Cole se je dolgo spopadala z odvisnostjo o mamil, imela je tudi hepatitis, leta 2009 so ji morali presaditi ledvico. Umrla je v bolnišnici v Los Angelesu zaradi odpovedi srca. Med največjimi hiti Natalie Cole je bil duet Unforgettable, ki ga je zapela skupaj z očetom - s pomočjo tehnologije v studiu 25 let po Kingovi smrti. Pesem je izšla na albumu Unforgettable ... With Love, ki je bil njen nasploh najuspešnejši album. Samo v ZDA so prodali kar sedem milijonov primerkov. Na njem so bile priredbe očetovih hitov, kot so That 2,3 milijona vstopnic za 83 koncertov v 53 mestih. Na lestvici najbolj dobičkonosne turneje ji sledijo AC/DC (180 milijonov dolarjev), One Direction, U2 in The Foo Fighters. Umrl pevec skupine Motorhead Ian Lemmy Kilmister V 71. letu starosti je v ponedeljek, 28. decembra, umrl pevec britanske heavy metal skupine Motorhead Ian Lemmy Kilmi-ster. Umrl je za posledicami agresivne oblike raka, ki so mu ga dia-gnosticirali šele v soboto, 26. decembra. To je bilo dva dni po njegovem 70. rojstnem dnevu. Kil- Sunday That Summer, Too Young in Mona Lisa. V štirih desetletjih glasbene kariere je prejela kar devet grammyjev. V zadnjih tednih je zaradi bolezni odpovedala več nastopov, med drugim nastop, načrtovan za četrtkov sil-vestrski večer. Taylor Swift z najuspešnejšo turnejo 26-letna pevka Taylor Swift je leto 2015 zaključila z izdajo vi-deospota za pesem Out Of The Woods. Videospot za peti singel s svojega albuma 1989 je posnela na kar nekaj različnih lokacijah na Novi Zelandiji. Sicer pa se lahko Taylor pohvali tudi z najbolj dobičkonosno koncertno turnejo leta 2015. S turnejo z naslovom 1989 je zaslužila kar 250 milijonov ameriških dolarjev. 26-letnica je prodala skoraj Guns N' Roses napovedali združitev za festival Coachella Skupina Guns N' Roses naj bi se ponovno združila za letošnji festival Coachella. Po letu 1993 bo to prvi koncert zasedbe z izvirnima članoma, pevcem Axlom Roseom in kitaristom Slashem. Izvirna postava se je razšla julija 1993, potem ko je v Buenos Airesu odigrala zadnji koncert turneje Use Your Illusion. Krivdo za razpad sta glavna zvezdnika Rose in Slash valila drug na drugega. Skupina naj bi na festivalu Coachella v južni Kaliforniji odigrala dva koncerta, dogovarjajo pa se tudi za najmanj 25 stadionskih koncertov po Severni Ameriki. Guns N' Roses so v času svojih največjih uspehov izdali šest studijskih albumov in dosegli naklado več kot 100 milijonov prodanih izvodov. Njihov prvenec Appetite for Destruction iz leta 1987 velja za najbolj prodajan debitant-ski album katerekoli skupine v ZDA. Prodali so ga 18 milijonov izvodov. Ponovno skupaj tudi CITA in Spice Girls Po 17 letih se letos na glasbeno prizorišče vračajo lomilci najstniških src iz devetdesetih let prejšnjega stoletja Caught in the Act. Bastiaan Ragas, Lee Baxter in Eloy de Jong so se brez četrtega člana Benjamina Boycea vrnili že za silvestrovo, ko so nastopili pred Brandenburškimi vrati. Ta nastop pa je bil le napoved turneje, na katero se bodo podali letos. Caught in the Act so nastali leta 1993, v času delovanja pa so izdali štiri albume, ki so se prodajali v milijonskih nakladah. Že dalj časa se pojavljajo govorice, da se letos na odre vračajo tudi Spice Girls, ki bi letos praznovale 20-letnico delovanja. Britanski mediji so se sicer razpisali, da je združitev pod vprašanjem, saj se Mel B, Mel C, Emmi But-toni in Geri Halliwell naj ne bi pridružila najbolj znana spajsica Victoria Beckham. Spice Girls so nazadnje stale skupaj na odru leta 2012, ko so nastopile na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Londonu. mister, ki je prebival v Los Ange-lesu, je veljal za začetnika heavy metala, čeprav je vedno trdil, da je Motorhead rock'n'roll skupina. S svojimi zalizci, dolgimi lasmi, bradavicami na obrazu ter črno majico in klobukom je bil prava metalska ikona. Pevec skupine Motorhead, ki je izdala več kot 20 studijskih albumov in je za prihodnje leto načrtovala koncertno turnejo po Evropi, se je rodil leta 1945 v Stoke-on-Trentu v osrednji Angliji. Nikoli se ni poročil, imel pa je sina Paula. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA SKALA - Tri dni sem ljubil 2. HELENA BLAGNE - Ti si moj greh 3. ANITA KRALJ - Bilo bi lepo Klapo Skala sestavljajo Vlado, Matic, Urban, Jernej in Grega, slovenski fantje, ki so že od otroštva aktivni v pevskih zborih in ansamblih. Predstavljajo skladbo Tri dni sem ljubil, s katero že navdušujejo občinstvo na njihovih koncertih. Avtor pesmi in aranžmaja je znani slovenski glasbeni producent Bojan Šeruga. Hrvaško verzijo pesmi je prvotno posnel najboljši klapski tenor Vinko Coce, ki je zdaj žal že pokojni. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas Ljubezen je kriva za vse Ansambel Jureta Zajca Gadi - Brez tebe Mihelič & Žlindra - Nasmehni se Ansambel Pogum - Novoletne želje Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem Ansambel Klemna Rošerja - Nevesta moja Ansambel Tonija Verderberja - Kaj bi brez tebe Ansambel Poljanšek - Veselo zavriskaj Euro kvintet - Ko starka zima bo odšla 10. Skupina Špica - Od snežaka do bedaka www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DUNAJ - KONCERTNA MEKA Za slovenske obiskovalce koncertov znanih izvajalcev sosednji Dunaj še vedno ostaja meka tovrstnega glasbenega dogajanja. Letos bodo tam med drugim nastopili Justin Bieber, Elton John, AC/DC, Mariah Carey, Bryan Adams, Eagles of Death Metal, Rihanna, Muse in The Cure. JANET JACKSON Janet Jackson je bila na razočaranje svojih oboževalcev prisiljena prestaviti aktualno turnejo Unbreakable na pomlad. Pevka, ki se je konec avgusta po štirih letih premora spet vrnila na glasbeno prizorišče, je morala turnejo po Kanadi in ZDA prekiniti zaradi zdravstvenih težav. RADIOHEAD Zasedba Radiohead je svoje oboževalce ob božiču obdarovala s pesmijo Spectre, ki so jo prvotno posneli kot naslovno glasbo novega filma o Jamesu Bondu. Skladbe v filmu ni bilo mogoče slišati, saj so za aktualno Bodnovo pesem izbrali Writing's on the Wall, ki jo izvaja Sam Smith. ADELE Adele je lansko leto dokazala, da glasbena industrija še ni v zatonu. Njen tretji album 25 je podrl vse rekorde. Postal je prvi album v ZDA, ki so ga v enem tednu prodali milijon izvodov, in hkrati postavil rekord za največ prodanih plošč v enem tednu (3,38 milijona). Čeprav je izšel le slab mesec in pol pred koncem leta, je album 25 postal tudi najbolje prodajan album leta 2015 v ZDA. ALBUMI 2016 V letošnjem letu lahko pričakujemo kar nekaj novih albumov znanih izvajalcev. Med drugim so nove izide za letos napovedali David Bowie, Sia, Britney Spears, Christina Aguilera, Kanye West, Rihanna, Lady Gaga in Katy Perry, če omenimo le nekatere. V letu, ki prihaja, naj bo vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno lepih trenutkov, naj bovznamenju rasti in novih poti. Mšeirrtnasim; Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 12 12 7. januarja 2016 Zgodi se tudi najboljšim. Pa je tako oni dan, ko so se eni potapljali s šampanjcem, drugi malo supali. Očitno si je ob tem znani velenjski fotograf Aljoša Videtič zaželel malo obojega, a je pozabil, da je voda mrzla. Ko je premočen do ....in dokaj trd od zmrzali obupano želel priti do pristana, se vmes znajde press Jože Miklavc in mu zakliče »Aljoša, a s' ti tud'not padu?!« »Not sem že padu, a ven ni šlo, probaj ti Anica Podlesnik, upokojena učiteljica, je še vedno spoštovana. Njeni nekdanji učenci se je radi razveselijo in z njo obujajo spomine na tista lepa šolska leta. To je storil tudi Stojan Kuko-vica, kiji prav nič ne zameri, da je bila zelo stroga učiteljica. ZANIMIVOSTI Rokavica napredka Dva študenta doktorskega študija na univerzi v Tsukubi sta razvila 3D natisnjeno rokavico s sonarjem za brskanje v kalni vodi. Gre za na domačem 3D tiskalniku natisnjeno rokavico, s katero je pod vodo mogoče čutiti oddaljene objekte. Aisen Cha- proslavili 12 ur prej, čeprav kraj leži v srednjeevropskem časovnem pasu. Vaščani, le 16 jih je, so predčasno silvestrovali zaradi visoke povprečne starosti prebivalcev, ki znaša 75 let. »Opolnoči tukajšnji prebivalci niso samo utrujeni, temveč že globoko spijo,« je povedala županja Carmen Hernandez. Predčasno praznovanje novega leta so v vasi sicer uvedli že leta 2004. Letos so se tako prebivalci opoldne zbrali na glavnem trgu in po španski tradiciji ob vsakem od 12 udar- tudi filipinski duhovnik. A mu je rolka, ki večinoma izvablja smeh in začudenje mimoidočih, prinesla le nevšečnosti. Gospod jo je namreč uporabil kar med božič- ga. Deček je navdušeno raztrgal papir, odprl škatlo in iz nje potegnil kos lesa, ki je bil oblikovan kot igralna konzola. Da je bila mera polna, je neznanec cin in Takeshi Ozu sta svoj izum poimenovala IrukaTact (beseda je skovanka iz besed delfin in dotik). Na prvi pogled je to le skupek plastičnih prstov, a je v resnici veliko več, saj ima Max-Botixov sonarski senzor, mini vodne črpalke in mehanizme, ki ustvarijo povratni občutek pritiska. Če je uporabnikova roka daleč od trdnih objektov, črpalke ustvarjajo malo pritiska, bližje pa se ta poveča. Senzor za zdaj zaznava objekte, oddaljene malce več kot pol metra. V novo leto vstopili opoldne na silvestrovo V španski gorski vasi Villar de Corneja so vstop v novo leto cev zvonov v mestni hiši pojedli grozdno jagodo. Nato so se posedli za veliko mizo, kjer so jedli sladkarije, pili jabolčnik in prepevali španske božične pesmi. Duhovnik suspendiran zaradi uporabe električne rolke Električna rolka swagway X1 je v minulih mesecih postala prava senzacija in nič čudnega ni, da se je nad njeno uporabo navdušil no mašo in s tem naletel na veliko neodobravanja. Tamkajšnja cerkev je opozorila, da je cerkev prostor najvišje oblike spoštovanja, kjer ni prostora za osebno izživljanje in pridobivanje priljubljenosti. Nad dejanjem se je zamislil tudi duhovnik in pozneje dodal, da se kaj takega ne bo več ponovilo. A vendar ga je za kazen doletel začasni suspenz opravljanja obredov. Božično razočaranje Še posebej v ZDA otroci nestrpno pričakujejo božično jutro, v katerem vidijo bistvo v odpiranju daril. Deček Scott Lundry si je to leto zaželel PlayStation in starša sta mu v trgovini izbrala prav to. Darilo sta lično zavila in nanj zapisala, kaj se skriva v škatli. Ko je bilo na božično jutro darilo pripravljeno pod smrečico, si nihče ni mislil, da se v škatli skriva nekaj čisto druge- na les narisal moške genitalije, zraven pa prostaško zapisal, da mu ta jajca pošilja z ljubeznijo. Družina je povedala, da je Scott, ko je videl, kakšno je darilo, padel v neutolažljiv jok. Zgodba ima vendarle srečen konec, saj sta starša škatlo nesla nazaj v trgovino, kjer so jim dali pravo konzolo, zraven pa so dodali še dodatne igre in vrednostni bon v višini okoli 90 evrov. Se Kitajska pripravlja na vojno v vesolju? Ameriški mediji so se minuli teden razpisali, da bodo znotraj kitajske ljudske osvobodilne armade ustanovljene »vesoljske sile« ter da bo vanje med drugim zajeto tudi jedrsko orožje. Če to drži, se Kitajska vse bolj pripravlja na vojskovanje v vesoljskih prostranstvih. Rick Fisher, strokovnjak za kitajske vojaške zadeve, je prepričan, da bo Kitajska tako skušala poraziti Združene države Amerike. Nedolgo tega so Kitajci zaključili šesto testiranje hipersoničnih vozil ter niz poskusov za obrambo pred sateliti. Kot pravi Fisher, so v igri gotovo tudi lasersko orožje, bombniki, zmožni orbitalnih poletov, ter vojaška vesoljska plovila. frkanje » Levo & desno « Ne bi šlo Tudi če je pri nas dovolj ljudi, da objamemo Slovenijo, ne vem, če bi šlo. Pri nas je namreč vse preveč takšnih, ki drugemu nočejo podati roke. Upanje Velenjski ljubitelji rokometa upajo, da se bodo zdaj, ko ima njihov klub novega trenerja, drugim klubom šibila kolena. Nagrade V Sloveniji smo dobili še eno nagradno igro. Ne prireja je naš loterijski zavod, ampak državna finančna uprava. Račun na račun -se lahko splača. Še bolj skupaj Največji šaleški občini sta naredili še korak dalje pri združevanju. Tokrat v turizmu. Da ne bi bila katera od obeh »užaljena«, se zavod imenuje po dolini. Napovedovanje Glede na to, kaj nam za letošnje leto napoveduje večina snovalcev letnih horoskopov in drugih napovedovalcev, so na boljšem tisti, ki v take napovedi ne verjamejo. Priljubljeni standard Dober standard je očitno med podjetniki priljubljen. To se je dobro pokazalo v Velenju, saj je njihov Standard že povsem poln. K šoštanjskemu podjetniškemu centru lahko podjetniki še pristopajo. Na glas Tudi letošnji praznični dnevi so minili glasno. Ne toliko zaradi petja in glasbe, predvsem zaradi pokanja. Tega vsiljivega spremljevalca slavljenja se ne moremo znebiti. Nekateri pač opozorilo »proč s petardami« razumejo po svoje. Mečejo jih vstran. Prižgane. 4 - odlično Za odlično imamo navadno petico, za Šalečane je odlična že štirica. Vsaj kar zadeva ogrevanja in zagotavljanja tople vode. Vlada je »tik pred zdajci« začasno podaljšala delovanje bloka 4. Slovenski zlobneži sicer pravijo, da bodo Šalečani sicer na toplem, ostali pa na onesnaženem. Pod streho Zadnji čas smo zelo pogosto poslušali, da so v raznih občinah (povsod še ne) »spravili proračun pod streho«. A ta v mnogih občinah močno pušča. Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 13 7. januarja 2016 HOROSKOP ""^Jis 21 Veliki kitajski horoskop PODGANA -SHU Jaz sem samodejni samouk, visoko ciljam in zanesljivo zadenem. 1912, 1924, 1936, 1948, 1960, 1972, 1984, 1996, 2008 ... Dobro leto za dokončevanje zapletenih ciljev in načrtov. Ohlajeni odnosi se bodo proti koncu leta zopet otopli-li. Veselite se novih produktivnih poslovnih zvez. Trmasti kolegi vam lahko povzročijo nekaj sivih las, vse drugo bo potekalo gladko, če boste v delo le vložili nekaj truda. Vaš trud se bo obrestoval tudi v ljubezeni, čeprav se v partnerskem odnosu lahko pojavijo manjše težavice. Na splošno pa bo v vašem domu vladala harmonija. Nad financami boste navdušeni. Dober je čas za plačilo starih dolgov. Primanjkovalo vam bo energije. Poskrbite za telesno aktivnost, ki vam bo še zlasti letos zelo koristila, saj boste zasuti z delom. BIVOL - NIU Trdno stojim težavnim preizkušnjam navkljub, sem odločen in neomajen. 1913, 1925, 1937, 1949, 1961, 1973, 1985, 1997, 2009 ... To je vaše leto. Izkoristite ga! Vsako težavo boste z lahkoto odpravili. V začetku leta se lahko v zvezah poročenih bivolov pojavijo težave, ki pa vam ne bodo pokvarile leta. Koristili bi vam „drugi medeni tedni". Samski bivoli bodo imeli zelo pestro ljubezensko življenje. Šefi vam bodo naklonjeni, vaše mentalne sposobnosti bodo na vrhuncu, zato bo vaša kariera zacvetela. Pazite pa na finance. V prvi polovici leta z denarjem ne boste imeli težav, kar se lahko novembra, decembra in januarja 2017 hitro spremeni. Z zdravjem verjetno ne boste imeli težav. Jeseni s telovadbo ne pretiravajte. Veselite se harmoničnega družinskega življenja. TIGER - HU Ves svet je moje prizorišče. Vsi pozdravljajo moj nastop brez primere. 1914, 1926, 1938, 1950, 1962, 1974, 1986, 1998, 2010 ... Leto vas bo spremenilo. Ste oseba, ki dobro pozna svoje slabosti in prednosti. Kar ste načrtovali v letu 2015, bo zaživelo v letu 2016. Posvetili se boste duši in temu, da bi postali boljši človek. Na vas bo v tem letu, ki je zelo primerno za povečanje družine, imel partner velik vpliv. V karieri vas čakajo izzivi. Da bi dobili več priložnosti, je nujno, da razširite svoj krog poznanstev. Dobro premislite, kam vlagate denar. Prihaja čas, ko boste veliko zapravljali za prenovo ali dekoracijo doma. Zelo si boste želeli tudi potovanj, kar lahko obremeni vaš proračun. Izogibajte se stresu. Proti koncu leta boste morali več časa posvetiti zdravi prehrani in telovadbi. Kar se tiče družine in prijateljev, vas čaka neverjetno pozitivno leto. To bo čas, ko se boste lahko malce sprostili in premislili, kaj si želite. Kitajski horoskop (Sheng Xiao) je sistem dvanajstih znakov oziroma živali, in vsako leto je povezano z značilnostjo ene od teh živali. Razen na Kitajskem in Tajvanu je Kitajski horoskop zelo cenjen tudi v drugih delih Azije, vse bolj popularen pa je tudi v Evropi. Letnica rojstva predstavlja žival, ki določa naš značaj, moč, sposobnosti, energijo ... Kitajci menijo, da se žival, v letu katere ste bili rojeni, nahaja v vašem srcu. Leto opice se začne 8. februarja 2016 in bo trajalo vse tja do 28. januarja 2017, ko krmilo prevzame petelin. V letu, ki mu vlada opica, je mogoče vse. Nesmiselno bo načrtovati in varčevati. Stvari se bodo dokončale, a le zaradi vneme posameznikov. Razna gibanja, na primer revolucije, v letu 2016 ne bodo uspešne. Opica je polna motivacije in spodbuja komunikacijo ter smisel za humor, kar nam bo v stresnih situacijah v veliko pomoč. Posli bodo uspešni, tveganja se bodo obrestovala. Opica ima velik dar - na nekonvenciona-len način je sposobna rešiti težave, ki nas pestijo že dalj časa. Pogum biti drugačen od večine, nas lahko popelje do uspeha. Pazite pa se prevar, saj se bo zelo veliko govorilo. Poskrbite tudi za svoje fizično zdravje - posvetite se telovadbi in zdravi prehrani. Čeprav bo leto živahno, optimistično in progresivno -finančni in nepremičninski trg si bosta opomogla - pa negotovost ostaja. Vsi si bodo želeli uspeha. Poslovne odločitve pa je treba še zlasti v letu opice sprejemati na podlagi dejstev, ne čustev. MAČKA ZAJEC -TU Svet barvam z izbranimi pastelnimi odtenki. 1915, 1927, 1939, 1951, 1963, 1975, 1987, 1999, 2011 ... Za vas bo leto opice čustveno. Bodite močni. Že takoj na začetku leta si vzemite čas in odpravite čustvene prepreke. Začetek leta bo še zlasti težak za zakonske pare, ki bodo težave le težko odpravljali. Zdržite do sredine leta. Zadeve se bodo takrat znatno izboljšale. Če načrtujete nosečnost, počakajte do poletja. Ste le človek, zato si na pleča ne na-kopljite preveč stvari hkrati. Na področju kariere boste zelo samozavestni. Pomembno je, da se zavedate svojih prioritet. Dobro kažejo finance. Veselite se dodatnega zaslužka, ki ga zapravite za stvari, ki so res pomembne. Ker bo leto zelo čustveno, to lahko vpliva na vaše zdravje in tudi delo. Poskrbite za relaksacijo. Letos lahko z lahkoto izboljšate svoje družinske odnose. ZMAJ - LONG Sem resnica in luč, v oblasti imam moč in slavo. 1916, 1928, 1940, 1952, 1964, 1976, 1988, 2000, 2012 ... Čaka vas leto, ki vam bo poklonilo ogromno novih izkušenj in priložnosti. Upoštevajte nasvete strokovnjakov. Na svojem področju boste blesteli. Svoje ideje boste znali dobro predstaviti in prodati, zato boste investitorje in stranke magično privlačili. S financami boste zadovoljni. Naložbe naj bodo dolgoročne. Od tega boste imeli največji dobiček. Veliko se boste posvečali ljubezenskemu življenju, v katerem lahko sredi leta malce „zaškripa". Veliko lepega se vam obeta, če boste v zvezo le vložili ne- kaj truda. Če pa se bo kakšna zveza končala, ostanite pozitivni in objektivni. Nasmihajo se vam tudi poslovna potovanja. Velika je tudi verjetnost, da se boste na kakšni službeni poti ali sestanku zaljubili. Z zdravjem ne boste imeli težav, če boste le poskrbeli za zadosten počitek. Proti koncu leta več časa posvetite družini. KAČA - SHE Semena polagam na plodna tla ter jih gojim smotrno in potrpežljivo. 1917,1929,1941,1953,1965, 1977,1989,2001,2013... Vaše marketinške sposobnosti bodo v letu opice več kot izvrstne. Svoje ideje, izdelke in načrte boste brez težav promovirali. Pazljivo v ljubezni. Naj vas videz ne prevara. Hrepeneli boste po romantiki in fizični zadovoljitvi. Obstaja nevarnost, da se boste zapletli z napačno osebo, da bi zadovoljili svoje potrebe. Pogumno boste izražali svoje želje. Letos se ne zapletajte s kačo, saj zveza ne bo srečna. V službi ne bodite preveč egoistični, saj se boste zamerili kolegom. Ne pograbite vseh priložnosti in pazite na jezik. Izogibajte se nepotrebnim izdatkom, čeprav vam na področju financ ne bo kazalo slabo. Denarja v 2016 raje ne posojajte. Najbolje se boste počutili sredi leta. Ne pozabite na telesno aktivnost. Proti koncu leta pa vam zdravje lahko malce ponagaja. Preizkusite alternativne metode. Vzemite si čas zase. To leto vam bo pokazalo prave poti za dosego ciljev. KONJ - MA Mislim, vidim, žene me iskriva spremenljivost. 1918, 1930, 1942, 1954, 1966, 1978, 1990, 2002, 2014 ... Leto vam nosi službene uspehe. Za delo boste poplačani. Nove priložnosti zgrabite z odprtimi rokami. Na finančnem področju se lahko pojavijo težave - najverjetneje v prvem in tretjem četrtletju. Preglejte svoje izdatke in preverite, kje lahko privarčujete. Druge boste privlačili kot magnet, saj boste izjemno šarmantni. Bodite takšni, kot ste. Če ste v zvezi in si želite harmonije, spoštujte partnerjeve nazore. Težave rešujte sproti. Med debato bodite strpni. Samskim najbolje kaže v začetku leta. Pojdite na kakšno potovanje in si napolnite baterije. Z zdravjem ne bi smeli imeti težav. Čustveno se boste letos utrdili. Sredi leta bodite kljub temu pozorni na signale, ki vam jih pošilja telo. Če jih boste ignorirali, se lahko proti koncu leta pojavijo bolezni. Bodite veliko v naravi, posvetite pa se tudi družini. Odnosi se bodo izboljšali. KOZA - YANG Zaupam in z zaupanjem sem poplačana. 1919, 1931, 1943, 1955, 1967, 1979, 1991, 2003, 2015 ... Utrdili boste odnose s svojimi najbližjimi. Družini boste posvetili veliko časa, kar bo odnose izboljšalo. V zadnjem četrtletju se vam bo sreča v obliki novih priložnosti nasmehnila še na službenem področju. Družina vam bo v tem času v veliko oporo. Pazite na čustva in ne obljubljate stvari, ki jih ne morete izpolniti. Kar se tiče ljubezenskega področja, pa bo še zlasti ugoden začetek leta. Sredi leta vam lahko težave povzroči kakšna pretekla simpatija. Kakor koli že, proti koncu leta vam bodo ljubezenske zvezde spet naklonjene. Če ste samski, se zabavam ne izogibajte. S financami na začetku leta ne boste imeli težav, po poletju pa se boste morali domačemu proračunu malce bolj posvetiti. Fizično in mentalno boste letos na vrhuncu. OPICA - HOU Sem genij vedrosti, čarovnik nemogočega. 1920, 1932, 1944, 1956, 1968, 1980, 1992, 2004 ... Prva polovica leta bo naravnost fantastična. Podpirali vas bodo na vseh področjih, zaradi česar vam bo zrasla samozavest. To pa je lahko vir težav, ki vas čakajo v drugi polovici leta. Na pleča si ne naložite preveč dela. Če ste samski, se ne zapirajte med štiri stene, saj vam bodo ljubezenske zvezde naklonjene. Tudi vezanim dobro kaže. Partnerju se posvetite še zlasti v prvih mesecih. Če ste zaročeni, je leto opice idealno leto za poroko. Obetajo se vam tudi službena potovanja, za nove izzive pa bo najbolj ugodna sredina leta. Finančno vam najbolje kaže v drugi polovici leta, kljub temu denarja ne zapravljate brezglavo. Vaša telesna pripravljenost bo v letu 2016 izjemna, s pravim jedilnikom pa boste poskrbeli, da bo tako tudi ostalo. Družite se z družino in prijatelji. To bo pozitivno vplivalo na vaše zdravje. PETELIN - JI Jaz sem zahteven nadzornik ter nenehno buden upravitelj. 1921, 1933, 1945, 1957, 1969, 1981, 1993, 2005 ... Prva polovica leta bo primerna za večje življenjske spremembe. To bo čas za načrtovanje. V zvezi lahko v tem času zaškripa. Ne dovolite, da bi ljubezenske težave vplivale na vaše cilje. Ne glejte nazaj, ampak nadaljujte po svoji poti. Sicer pa vam bodo zvezde v ljubezni naklonjene. Poročeni se boste posvečali boljši polovici, samski pa boste uživali v družbi prijateljev. Leto 2016 bo tudi ugodno leto za spočetje otroka. V službi se bodo stvari premikale počasneje. Prišel bo čas učenja. Prva polovica leta bo izobraževanju na točno določenem področju še zlasti naklonjena. V drugi polovici leta pa se boste lahko razveselili novih poslovnih priložnosti. S financami ne boste imeli težav. Znate varčevati, kar vam bo prišlo prav. Sredi leta se namreč lahko pojavijo večji izdatki. Najbolje se boste počutili v prvem četrtletju. Pokali boste od energije. Sredi leta pa se le posvetite zdravju. Izogibajte se stresu in pravočasno poskrbite za sprostitev. PES - GOU Sem varuh pravice! 1922, 1934, 1946, 1958, 1970, 1982, 1994, 2006 ... Leto 2016 bo blagodejno vplivalo na vaš um. Od vsega si boste najbolj želeli miru, zato vam lahko uide kakšna dobra priložnost. Sicer pa bo leto opice za vas precej erotično. Samski, zgrabite vsako priložnost za druženje. Vezani pa poskrbite, da se bo vaš partner ob vas počutil ljubljeno. Poskrbite za romantiko. V službi boste dobro sodelovali s kolegi in nadrejenimi. Vaše ideje bodo pripomogle k razvoju podjetja. Če ste pred kratkim zamenjali službo, ne dajajte lažnih obljub. Finančno vam leto ne bo najbolj naklonjeno. Dobra novica pa je, da si boste znali pomagati. Mikale vas bodo drage stvari, pazite, da ne boste pretiravali. Pazite tudi na zdravje. To sicer ne bo slabo, kljub temu bodite pozorni na signale, ki vam jih pošilja telo. Še zlasti naporno bo zadnje četrtletje, zato predvsem takrat ne pozabite na sproščanje. MERJASEC - ZHU S svobodnim razdajanjem bogatim sem dvojno blagoslovljen. 1923, 1935, 1947, 1959, 1971, 1983, 1995, 2007 Leta 2016 morate delati zase. Obstaja velika verjetnost, da vas bodo ljudje prosili za pomoč, zato vam polagamo na srce, da se naučite reči „ne". V ljubezni vam kaže zelo dobro. Vaše želje bodo izpolnjene, tudi erotične. Vezani boste razmišljali o naraščaju, samski pa se lahko zapletete s tujcem ali tujko. V to zvezo ne polagajte preveč upanja ... Večja verjetnost, da boste spoznali ljubezen svojega življenja, bo v tretji četrtini leta. Vaši cilji so jasni in z lahkoto jih boste dosegali. Pazite pa, da se s sodelavci ne zapletete v prepir. Pazite tudi na finance, da ne boste zabredli v težave. Zelo vas bo mikalo, da bi za družinske člane zapravljali. Varčujte. Zdravje vam ne bi smelo nagajati. Le v zadnjem četrtletju se poskušajte izogibati stresnim situacijam. Sicer boste letos veliko časa preživeli doma in se ukvarjali s prenovo. Izzivov vam ne bo manjkalo, na splošno pa vam kaže zelo dobro. Sledite sanjam. a Astrologinja Dora 031 830 751 Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE »»^AS 7. januarja 2016 Srečanje s svetniki krajevnih skupnosti Ocenili so, da so delovna srečanja koristna. Šoštanj - Župan Občine Šoštanj Darko Menih je pred minulimi prazniki tradicionalno pripravil prednovoletno delovno srečanje svetnikov vseh devetih krajevnih skupnosti (KS). Ob tej priložnosti je naštel nekaj največjih projektov, ki so jih uresničili letos, predsedniki KS pa so poudarili težave, ki so pesti- le njihovo okolje. Ob tem so pohvalili sodelovanje z vodstvom lokalne skupnosti ter predstavili načrte za prihodnje leto. Šo-štanjski podžupan Viki Drev jih je poleg predstavitve občinskega proračuna za leto 2016 seznanil še z največjimi projekti v prihodnjem letu. To so začetek izgradnje prizidka k tamkajšnji glas- beni šoli, obnova Aškerčeve ceste, prenova starega vrtca v stanovanja, priprava dokumentacije za prenovo avtobusne postaje, spominsko obeležje Karlu De-stovniku Kajuhu pri Žlebniku, izgradnja in obnova komunalne infrastrukture. Obdarili otroke vrtca Šoštanj December je mesec, ko naš vrtec še posebej žari. Ob dejavnostih in dogodkih, ki potekajo, je v otroških očeh zaznati veselje, srečo in toplino. Poleg skupnih druženj, ustvarjanja, obiska Dedka Mraza in različnih glasbeno--plesnih dogodkov je v otroških očeh zažarela dodatna iskrica sreče ob pogledu na darila, ki so nas v zadnjem tednu pričakala pod novoletno jelko. Z darili sta nas presenetila direktor uprave Esotech, d. d., Marko Škober- ne ter direktor za ekonomiko in finance mag. Robert Hudournik. Ob tej priložnosti sta nas obiskala tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih in podžupan Viki Drev. Za njihovo donacijo smo oktobra nabavili didaktična sredstva. Visoki gostje so zaželeli otrokom in zaposlenim Vrtca Šoštanj prijetno praznovanje ter srečno novo leto 2016. V znak pozornosti jim je ravnateljica mag. Milena Brusnjak podarila simbolični metli in zaželela, da tako župan kot predsednik uprave pometeta vse slabe dogodke, ki so se jima morda pripetili v iztekajočem se letu. Z otroki smo ob novoletni jelki zapeli pesmico, jim namenili prijazno besedo in topel objem. Daril smo bili zelo veseli, saj bodo po praznikih popestrila in obogatila našo vsakdanjo igro. a Jasmina Stropnik Prišli so tudi sveti trije kralji Velenje, 6. januarja - Večji del kristjanov na ta dan zaznamuje praznik Gospodovega razglašenja, ki se imenuje tudi praznik svetih treh kraljev in je povezan z božičem. Po svetopisemskem zapisu je namreč vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil nov judovski kralj. Pri tem jih je vodila zvezda. Na predvečer praznika so marsikje po Sloveniji in tudi v Šaleški dolini na vhodna vrata potrkali prijazni možje in s pesmijo domačim polepšali večer. Tako je bilo tu- di v Velenju v Šaleku (na sliki). Na vhodna vrata ob tem napišejo začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 16. a Žive jaslice v parku Vile Mayer Najlepša božična zgodba se je letos dogajala v parku Vile Mayer. Turistično društvo Skorno je na povabilo Občine Šoštanj in Turistične zveze Šoštanj tokrat skrivnost božične noči uprizorilo v Šoštanju. Več kot 40 prostovoljcev se je več dni pripravljalo na uprizoritev te gledališke igre na prostem. Čeprav društvo uprizarja žive jaslice že vrsto let in ima izdelan program, je bilo dela veliko. Da so obiskovalci in igralci laže premagovali mraz, je društvo skupaj s TEŠ poskrbelo še za čaj in zakuhančka na stojnicah. Tako kot vsako leto so tudi letos začeli prireditev s pozdravnim govorom župnika Župnije Šoštanj msgr. Jožeta Pri-božiča. Kljub mrazu so številni obiskovalci z veseljem in zani- manjem podoživljali to čudovito zgodbo, ki združuje in povezuje ljudi že več kot 2000 let. Povezuje tudi nas, člane društva, in veseli smo, da smo del tega v tem prazničnem času prenesli med ljudi. a Jasmina Stropnik Pro-avto Novak širi dejavnost V Lokovici ob Šaleški magistrali so tik pred prazniki svečano odprli nove prostore podjetja Pro--avto. Gre za uveljavljeno znamko, ki deluje od leta 1991. Doslej so se ukvarjali z avtoličarstvom in avtokleparstvom ter pro-tikorozijsko zaščito (peskanjem in barvanje kovinskih površin). Del dejavnosti so opravljali v Lokovici, del pa v prostorih nekdanje premogovniške klasirnice. Od zdaj bodo vse počeli na novi lokaciji. Obstoječim storitvam dodajajo še hitri servis za vozila, starejša od treh let. Svojim strankam bodo nudili tudi osnovno servisiranje vozil - od menjave olja, vulkanizerskih storitev do hitrih popravil podvozja in podobno. V Sloveniji je trenutno manj kot deset servisov te Pri Novaku poskrbijo tako za sodobna vozila kot za starodobnike. mednarodne mreže, katere utemeljitelji so Francozi. V celoti se bodo na novo lokacijo preselili v treh mesecih in od takrat bodo lastniki lahko na svojega jeklenega konjička počakali ob kavici v njihovem gostinskem lokalu, ki je tudi del novega kompleksa. a E. Š. Treningi za starše na Dobrni V CUDV Dobrna se je oktobra začela srečevati že druga skupina staršev, vključenih v treninge starševstva »Neverjetna leta (orig. Incredible years) -Duševno zdravje za vsakega otroka«. Program že poteka v več državah po vsem svetu, poleg CUDV Dobrna treninge starševstva izvajajo še na osmih lokacijah po Sloveniji. Udeležba v projektu je za starše brezplačna, saj ga financira Norveški finančni mehanizem, namenjen pa je uvajanju prvega dokazano učinkovitega programa, ki zmanjšuje vedenjske težave otrok, spodbuja šolsko uspešnost in dobro vpliva na duševno zdravje otrok. Skupina je namenjena staršem otrok, starih od tri do osem let, ki se jim ob vzgoji porajajo vprašanja in dileme ali pa jih morda skrbi pojav vedenjskih težav. Pomembno je, da gre za preventivni program, katerega cilj je v 14 srečanjih opremiti starše s konkretnimi spretnostmi in jim dati moč, da pridobijo zaupanje vase in uspeh otroka. Vsebine treningov obsegajo krepitev odnosa z otrokom preko igre, razvijanje pripravljenosti na šolo in šolske uspešnosti ter vztrajnosti, razvijanje in krepitev čustvenih in socialnih veščin. Razrešujemo tudi dileme o pohvalah, nagradah, vzpostavljanju družinskih pravil, rutin in meja ter ravnanj v primeru neželenih vedenj. Staršem nudimo možnost varstva otrok v času trajanja srečanja, po potrebi, ob pojavu nejasnosti v zvezi z vsebino pa se z njimi srečujemo tudi individualno. Po uspešnem zaključku prve skupine, ki smo jo v CUDV izvajali od pomladi do konca poletja 2015, in pozitivnih vtisih staršev, smo jeseni v program vključili še več družin. Druga skupina, ki se v prostorih našega Centra srečuje ob četrtkih, šteje 12 staršev. Treninge, kot imenujemo naša srečanja, vodiva dve izvajalki. Razumljivo in enostav- no, z možganskimi nevihtami, refleksijami, postavljanjem individualnih ciljev, ogledi posnetkov, igre vlog, debate ter domače aktivnosti, pri katerih starši naučeno prenašajo v prakso, spoznavajo veščine pozitivnega starševstva. Cilj tega je krepitev vezi med staršem in otrokom. Ključnega pomena je to, da je bil program pri starših zelo dobro sprejet. Kljub zagnanosti in podpori starši priznavajo, da je za spremembo potreben trud. Eden od njih je dejal: »Nasvetov s treninga se poskušam čim bolj držati, čeprav je v kakšni situaciji težje reagirati in postopati po pravilih zaradi utečenih navad. Torej moraš, kot je že v besedi projekta rečeno, veliko trenirati, da pride do uspeha.« Uspeh, ki ga prinašajo treningi, temelji tudi na 30 letih raziskav, s katerimi je program podprt. Dejstvo je, da je za dober rezultat marsikateri od staršev moral nase in na svojo starševsko vlogo pogledati z drugačnega vidika. Ena od udeleženk pove: »Trening starševstva se mi je zdel stopničko višje od branja knjig o vzgoji, nekakšen mostiček med knjigo in dejansko vzgojo. Vesela sem, da sem se odločila za sodelovanje, saj se je moj vzgojni slo dokaj spremenil.« Februarja 2016 načrtujemo začetek srečanj tretje skupine, ta se bo zaključila maja. Za to skupino še zbiramo prijave. Izvajalci treningov se strinjamo, da bi dobra praksa, ki jo Neverjetna leta prinaša v naš prostor, bila smiselna sistemska ureditev in vključitev programa v delo obstoječih strokovnih služb na področju skrbi za duševno zdravje otrok in družin. In ker je ravno družina prostor, v katerem se mlad človek uči življenjskih veščin, jo je treba podpreti. a Mateja Brgles in Anja Bregar, izvajalki projekta Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 15 7. januarja 2016 REPORTAŽA ""^Jis 21 Vlak mu je odpeljal prav na božični večer Od glave do pete prometnik - Franc Rehar pošteno zaslužil svojo penzijo Enainštirideset let, natančno na lanski božični večer je minilo, odkar se je Franc Rehar, priljubljeni »šef« in prometnik železniške postaje v Šmartnem ob Paki (ter še prej Pesje), zaposlil kot izučen železničarski prometnik pri Slovenskih železnicah (takrat še pri Jugoslovanskih železnicah). V pokoj bi se lahko »odpeljal« že pred letom dni, a se je odločil za podaljšanje, ker je v vrstah železniškega gospodarstva in potniškega prometa občutno pomanjkanje ustreznih kadrov. Vendar pa, kot nam je prav ob koncu njegovega zadnjega »šihta« zaupal, je vsemu enkrat začetek, a tudi konec. Veselil se že dni, ko ga bo za vedno odložen signalni loparček spominjal na železničarsko tradicijo in odgovorno, a po svoje prijetno delovno dobo. Leta so zdrvela mimo kot zadnji tovorni vlak, ki je iz Gorenja odpeljal belo tehniko prav tega četrtkovega popoldneva in zdirjal brez postanka skozi Šmartno in se do Celja sploh ni ustavil. Franc ob zadnji odpravi potniškega vlaka v svoji 41 letni službi prometnika in šefa na železnici Slovo brez kančka nostalgije Da prijazni (nekdaj) vlakovni odpravnik zaključuje svoje delo, smo izvedeli povsem slučajno, ko nam je nekdo povedal, da se bosta do konca tega leta od te postaje poslovila kar dva, tudi kolega prometnik Edhem Fetic. Pa smo Franca presenetili ob doživljanju običajnega, a vendar po svoje posebnega delovnega dne. Zadnjega namreč! Na postaji v Šmartnem, v posebni prometni pisarni zvonijo telefoni, tisti stari »dring--drang«, muzejski, a zanesljivi modeli budilni-kov, ki ves čas prometa nadzorujejo prometno osebje, ko se vlak približuje ali oddaljuje s postaje. »Človek se tega navadi, točno ve, kateri klic je pomembnejši, kdaj je nenavaden signal, kdaj gre za rutinski nadzor. Strokovno osebje ob progi in na vlaku v bistvu nadzorujemo drug drugega, hkrati pa v centralah na osrednjih železniških postajah ves čas vedo, kje je kompozicija, kje in kdaj se kaj nenavadnega zgodi, ali pride do zastoja. Ker se ti naj ne bi dogajali pogostokrat ali za daljši čas, želimo biti (in smo) natančni, doma iz Marije Reke, svojo ljubezen pa je našel streljaj od železniškega »štacjona« v Šmartnem ob Paki, na Malem Vrhu. Kot tišlerju, kovaču, rudarju se tudi železničarju rodi sin, ki v poklicu pogosto zamenja oče- točni in za vse to tudi odgovorni«, nam je med tem, ko je bilo nekaj minut časa za pogovor, pripovedoval Feri Rehar. Železničarska tradicija položena že v zibelko Njegov oče je bil železničar-ski delavec, vzdrževalec prog, ta. Torej se je mali Franček rodil 18. 2. 1955 že kot bodoči železničar. Leta 1970 se je všolal za kvalificiranega železničarja v Mariboru, kasneje se je specializiral v Ljubljani še za delo prometnika. Po odsluženju vojaščine v takratni vojaški mornarici JLA (ratna mornarica) v Pulju in Splitu se je 1976. leta zaposlil kot prometnik na železniški postaji v Šoštanju, delal je tudi na Prelogah, v Pesju ter Velenju. Njegovo zadnje »delovi-šče« je bilo v Šmartnem ob Paki (med tem je bil po 7 oz. 6 let šef postaj v Pesju in Šmartnem), kjer je delovno kariero zaključil kot prometnik. Na vprašanje, katerih dogodkov se spominja kot najtežjih, je pomislil ... »Ja, ne morem mimo kar petih samomorov (s skokom nesrečnikov v neposredni bližini Šmartnega direktno pod vlak). Pa nekaj prometnih nesreč na nezavarovanih prehodih cest čez železnico, tudi ene železniške nesreče trka lokomotive s kamionom«. Menda ni bilo lahko sodelovati tudi z nekaterimi sodelavci, svoj čas jih je imel »pod seboj« kar 25. Težko delo, ki ga pravi moški zmore Po letu 1978 je v desetih letih nabral kar 3648 (!) nadur. Plačanih. A to so bili dolgi, naporni »šihti«, že samo vsakodnev- nih 12 ur ni mačji kašelj! »Kaj pa varnost na železnicah,« smo še želeli izvrtati najpomembnejše. Franc je dejal, da je promet na železnicah najbolj varen, a se žal dogajajo nesreče tudi v okoliščinah, ko strojevodja, kretničar ali prometnik ne morejo preprečiti neljubih dogodkov (če recimo vozniki ali pešci ne upoštevajo prepovedi in signalov). »Smo pa v zadnjih letih z načrtnim proučevanjem in gradbenimi ukrepi ter ukinjanjem prehodov ali preusmeritvami cestnega prometa skupaj s cestarji, urbanisti ter občinami dosegli bistveno večjo cestno-železniško varnost. A bi bilo treba storiti še kaj več,« se je strinjal sogovornik. In kako po novem, ko budilka ne bo več priganjala na železnico? »Ja, najbrž bom še dolgo časa slišal signalne piske in dr-dranje kompozicije, ki bo parala zgodnjo jutranjo ali večerno tišino spokojnega kraja Šmar-tnega pod Goro Oljko. A verjamem, da čas opravi svoje in da bom kmalu začutil potreben mir. No, se bo pa gotovo dogajalo, da bom ob delu okrog hiše, vrtnarjenju, malih sadjarskih opravilih in lenarjenju postal človek, ki ne bo »imel časa«. Saj veste, da smo upokojenci 'najbolj zaposleni' Slovenci, kajne«?! a Jože Miklavc Sijaj, sijaj, sončece • • v Koča na Paškem Kozjaku med tednom sameva, ob koncih tedna priljubljena za kolesarje, motokrosiste, za družinske obiske - Še vedno hrana in pijača iz nahrbtnika - Nujno potrebna obnove Tatjana Podgoršek Na tromeji občin Mislinja, Dobrna in Velenje leži na 960 metrih nadmorske višine koča na Paškem Kozjaku. V minulih praznikih se je morala njena oskrbnica Olga Ramšak skupaj s svojimi najbližjimi kar pošteno »sukati« med mizami in v kuhinji, da je postregla vsem, ki so jo obiskali. »Ko bi bilo tako večkrat, tako pa ... Leta 2014 je veliko deževalo in tudi meni je šlo bolj na jok kot kaj drugega. Ni bilo obiskovalcev. Vam povem, če si ne bi tu ustvarila družine, ne bi več vztrajala. Letos je bilo, na srečo, bolje in upam, da bo v novem letu sonce sijalo čim večkrat in grelo tiste, ki se bodo podali na pot do koče iz doline peš ali po asfaltni cesti,« je pripovedovala Ramšakova ob obisku predzadnji dan v letu 2015. Primerjava ni mogoča Že 25 let je najemnica koče na Paškem Kozjaku, oskrbnica, ki - kot pravi - se trudi s srcem in dušo, se prilagaja zahtevam časa in ljudi »na polno«, da se ti vračajo, širijo dober glas o ponudbi, prijaznosti koče po vsej Sloveniji in še dlje. Še zdaleč ni enostavno, kajti časi so se, po njenih besedah, precej spremenili, od kulture obiskovalcev do njihovih prehranskih navad. Primerjava današnjega trenutka z desetletjem nazaj ni mogoča, dodaja. Nedeljsko potrošništvo jim je vzelo velik del kruha, catering je take gostince, kot je sama, razvre- dnotil. »Za nameček polovica gostov poteši lakoto in žejo s hrano ter pijačo še vedno iz nahrbtnika. Po pravici - naša koča ni več pristna planinska. Je bolj okrepčevalnica pod Špikom. Prihajajo planinci tod mimo iz cele Slovenije, ker vodi tu Šaleška planinska pot pa slovenska transverzala. Sicer pa je med našimi obiskovalci veliko kolesarjev, moto-krosistov, razširilo se je družinsko pohodništvo. Zelo dobro organizirani prihajajo planinci iz sme- Olga Ramšak je najemnica in oskrbnica ter gostiteljica koče na Paškem Kozjaku že 25 let. ri Dobrna. Moram pa priznati - in tega sem zelo vesela, da je med pohodniki iz Šaleške doline vse več mladih.« Po čem se koča razlikuje od ostalih? Po domači hrani, pripravljeni na klasičen način, izvemo. Obiskovalci se radi vračajo tudi zaradi goveje juhe z domačimi rezanci, povprašujejo po »šmornu«, pecivu, v tem času po domačih krvavi- Iz bližine doma na Paškem Kozjaku je, pravi Olga Ramšak, razgled proti zahodu, na Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, na Smre-kovec, Golte, Menino planino in Dobrovlje ter na Savinjske Alpe z Ojstrico. S Špika, najvišjega vrha v mestni občini Velenje, pa je razgled na vse strani: na greben Paškega Kozjaka z najvišjim vrhom pobočja Basališčem, na Stenico, Konjiško goro, Boč in Donačko goro, na Celjsko kotlino in Posavsko hribovje na Kozjanskem z Bohorjem, Goro Oljko, Posavsko hribovje, Dobrovlje in Menino planino, Golte in Savinjske Alpe, Graško goro, Peco in Uršljo goro, na Pohorje, Košenjak in Golico. Zelo lep in širok razgled je tudi z bližnjega travnatega vrha Visoko. cah, obožujejo njihove enolončnice, razlaga Ram-šakova. Morda je njena manjša posebnost odpiralni čas. Po bolezni se je namreč odločila, da bo koča odprta le popoldan, ko je obiskovalcev največ. Je to sedaj posebnost koče, ne ve. Ve pa, da je ta nujno potrebna obnove. Upa, da bodo skupaj z lastnikom (Planinsko društvo Velenje) našli ustrezen dogovor s tistimi v dolini in širše, ki bi jim lahko pri tem pomagali. Olga si želi predvsem obnove zgornjega dela objekta, v katerem je 23 postelj. »Te so danes bolj izhod v sili, kot da bi nudile pohodni-ku potrebno ugodje. Po moji oceni bi bili dovolj dve sobici z enostavnimi ležišči. Sama in planinsko društvo tega zalogaja ne zmoremo.« Če bi pomagalo, smo prepričani, bi Olga v letu 2016 večkrat z veseljem prepevala tisto: »Sijaj, sijaj, sončece, sonce ...« Sama namreč pravi: »Želim si, da bi sonce posijalo tudi na naše gospodarstvo, ga okrepilo, saj bi to pomenilo tudi za ljudi boljši jutri. Sicer pa si želim zase in za bližnje zdravja, miru in da bi ohranili Šaleško dolino tako lepo!« ■ Tradicionalno po Skornski poti Skorno, 2. januarja - Športna sekcija Turističnega društva Skorno je organizirala že četrti, tokrat nočni novoletni pohod po Skornski poti. Triurnega pohoda se je udeležilo več kot 80 pohodnikov. Zbrali smo se na športnem igrišču v Skornem, od koder smo krenili po poti, ki je primerna za prav vsakega pohodnika. Posebno razpoloženje so organizatorji pričarali tudi z gorečimi baklami, ki so osvetljevale našo pot. Na poti smo se ustavili na domačiji Kortnik, kjer smo si lahko ogledali čudovite jaslice, ki krasijo klet tamkajšnje domačije. Športna sekcija je poskrbela tudi za toplo okrepčilo, ki nas je čakalo ob koncu pohoda na športnem igrišču. Razšli smo se zadovoljni in veseli, saj je vsak naredil nekaj dobrega in koristnega zase. a Jasmina Stropnik Novoletni žur v Solčavi Ker so tradicionalni prireditelji božično-novo-letnega koncerta v Logarski dolini letos odstopili od organizacije devetnajste prireditve, so novoletni žur pripravili center Rinka, Občina Solčava ter domače Kulturno društvo Franc Herle z znanimi domačimi glasbeniki. Okrog štiristo ljudi se je stisnilo na njihovem prireditvenem prostoru »Drovnca« in v poldrugo uro dolgem prazničnem koncertu doživelo veselo zabavo za konec leta in skok v novo. Program so izvedli Harmonikarski orkester Primoža Zvira, solčavski otroci, oktet Žetev, Irena Vrčkovnik, harmonikar Matija Veninšek, ansambel Mika nas ter humorna voditelja v domačem narečju Bernarda Ipavec (Micka Žocpah) in Dejan Ikovic. Prijazno voščilo je Solčavanom in vsem Zgornjesa-vinjčanom izrekla županja Katarina Prelesnik. a Jože Miklavc Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 7. januarja 2016 Otresti se kompleksa, imenovanega Celje Rokometaši Gorenja začeli priprave z dr. Markom Šibilo Rokometaši Gorenja, ki so po jesenskem delu prvenstva skupaj s svojimi največjimi tekmeci, Celjem Pivovarno Laško na vrhu prvenstvene lestvice, so predvidoma včeraj začeli priprave na drugi del prvenstva. Začenjajo ga z novim trenerjem - kot smo že omenili v zadnji lanski številki -, v Mariboru rojenim dr. Markom Šibilo. Od leta 1979 do 1988 je bil igralec, nato se je podal na trenersko pot. Nazadnje je bil na klopi mariborskega Branika. Ob prevzemu mesta prvega trenerja podprvakov je povedal: »Zahvaljujem se vodstvu za izkazano zaupanje. Vsak klub se včasih znajde v težavah, trenerji pa smo zato, da se z njimi spoprijemamo in jih poskušamo reševati. Dela z velenjskimi rokome-taši se zelo veselim. Gre za izjemno dobro organiziran klub -za slovenske razmere še posebej, ki si zasluži kakovostno delo in tudi dobre tekmovalne uspehe. Igralce poznam, nekatere - kot na primer Staša Skubeta, Maria Šoštariča, Blaža Kleča in vratarja Klemna Ferlina, ki se je na žalost poškodoval, sem že treniral. Pa tudi druge poznam, saj smo mnoga leta skupaj doživljali to Ferlin je uspešno prestal operativni poseg na slovensko rokometno stvarnost, sicer največ na nasprotnih straneh. A tudi glede tega ne bo težav. Verjamem, da se bomo hitro ujeli in zadovoljili pričakovanja lokalnega okolja, motive in ambicije vseh, ki se v Velenju ukvarjajo z rokometom.« Zaveda se, da so bile želje kluba pred začetkom sezone velike: osvojitev domačega pokala, v pokalu EHF pa najmanj ponoviti uvrstitev med štiri. Ostaja le še prvenstvo, ki ima seveda največjo težo!? »Vsekakor je v domačem prvenstvu še vse odprto. Šli bomo v odprt boj s Celjani za to najpomembnejšo lovoriko. Kakšen bo izid tega dvoboja, čeprav drugih moštev ne smemo podcenjevati, bomo videli. Čeprav Celjani še vedno veljajo za malenkost favorizirano ekipo, verjamem, da ima Gorenje zadostno kakovost. Vsekakor bo boj zelo zanimiv. Maksimalno se bomo borili, skušali prikazati vse, kar je možno, da dosežemo želeno. Moramo najti način, kako se znebiti uroka, morda že kar kompleksa Celjanov, glede na to, da jih že toliko časa Gorenje ni premagalo. Gorenjev prvi vratar, ki se je poškodoval na enem od reprezentančnih treningov, zaradi česar bo evropsko prvenstvo v rokometu na Poljskem spremljal doma, je predzadnji dan starega leta v Splošni bolnišnici Celje uspešno prestal operacijo kolena (zunanji meniskus na zadnji strani in notranjo stransko vez). Predvidevajo, da bo njegovo okrevanje trajalo najmanj pol leta. a S. Vovk Velenjčanke v Zagorje Izžrebali pare četrtfinala pokala Slovenije za rokometašice Ljubljana, 5. januarja - Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare četrtfinala pokala Slovenije za rokometaši-ce. Četrtfinalne tekme bodo na sporedu 20. januarja. Branilke pokalnega naslova - rokometa-šice Krima Mercatorja - bodo v četrtfinalu gostile Celje Celjske mesnine, medtem ko bo Adria Transport Logatec, ki igra v 1. B ligi, v svoji dvorani igral s Krko. Zagorjanke, ki bodo v nadaljevanju sezone igrale brez Neli Irman in Ivane Ljubas, se bodo za uvrstitev v polfinale pomerile z Velenjčankami, zelo zanimiv pa bo tudi obračun med Mlino-testom Ajdovščino in ekipo Zelene doline Žalec. a Sedemindvajseta silvestrska tekma * SLL Tudi na tokratni tekmi so slavili starejši (v rumenih dresih). Šmartno ob Paki, 31. decembra - Nogometni ekipi Klub 81 in Mali Ajaks iz Šmartnega ob Paki sta tudi tokrat na zadnji dan v letu 2015 odigrali silvestrsko tekmo na tamkajšnjem igrišču z umetno travo. To je bila že 27. tovrstna tek- ma, v njej pa so tudi tokrat slavili starejši - klubovci. Pomlajeno ekipo Malega Ajaksa so premagali z 10 : 6. V skupnem seštevku so starejši naskok še povečali. Vodijo s 17 : 12. Srečanje so, tako kot nekaj zadnjih tekem, odigrali brez sodnika. Kot pravijo, ni toliko pomemben rezultat kot druženje ljubiteljev nogometa v tamkajšnjem okolju. Tradicijo, ki je nastala zgolj iz pobude, da se nekaj dogaja tudi na zadnji dan starega leta, bodo še nadaljevali. a tp Elektra v hudi finančni stiski V soboto bodo igrali - Nadaljevanje predvsem z domačimi igralci Kot številni drugi klubi se je tudi šoštanjska Elektra znašla v hudi finančni stiski. Dosedanji predsednik kluba Janko Bukovič je sicer uspel dolg zmanjšati za skoraj 100.000 evrov, vendar je klub še vedno globoko v rdečih številkah. Bukovič je tik pred novim letom podal odstopno izja- vo, tako da so se na torkovem sestanku, ki ga je sklicala podpredsednica Majda Zaveršnik Puc, sestali preostali člani upravnega odbora, na sestanek pa je povabila tudi župana in podžupana Občine Šoštanj Darka Meniha in Vikija Dreva. Občina Šoštanj podpira delovanje kluba s skoraj 70-letno tradicijo, vendar samo, če bo poudarek na delu z mladimi domačimi igralci. Skupaj so se odločili, da se v čim krajšem možnem času skliče skupščina kluba, na kateri bodo izvolili nove organe kluba. V soboto bo članska ekipa (igrali bodo mladi domači košarkarji) odigrala tekmo doma s Heliosom ob 19. uri v Športni dvorani Šoštanj. Ne tekmujejo, pokale in medalje pa delijo Šmartno ob Paki - Že 15 let sekcija za namizni tenis v okviru Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki organizirala rekreacijsko igranje namiznega tenisa. Od sredine oktobra do sredine aprila ob sredah ljubitelji te igre napolnijo dvorano doma krajanov v Gorenju. Šestnajst jih je lani pridno udarjalo po majhni beli žogici po zelenih mizah. Ob tem so pozabljali na to, da jih morda boli kakšen sklep ali noga, da imajo mravljince v rokah in podobno. Seveda ne vsi, saj je družba zelo raznolika. Najstarejši igralec šteje 73, najmlajši 35 let, prihajajo pa tudi iz sosednjih občin Šmartnega ob Paki. »Ne tekmujemo, pokale in medalje pa ob koncu delimo,« je zadovoljen povedal idejni oče »lige« Ludvik Golčman in nadaljeval: »Za nas je to rekreacija, predvsem pa prijetno druženje.« Na lanskem zadnjem snidenju se niso zabavali le ob igranju, ampak so tisto, kar so izgubili med vihtenjem loparjev, pridno nadomestili kasneje za obloženo mizo. a Tp Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 17 7. januarja 2016 ŠPORT ""^Jis 21 Velenjčan Dejan Vinčič se rad vrača v svoj domači kraj Odbojka mu je bila očitno dana že v zibelko - Iz fantka, ki je metal žogo po velenjskih ulicah in igriščih, seje razvil eden najuspešnejših evropskih odbojkarjev stotno prepričan. Bil sem namreč mnogokrat v položaju, ko sem želel odnehati, pa me je vedno znova pregovoril, da je to dobro zame, mi »vcepil«, kako je to Mira Zakošek O Dejanu Vinčiču je bilo v lanskem letu veliko slišati, Velenjčani pa smo bili ponosni, da se predstavlja, da je Velenjčan. Gre seveda za uspešnega odboj-karja, ki se je prvih odbojkarskih veščin učil tukaj, zdaj pa že dolgo ne živi v Velenju, družino si je ustvaril v Novi Gorici. Razpet je med Novo Gorico, kjer ima ženo in dva otroka, Velenjem, kjer živi njegova mama Gordana, in Francijo, kjer trenutno trenira. Mama je na sina zelo ponosna in se rada spominja, kako so po smrti moža (ostala je z dvema mladoletnima sinovoma) veliko zahajali v Prebold, kjer so otroci na tamkajšnjem igrišču pogosto igrali odbojko, ki je mladega Dejanja vse bolj privlačila. Kasneje se je vključil v tukajšnji klub, kjer pa mu sprva niso napovedovali kak- Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je z zmago v Evropski ligi prvič uvrstila v Svetovno ligo, kjer bo letos igrala v tretjem kakovostnem razredu. Za nastope v Evropski ligi je Dajan Vinčič - Vinko prejel dve individualni nagradi kot najboljši igralec in najboljši podajalec turnirja. šne posebnosti prihodnosti v tem športu. »Res sem vesela in ponosna, da se je vse tako razpletlo. Sama sem že takrat čutila njegovo energijo in veliko željo po uspehu v tem športu,« je z zanosom pripovedovala. Pred božičnimi prazniki je namreč Vinčičeva družina obiskala mamo Gor-dano v Velenju. Župan Bojan Kontič je izkoristil priložnost in pripravil sprejem za uspešnega odbojkarja. Čestital mu je za uspehe (o tem smo že poročali) in se mu zahvalil za njegovo promocijo Velenja v svetu. Vinčičev obisk v domačem kraju smo izkoristili tudi za kratek pogovor z njim. To, kar se je nam in vam dogajalo poleti, se je zdelo kot lepe sanje, zdaj ste spomine že bolj uredili, kako gledate na lansko tekmovanje? »Res sem potreboval kar nekaj časa, da sem doumel, kaj nam je uspelo in kaj smo pravzaprav dosegli. Pravzaprav še zdaj ne morem vsega čisto doumeti, ko vidim reakcije ljudi, ko prebiram časnike ... Ponosen sem, vesel, vse skupaj me navdaja s toplim občutkom, priznati pa moram, da tudi obvezo za naprej. Seveda pa moram poudariti, da nam to ni bilo podarjeno, da smo za takšne rezultate trdo garali.« Kakšne pa so bile po vašem mnenju odločilne prednosti slovenske ekipe? »Po moje je to predvsem naša homogenost in naše zaupanje eden v drugega. Vsega tega nikakor ne bi dosegli brez našega trenerja Andree Gianija, ki nam je znal vliti zmagovalno miselnost in dosegel, da smo sledili njegovim razmišl- janjem, kar je bilo tudi odločilno v ključnih trenutkih. Uspelo nam je preskočiti tisto zadnjo stopnico, ki je najpomembnejša v miselnosti: enakovredno se kosati z najboljšimi. Z njim nam je to nedvomno uspelo, smo ponosni in srečni, da imamo takšnega trenerja.« Kako pa se pravzaprav spominjate vaših začetkov, kako ste začeli v ekipi Topolšice? »Pravzaprav se mi zdi, kot da bi bil včeraj tukaj. Ponosen sem na svoj rojstni kraj, vedno rad povem, od kod prihajam, in tudi poudarjam, da brez mojih prvih trenerjev in mojega prvega učitelja Nika Jerončiča danes dejansko ne bi bil to, kar sem. O tem sem stood- Velenje imate torej še vedno radi? »Vsi mi sicer govorijo, da sem v govoru dobil prizvok primorščine, a sem Velenjčan in se tudi imam za Velenjčana. Tukaj na teh ulicah sem odraščal, tukaj imam mamo, brata in druge sorodnike in veliko prijateljev, s katerimi sem veliko igral odbojko na takratnem igrišču pod velenjskim bazenom. Na vse to imam lepe in nepozabne spomine.« Pa vaše želje? »Želim si predvsem zdravja, kajti po napornem evropskem prvenstvu sem se takoj preselil v klub v Francijo, kjer smo v roku enega tedna že začeli prvenstvo. Ritem je zelo naporen, žal sem se poškodoval in sem trenutno na bolniški, a se počasi vračam. Seveda si želim, da bom čim prej v polni kondiciji in da bo letošnja sezona uspešna.« Seveda pa boste zastopali tudi Slovenijo, kaj pa si želite za to ekipo? Na poletne reprezentančne akcije komaj čakam. Upam, da bomo vsi zdravi, kar je prvi pogoj, da nam karkoli uspe. Vsekakor si želim, da se iz tretje kakovostne lige v svetovni konkurenci prebijemo v drugo.« krasen šport. Tako sem vztrajal in zahvaljujem se mu za vse, kar je storil zame. Za podporo se zahvaljujem tudi celotnemu odbojkarskemu klubu Topolši-ci, kjer sem dobil zagon in podporo za kariero v tem športu.« Druga najboljša reprezentanca z zadnjega evropskega prvenstva bo svoje uvodne tekme v Svetovni ligi začela na domačih tleh. Prihodnje leto bodo varovanci Andree Gianija med 17. in 19. junijem na prvem turnirju gostili reprezentance Tunizije, Venezuele in Katarja. Teden dni pozneje bodo slovenski od-bojkarji gostovali v Katarju, ob domači ekipi pa jih čakata še tekmi proti Portoriku in Nemčiji. ■ Kegljanje Skakalnica - v ponos Ljubnemu in celi Sloveniji Gradbena dela pri prenovi skakalnice na Ljubnem praktično končana - Občina se je prvič zadolžila - Več kot 200 prostovoljcev Tatjana Podgoršek V športnem centru Savina na Ljubnem ob Savinji je bilo tudi zadnji mesec v letu 2015 dokaj živahno. Tu so potekala predvidena dela pri posodobitvi tamkajšnje skakalnice, ki bo 13. in 14. februarja letos znova gostila najboljše smučarke skakalke na svetu. Gradbena dela so praktično končana, skakalnica pa pripravljena za pripravo snežne podlage. Prvotno so na Ljubnem načrtovali večjo skakalnico, ki bi dopuščala skoke do 110 metrov, a si je po pridobitvi predračunov inve-stitorica - Občina Ljubno - premislila, saj bi naložba presegla njene zmožnosti, prav tako bi bil poseg v pobočje Rajhovke okolj-sko vprašljiv, »... zato smo projekte nekoliko spremenili. Izvedena rekonstrukcija skakalnice sedaj ohranja točko K pri 85 in HS pri 95 metrih,« je povedal direktor občinske uprave Blaž Presečnik. V poletnih mesecih so delavci izbranega izvajalca - Esotecha Velenje - s svojimi pogodbenimi partnerji izvedli zemeljska in betonska dela. Z najzahtevnejšimi so se srečevali pri naletu, ki ga je bilo treba podaljšati in poglobiti. Nalet z maksimalnim naklonom 35 stopinj bo skakalkam dajal varnejši občutek in mehak prehod na odskočno mizo. Na doskočišču so izvedli vzdolžne in prečne armiranobetonske grede, ki dajejo skakalnici sodoben videz in so tudi osnova za nadaljnja dela pri njeni ureditvi za letne skoke. Ograje, stopnice, vodila je opravila Gorenjska gradbena družba, ki je na objek- Decembra lani so v skakalnem centru posodobili skakalnico, zgradili lesen sodniški stolp, v naslednjih dneh jih čakajo intenzivne priprave na dve tekmi za svetovni pokal. tu nadgradila izkušnje iz moderne Planice. Ob skakalnici pa je domače podjetje Rihter zgradilo nov sodniški stolp iz lesa in daje celotnemu centru izjemen videz. Mimogrede decembra lani so na Ljubnem gostili predstavnike Mednarodne smučarske zveze, ki so za opravljena dela izdali potrebno dovoljenje. »Ob tem ne smemo pozabiti članov Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, ki so pri podiranju stare skakalnice in ureditvi njene okolice opravili veliko prostovoljnih ur. S skupnimi močni nam je uspelo zgraditi moderno skakalnico, ki bo v ponos Ljubne-mu in vsej Sloveniji.« Vrednost naložbe v skakalni center Savina znaša pol milijona evrov. Zagotovila jih je lokalna skupnost tudi z najetjem dolgoročnega kredita. To je bila njena prva zadolžitev doslej. Presečnik je še povedal, da ta mesec čakajo organizatorja (omenjeni smučarsko skakalni klub) dve tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. »Prepričan sem, da bodo organizatorji v sodelovanju z organizacijskim komitejem, tekmovalnim odborom in več kot 200 prostovoljci pripravili najboljšo tekmo v karavani svetovnega pokala,« je še dejal Blaž Presečnik. a Stoklas in Sajkova zmagovalca turnirja Šoštanj 2016 S finalnimi nastopi se je končal 15. mednarodni božično-no-voletni turnir Šoštanj 2016. Na turnirju, ki je potekal vse od 14. decembra 2015 do 3. januarja 2016, je sodelovalo več kot 170 tekmovalcev in tekmovalk iz domovine in tujine. Že na predtek-movanju smo videli zanimive boje za čim boljšo uvrstitev, saj se je v finale lahko uvrstilo osem najboljših tako med registriranimi tekmovalci kot tekmovalkami, med tem ko je pri rekre-ativcih veljala uvrstitev, ki so jo dosegli do zadnjega dne tekmovanja. Na predtekmovanju smo videli kar tri nove rekorde kegljišča. Najprej je svetovna prvakinja Maričičeva iz KK Mlaka-Ri-jeka le za kegelj izboljšala stari rekord Anje Kozmus -604, na to pa v drugem nastopu krepko izboljšala seštevek, ki je pristal kar pri 626 podrtih kegljih. Tako kot pri dekletih se je popravljal rekord tudi pri moških. Novi lastnik rekorda s 658 podrtimi keglji je postal Stoklas iz KK Rot Weis Zerbst -Nemčija, ki je za 13 kegljev izboljšal znamko Zdravka Salobirja -645. Tudi domači tekmovalci so se dobro odrezali, saj ste se dva kot rezervi uvrstila v finale. V finalni nastop se je uspelo uvrstiti tudi domači tekmovalki, ki je tudi tega opravila odlično. Rezultati finalnih nastopov - moški: Uroš Stoklas (Rot Weis Zerbst) - 604, Klemen Mahkovic (KK Kamnik)- 583, Roman Seč-ki (KK Šoštanj)- 581, Janez Čerin (KK Lju-belj)-568, Rasim Hasičič (KK Šoštanj)- 558, Marko Oman (KK Kamnik)- 557, Ravnikar Tomaž (KK Taborska jama)-539, Robi Pirš (KK Litija)- 532. Pri dekletih je slavila Eva Sajko (KK Celje)- 582, Hermina Dvoršak (ŽKK Šoštanj)-570, Majda Verbole (KK Mi-klavž)-565, Nada Savič (KK Celje)- 564, Ines Maričič (KK Mlaka Rijeka)- 561, Noemi Živ-kovič (KK Kamnik)- 550, Andreja Taškar (KK Celje)- 535, Jožica šeško (KK Celje)- 521. Med rekreativci je pri moških slavil Branko Drev (Šoštanj)- 587, Janko Karun (ABC Rent a car)- 565, Anton Kaš (Premogovnik Velenje)- 546, med rekreativkami pa je slavila Nežka Beras (AU NLB LJ)- 447, Marta Fidej (Velenje)- 379, Veronika Kopušar (KU Gorenje)- 378. Šah Zmaga gostu Šoštanj, 28. decembra - Na novoletnem turnirju šahovskega kluba Šoštanj je zmagal gostujo- či igralec Gregor Goršek iz Velenja. Najboljši Šoštanjčan je bil tokrat Ernest Špeh. ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika «»^AS 7. januarja 2016 Nič kaj praznična družinska idila Novoletni prazniki minevali v znamenju družinskih sporov in pretepov - Najbolj pestro je bilo zadnji dan v minulem letu -Nasilni možje, ženske in sinovi Velenje - Novoletne praznike je žal pri delu velenjskih policistov zaznamovalo nasilje v družinah. V sredo okoli 1. ure zjutraj jih je dežurna ambulanta Zdravstvenega doma Velenje z intervencije na Goriški cesti v Velenju obvestila, da nudijo prvo pomoč oškodovancu, ki se je sprl s partnerico. Ta je prišla k njemu na obisk močno vinjena. Med drugim ga je po glavi udarila z daljincem za televizijo. Ker česa podobnega ni storila še nikoli, so ji policisti tokrat izdali le plačilni nalog, na sodišču pa se ji za početje ne bo treba zagovarjati. V sredo ob 14.20 so policiste iz dežurne ambulante velenjskega zdravstvenega doma obvestili, da se je pri njih oglasila pretepena ženska. Policisti so v preiskavi ugotovili, da je bil do nje doma nasilen mož. Potisnil jo je proti vratom, pri tem pa je z glavo udarila vanje in se lažje telesno poškodovala. Zdravniško pomoč je iskala tudi v bolnišnici Celje. Potem se je oglasila na PP Velenje, kjer je podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini. Nasilnemu možu so policisti izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja. V četrtek so velenjski policisti obravnavali kar tri družinske spore. V prvem je mož ženo med prepirom potisnil, da je ta padla po tleh in se poškodovala. Policisti so preverili, ali se to v tej družini ponavlja že dlje časa, in ugotovili, da je šlo za enkratni dogodek. Srboritemu možu so zato napisali le plačilni nalog. Okoli 15.30 je policiste poklica- la občanka z Jenkove ceste, saj jo je napadel njen mož, ki ji je v prepiru tudi grozil. Policisti so ugotovili, da se to ni zgodilo prvič, taki dogodki so v tej družini zadnje čase pogosti. Zato so možu izrekli prepoved približevanja in ga hkrati ovadili za kaznivo dejanje nasilja v družini. Zadnji dan leta se je okoli 16. ure na Policijski postaji Velenje oglasil občan s Silove z okrvavljenim nosom. Policistom je povedal, da ga je udaril sin. Policisti so ugotovili, da sta se oče in sin najprej sprla, potem pa je prišlo tudi do pretepa. Oba bosta svoj delež krivde v pretepu tudi plačala, saj sta si oba prislužila plačilni nalog. Nasilje se je nadaljevalo tudi v novem letu. V soboto, drugi dan v novem letu, so varnostniki okoli 3. ure zjutraj poklicali policiste iz lokala Ritmo Caffe. Povedali so jim, da se pri njih prepirajo in že skoraj pretepajo tri osebe. V lokal je takoj odhitela policijska patrulja, ki je hitro ugotovila, da gre tudi tukaj za družinski spor. Prepirala sta se sprta brata, miril pa ju je njun oče. Ni bil uspešen; ne le da se nista umirila, grozila sta tudi policistom in varnostnikom, zato sta to noč prespala na velenjski policijski postaji. Zapustila sta jo, ko so izhlapeli vsi alkoholni hlapi, oba pa sta za popotnico dobila tudi zajeten plačilni nalog. ■ V ponedeljek, 4. januarja, je ob 9.40 na velenjsko policijsko postajo prišel oče in prijavil sina, ki se je do njega vedel nasilno in predrzno. Tega dne pa ga je izzival tudi k pretepu. Policisti so se s sinom pogovorili in ocenili, da mora za svoje ravnanje plačati globo. Družino so uvrstili med tiste, v kateri bodo preventivno večkrat preverili njihove medsebojne odnose. Iz POLICIJSKE beležke Prepirali so se Velenje, 1. januarja - V petek ob 22.10 so velenjski policisti intervenirali pri starih znancih na Kardeljevem trgu. Pri njih se je večja družba močno opitih sprla, pri tem pa so bili tudi žaljivi drug do drugega. Tistega, ki je prepir zanetil, ni motila niti prisotnost policistov, zato so mu napisali plačilni nalog in ga poslali domov. Trčil in zbežal Velenje, 2. januarja - V soboto so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo na Kidričevi cesti. Povzročitelj je z vozilom trčil v parkirano vozilo in ga po- škodoval. Kasneje so policisti s pomočjo očividca nesreče povzročitelja izsledili in mu izdali plačilni nalog. Vozil po nasprotnem voznem pasu Velenje, 1. januarja - V petek ob 16.25 se je v bližini tunela v Šaleku zgodila prometna nesreča. Trčili sta dve osebni vozili. Povzročitelj je vozil po nasprotnem voznem pasu in trčil v nasproti vozeče vozilo. Ena oseba je bila lažje telesno poškodovana, povzročitelju pa so policisti napisali plačilni nalog. Vlomil v štiri tovornjake Žalec, 3. januarja - V nedeljo je neznanec vlomil v štiri tovorna vozila na parkirišču podjetja v Žalcu. Storilec je iz vozil ukradel več plačilnih kartic. Lažje poškodovani Velenje, 4. januarja - V ponedeljek ob 19. uri so policisti na Žarovi cesti obravnavali prometno nesrečo, pri kateri je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost drugi voznici osebnega avtomobila. Obe sta utrpeli lažje telesne poškodbe, povzročiteljici so policisti izdali plačilni nalog. Tako, kot je jeseni napovedal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, se bo v kratkem preselila v Velenju prometna policija Celjske policijske uprave, ki bo tako kot doslej pristojna za celotno območje Savinjske in Koroške regije. »Nekateri zaradi tega negodujejo, a pozabljajo, da se ne bo spreme- nilo nič drugega kot sedež. Z njihove strani torej ne bomo čisto nič drugače obravnavani kot doslej. Bo pa vsekakor okrepljena prisotnost v mestu, kar pa je tudi prav, saj že nekaj časa opozarjamo, da je prometnih policistov na našem območju premalo,« pravi Bojan Kontič a mz Izginilo orodje in stroji Mozirje, 29. decembra - Na sejmišču v Mozirju je neznanec vlomil v uto, kjer hranijo orodje. Ukradel je več kosilnic, motorno žago, puhalnik listja in več drugega orodja. Pregnala ga je čistilka Velenje, 1. januarja - V petek ob 5. uri zjutraj so policisti obravnavali vlom v gostinski lokal Caffe Inn na Koroški cesti. Čistilka je prišla zjutraj v lokal in opazila neznanca, ki je bil v lokalu. Ko jo je opazil, je pobegnil, s sabo pa je odnesel tudi 50 evrov menjalnega denarja. Za storilcem policisti še poizvedujejo. Ognjen začetek leta Lenart, Mozirje, Velenje, 1. januarja - V Lenartu pri Gornjem Gradu se je v petek dopoldne ogenj zaradi počene krušne peči razširil na lesene stenske obloge in zajel bližnji inventar. Stanovalci so se pravočasno umaknili na varno, z gašenjem z ročnim gasilnikom pa je lastnik do prihoda gasilcev omejeval požar. Na Brezjah v občini Mozirje je ta dan nekaj po12. 30 zaradi nepravilno odloženega pepela zagorela plastična posoda, ogenj pa se je razširil po lesenih oblogah na fasadi še na ostrešje stanovanjske hiše. Požar je že sam začel gasiti priseben stanovalec, nato pa so ga pomagali ukrotiti še gasilci. Požar je prvi dan no- vega leta zajel tudi gozdiček na Selu, nad gostilno Skalca. Tudi tukaj so iskre pogasili gasilci. Hišo požgal lastnik sam Gavce 2. januarja - V soboto ob 22. uri je v Gavcah v občini Šmartno ob Paki zagorela stanovanjska hiša. Posredovali so gasilci PGD Paška vas in Šmartno ob Paki, ki so pogasili začetni požar dnevne sobe in kuhinje. Tako so preprečili, da bi se požar razširil na celotni objekt. Potem so pregledali preostale prostore hiše in jih prezračili. V požaru sta bili uničeni dnevna soba in kuhinja. Velenjski policisti so ugotovili, da je požar povzročil stari znanec policije. Že nekaj časa je grozil, da bo požgal svojo hišo. Grožnjo je uresničil drugi večer v novem letu. Ko so ga policisti izsledili, je grozil, da bo hišo požgal še enkrat. Zato so ga policisti to noč gostili v spodnjih prostorih policijske postaje, kjer se je tudi streznil. Za svoje početje se bo sedaj zagovarjal na sodišču, saj so ga policisti kazensko ovadili. Omahnil na Raduhi Raduha, 2. januarja - Praznične dni je hudo zaznamovala smrt v gorah na planinski poti na Raduhi, kjer je umrl 41-letni pohodnik, policist, doma iz območja Mežice, ki se je v soboto, v dopoldanskih urah, po zahtevni, zavarovani planinski poti vzpenjal proti vrhu Raduhe. Pri vzponu mu je zaradi zaledenelo-sti in sreža spodrsnilo in je zdr-sel po zaledenelem in s srežem pokritem pobočju navzdol. Med drsenjem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju poškodbam podlegel. Hudo poškodovana 5. januarja, nekaj čez 14 uro, se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti izven naselja Studence. 54-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. V rahlem levem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v desno in z desnim delom vozila oplazil zaščitno kovinsko ograjo, nato ga je zaneslo v levo na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 42-letna voznica osebnega vozila. Kljub umikanju voznice osebnega avtomobila sta vozili čelno trčili. V trčenju se je 42-le-tna voznica hudo poškodovala. Povzročitelj prometne nesreče ni bil poškodovan. Zahvala najditelju Rad bi se zahvalil gospodu Alojzu Penšku s Tavčarjeve ulice 23 za poštenost. V ponedeljek sem v mestu izgubil denarnico. Gospod Penšek jo je našel in poiskal moj kontakt. Denarnico z vsemi dokumenti in vso sebino mi je še isti dan vrnil, s tem pa prihranil precej časa in stroškov z urejanjem novih dokumentov. Iskreno se mu zahvaljujem in ga postavljam za zgled vsem ljudem. a Marko Krenker Podjetje za zagotavljanje varnosti pri delu in požarne varnosti Efenkova cesta 61, Velenje, GSM: 041 319 790, www.provarnost.si Poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jim želimo uspešno leto 2016, ki naj bo tudi v prihodnje varno z nami. Sredstva za voščilnice in darila smo namenili organizaciji Sonček - Zvezi društev za celebralno paralizo Slovenije Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 19 7. januarja 2016 Nazdravili v globinah velenjskega jezera Osem metrov pod gladino so spili tri šampanjce Velenjsko Društvo podvodnih dejavnosti je 1. januarja ob 14. uri izvedlo že enaindvajseti tradicionalni novoletni potop v Velenjsko jezero. Pri čolnarni se je srečanja potapljačev in novoletnega potopa v 8 stopinj Celzija mrzlo vodo udeležilo 10 potapljačev, pretežno iz domačega kluba, nekaj tudi iz prijateljskih 21. novoletni potop v Velenjsko jezero je izjemna atrakcija slovenskih potapljačev, tudi tokrat je potekal brez zapletov. T ' Vodja letošnjega potopa Leon Verdnik je iz vode prišel kot kašen povodni wmož. Da ga zebe, pa ni priznal. slovenskih društev podvodnih športov. Tega novoletnega druženja so se pred enaindvajsetimi leti domislili Velenjčana Benjamin Strozak, Predrag Ružič ter Anton Travner iz Letuša. Največkrat, kar dvajsetkrat pa sta se na novega leta dan potapljala domačina Jernej Herman ter Leon Verdnik, potapljaški inštruktor -reševalec ter vodja letošnjega potopa. Slednji je povedal, da takšno potapljanje ni nevarno, če ga vsi udeleženci vzamejo dovolj resno. Pred potopom se zberejo v velikem krogu, primejo za obročasto vrv in nato potonejo. Na dnu družno izpijejo zdravi- Prvega potopa pred več kot dvema desetletjema se še dobro in z nasmehom spominja Benč Strozak. co šampanjca iz nekaj steklenic, kar je zanje poseben izziv. Vode v glavnem ne zajamejo, saj je pijača pod večjim pritiskom kot je tlak vode na globini 6 do 8 metrov. Se pa zgodi, da kdo pa le skrkne malo jezerske vode, ki pa je po desetletjih čiščenja in kul-tiviranja zdaj sorazmerno čista. Tudi dekleta tokrat pri potopu niso manjkala. Pa ne samo med gledalci, ki jih je dogodek privabil ob jezero, ampak med potapljači. V hladno vodo sta skočili, najmlajša, 14-letna Špela Verdnik, in le nekaj starejša prijateljica Nika Lesjak Ekipi balonarjev Balonarskega kluba OPA, ki so želeli popestriti celoten dogodek, pa se prvi novoletni polet z balonom nad jezero ni uresničil, saj je bil veter za to premočan. Želeli so ohladiti silvestrsko razgrete glave Zakaj in od kdaj je to popularno potapljanje, smo vprašali enega od avtorjev »hrabre« zamisli? Trije kolegi iz domačega kluba to začeli 1. januarja leta 1995, ko so po prekrokani silvestrski noči iskali še kakšen nov izziv za skok v novo leto. V takratnem kafiču Karaka v Velenju so »nadobu- dneži« sklenili, da bi nazdravili novemu letu še na dnu jezera. Od prazničnega šanka so se prestavili na dno Velenjskega jezera, seveda v popolni potapljaški opremi, s flaško penine in se ob tem dodobra zbudili v novo leto. Tako kot vsakič so novo sezono potapljanja odprli tudi letos z željami, da ne bi bilo potreb po potapljanju zaradi reševanja kolegov ali drugih ljudi. Po dvigu z dna in skrbnem čiščenju dragocene potapljaške opreme so se v družbi s svojci in prijatelji posvetili spominom na njihove pretekle podvige ter družabnosti ob ogrevanju ohlajenih teles. Od znotraj in od zunaj! a Jože Miklavc, foto: jm, bz Ekipa balonarjev Balonarskega kluba OPA je tokrat ostala kar na tleh. \ Zgomio se je... od 8. 1. do 14. 1. - 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz Šoštanja; - 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili štirje rudarji; - 9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju; - 9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj; izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci; - 9. januarja 1974, ko so v Šoštanju začeli graditi blagovnico celjskega Merxa, so v Gorenju dobili devet TOZD-ov (temeljnih organizacij združenega dela), mesto Velenje pa so razdelili na 7 krajevnih skupnosti: Center desni breg, Center levi breg, Šmartno, Konovo, Stara vas z naseljem Jezero, Staro Velenje z Zagradom in Šalek -Gorica; - 10. in 11. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v Dr. Dušan Mravljak - Mrož (Foto Arhiv Muzeja Velenje) malem nogometu, na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije; - od novega leta 1990 dalje so lahko državljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Vele- nja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; - leta 1979 se je 14. januarja zvečer pretrgala nosilna vrv nihal-ke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbič v Stock-holmu izročil švedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije. a Damijan Kljajič UTRIP HOROSKOP ""^Jis 21 Oven od 21. 3. do 21. 4. Naveličani boste rutine svojega vsakdanjika. To vas bo vse pogosteje zaneslo v sanjarjenje, pa čeprav boste še kako dobro vedeli, da sanjate prepovedan sad. Vseeno si boste nekoga vedno močneje želeli v življenju, pa čeprav še sami ne boste vedeli, kako bi ga lahko vanj vpeljali brez hudih zapletov. Vendar pa se boste ob tem končno odločili, kaj si v prihodnosti sploh želite. In izkazalo se bo, da ste se odločili prav. Seveda bo treba na to počakati še kakšen teden, načeloma pa bo vendarle že kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico. Nič ne bo narobe, če se boste odločili, da kupite bogato darilo. In to sebi. Dobro veste, da si ga zaslužite. b Bik od 22. 4. do 20. 5. Čas bo, da nehate praznovati in da stopite novemu letu naproti. Spravljali se boste k delu, s katerim že krepko zamujate. Čeprav je januar po navadi bolj zaspan in počasen mesec, nikakor ne boste mogli uloviti delovnega ritma in postoriti vsega, kar si boste začrtali. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Zelo verjetno je, da se boste v teh dneh spopadli tudi s prehladom, a kaj hujšega ne bo. Bo pa to znak, da je čas za bolj zdrav način življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ljubezen? Ne boste čisto prepričani, da ste storili prav. Še imate čas, da si premislite, nasprotna stran čaka. 1 Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Življenje po novoletnih praznikih se je hitro vrnilo na ustaljene tirnice. Nič ne boste jezni, če boste imeli preveč dela, saj veste, da je to dober znak. Pravzaprav boste, če bo tako, zelo veseli. Poslovno vam bo letošnja zima zelo naklonjena, kar ste slutili že nekaj časa. Zato boste uspešno krmarili med številnimi obveznostmi in zasebnim življenjem, ki ne bo prav nič pusto. Potrebe boste skrčili na minimum, saj ste se odločili za večjo investicijo, ki pa bo od vas terjala veliko finančne discipline. V naslednjih tednih boste veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, saj boste prav iskali kakšno krepko spodbudo v življenju. A vam bo za zdaj dovolj le koketiranje, za kaj več nimate ne časa in ne energije. Boste raje počakali na pomlad, kajne?. S Rak od 22. 6. do 22. 7. Iz leta v leto se vaša zgodba ponavlja. V novo leto ste spet stopili polni zaobljub. Želite si nemalo sprememb svojih navad, še bolj pa si želite, da bi se vsi vaši najbližji dobropočutili.Stemjebilovzadnjihtednih minulega leta najbolj obremenjeno vaše življenje. K sreči seje dobro izteklo, izgledi pa tudi niso slabi. Vsekakor imate dobre pogoje, da se z optimizmom lotite načrtov za prihodnost. Ko boste začeli, boste hitro začutili, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi uresničite. Potem pa se boste nehote zapletli v prepir z neko zelo pomembno in vplivno osebo, ki se vam taka sploh ne bo zdela. Kakšno škodo ste si s tem naredili, še nekaj dni ne boste vedeli. Popraviti je ne bo mogoče na hitro, tudi z roko boste težko zamahnili. Ne prehitevajte dogodkov, še manj samega sebe. Lev od 23. 7. do 23. 8. Veseli ste, da so prazniki preteklost. Trudili se boste, da boste delali dobro in da boste s svojimi skrbmi čim manj obremenjevali najbližje. Skrbi pa ne bo malo. Zato vas znajo prizadeti očitki, da ste sebični in da ne znate poskrbeti za dobro vzdušje. Samotar sicer še vedno niste, res pa je, da bi lahko kdaj kakšno zadrego doma in v družbi premagali tudi s pomočjo nasmeha in humorja, ki vam ga sicer ne manjka. Poleg tega pojdite večkrat k prijateljem, ki ste jih močno zanemarili. Dolgi januarski zimski večeri bodo kot nalašč za to, da vrnete vse obljubljene obiske. In da v roke vzamete kakšno dobro knjigo. <2 Tnry Devica od 24. 8. do 23. 9. Tudi vi ste med tistimi, ki ob začetku novega leta sanjarijo o prihodnosti. In delajo načrte za spremembe na vseh področjih, ki vam niso v veselje. Že nekaj časa se vam zdi, daje napočil časza krepko spremembo vašega življenjskega stila. Ase nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Potem pa se vam bozgodilo kar samo, ne da bi vi pokazali pravo voljo. Ko boste vrženi v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi storili. In to brez težav. Čeprav se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počitka pa tudi gibanja na svežem zraku, kljub mrzli zimi, ki je končno prišla v deželo, boste še kako potrebovali. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Pred vami je še nekaj napornih dni, zato boste vsak dan bolj čutili utrujenost. Ko pa boste dve odločitvi, ki še nista sprejeti, dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Ko boste to razjasnili, bo vse lažje. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. To vam bodo že ta teden potrdili mnogi od bližnjih, pa tudi telo vam bo sporočalo, da ste na pravi poti. Vseeno ne pozabite, da tudi vi potrebujete dopust. Letos še posebej. Zato začnite načrtovati. Pri tem bodite realni, pa se bo vse izteklo tako kot si želite. w Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Dogodki minulih dni niso bili najbolj prijetni, zato ste veseli, da so praznični dnevi mimo. Vračali ste se v preteklost, spomini so vam zapolnjevali misli in telo. Ob tem ste spet ugotavljali, da nima prav nobenega smisla, da se obremenjujete z majhnimi, nepotrebnimi zadevami. Zato se boste v teh januarskih dneh znali posvetiti pravim problemom in težavam in vsako posebej postaviti na svoje mesto. Čeprav se vam že nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg čas, boste v teh dneh čutili več adrenalina. V naslednjih dneh se boste morali odločati o zelo pomembnih življenjskih stvareh. Pri tem časa ne bo več kot dan ali dva. Dokažite vsem, kaj vse zmorete, saj nekateri komaj čakajo, da storite kakšno napako. Tokrat se bodo načakali. Vi pa boste slavili. Čeprav tiho. Strelec od 23.11. do 21.12. Zaprti boste v svoj mali svet. Vanj ne boste pustili vstopiti niti vašim najbližjim. Partnerja bo to spravljalo ob živce, vas pa niti najmanj. Potrebovali boste jeklene živce, da se boste brez čustvenih posledic rešili iz zapletene življenjske situacije. In tudi zato ste se umaknili v svoj svet. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zavrti tako, kot si želite. Neko delo bo končno steklo, kar vam bo vzelo veliko časa in energije. Ob tem ne bo dobro, da ste tako malo med ljudmi. Ni kriva le zima, vzrok je veliko globlji. In poznate ga le vi. Odločitev naj zori vsaj še nekaj d ni. Prepomembna je, da bi jo sprejeli na hitro. Zdravje bo odlično, finance tudi. Sploh, ker ob izteku leta niste zapravljali. Kozorog od 22.12. do 20.1. Čeprav ste zadnje čase najraje kje na toplem, sami, z dobro knjigo v rokah ali pa kakšnim drugim kreativnim delom, si boste iz dneva v dan bolj želeli družbe in več ljudi okoli sebe. Zima ni vaš letni čas, zato boste kmalu začeli sanjati o toplih dnevih kje ob vodi. Še prej pa boste skrbno načrtovali zimske počitnice, saj čutite, da jih boste letos resnično potrebovali. V zadnjih tednih ste res veliko delali, zato nujno potrebujete novo energijo. Nabrali si jo boste le, če boste končno začeli misliti tudi nase. To vam nikoli ne gre prav dobro od rok. Nekoga precej pogrešate, pa čeprav tega ne priznate. Da to drži, boste vedeli šele, ko se bo vrnil v vaše življenje. In to se bo zgodilo že ob koncu tega tedna. Vodnar od 21.1. do 19.2. V novo leto ste stopili polni optimizma in brez načrtov, kar ni ravno značilno za vas, saj radi načrtujete svoje življenje. To se bo zgodilo zato, ker ste pred kratkim končali obsežen in zahteven življenjski projekt. Sedaj se boste odločili, da je čas za počitek. In si ga boste tudi vzeli. Vsaj od načrtov, ki bi od vas zahtevali tudi precej finančnih sredstev. Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste namreč v naslednjih dneh res veliko razmišljali o financah. In to resno, saj boste morali v kratkem rešiti precej težavno situacijo. Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne živijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Vi že veste, kaj je prav! K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Leto se za vas ni začelo tako, kot ste si želeli. Ker dobro veste, da ni dobro preveč sanjariti, se boste sedaj lotili dela in začeli uresničevati načrte, ki ste jih morali ob koncu minulega leta postaviti na stranski tir. Kmalu boste več časa in energije posvetili novemu hobiju, ki vam prinaša res veliko zadovoljstvo. Ob tem iz svojih misli ne boste mogli odgnati nekoga, ki se vam je že pred časom močno usedel v srce. Sanjarili boste, a ne preveč. Le toliko, da vam bo lepo, ko si boste to zaželeli. To bo odganjalo tudi sive misli ob vašem počutju, ki ne bo najboljše. Tokrat žal ne bo boljše v dnevu ali dveh. Sprijaznite se s tem, pa bodo dnevi takoj lepši. Ljubezen? Partner bo storil prvi korak, vi pa mu le sledite. Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM 20 TV SPORED »»^AS Petek, 8. januarja Sobota, 9. januarja Nedelja, 10. januarja Ponedeljek, 11. januarja Torek, 12. januarja Sreda, 13. januarja Četrtek, 7. januarja TV SLO P 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Turbulenca 12.20 Peta hiša na levi, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ogenj rit in kače, niso za igrače, portret Milene Miklavčič 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris. 15.45 Firbcologi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Drobci najinega očeta, japon. film 21.25 Prava ideja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Človek s srcem v sredini 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Dedki in babice 08.35 Točka, glasb. odd. 09.20 Bloški asi, dok. film 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.15 Slovenski magazin 15.40 Kino Fokus 15.50 Čas za Manco Košir 18.00 Fina gospa, 6/10 18.30 Fina gospa, 7/10 19.05 Penelopa, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Oto Pestner - 60 let: Vse najboljše! 21.55 Misijonar, franc. film 23.25 Prostor za mizo, dok. odd. 00.50 Točka, glasb. odd. 01.35 Halo TV 02.35 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Waybuloo, ris. 07.30 Želvica Lulu, ris. 07.45 Florini zmajčki, ris. 07.55 Kaja, ris. 08.10 Čebelica Maja, ris. 08.25 Pikica in Pepermint, ris. 08.35 Morske deklice H20, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Dr. Oz, am. ser. 10.05 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Velika angleška pekarija, ang. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser. 13.50 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.50 Kar bo, pa bo, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Preko vseh meja, am. film 22.15 24ur zvečer 22.50 Kosti, nan. 23.40 Kralji bega, nan. 00.40 Policijska družina, nan. 01.25 24ur zvečer, ponov. 02.00 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Tinkara Kovač, Sheby 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Robija Zupana, ans. Stanka Fajfa 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila TV SLO T 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.55 Ugriznimo znanost 12.20 Peta hiša na levi, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Prava ideja 14.15 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Praprapradedek 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Koncert ansambla Spev 2015, 2. del 21.25 Na naši zemlji 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pravilo igre, franc. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Prihaja Nodi, ris. 07.50 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Starodavni 08.25 Točka, glas. odd. 09.10 O živalih in ljudeh 09.35 Na vrtu 10.50 Na obisku 11.40 Biatlon, sp, sprint (M), prenos 12.45 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja (M), 10 km, posn. 13.25 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja (Z),5 km, posn. 14.25 Biatlon, sp, sprint (Z), prenos 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Deskanje na snegu, sp, paralelni SL, prenos 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 20.00 Samo v New Yorku, am. film 21.20 Popravljena krivica, 8/10 22.05 Bučke, satirično informativna parodija 22.30 Polnočni klub: Zametni glasovi 23.40 Točka, glasb. odd. 00.25 Halo TV 01.30 Športni posnetki sledi Deskanje na snetu, sp, paralelni SL, posn. 02.50 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, 10 km (M), posn. 03.30 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, 5 km (Z), posn. 04.20 Biatlon, sp, sprint (M), posn. 05.10 Biatlon, sp, sprint (Z), posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Waybuloo, ris. 07.30 Zelvica Lulu, ris. 07.45 Florini zmajčki, ris. 07.55 Kaja, ris. 08.10 Čebelica Maja, ris. 08.25 Pikica in Pepermint, ris. 08.35 Morske deklice H20, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Dr. Oz, am. ser. 10.05 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Velika ang. pekarija, ang. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser. 13.50 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.50 Kar bo, pa bo, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Moja neprava žena, am. film 22.05 24ur zvečer 22.40 Turojackpot 22.45 Vprašanje vere, am. film 00.50 Ljubezen prek pisem, am. film 02.35 24ur zvečer, ponov. 03.10 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, ans. Robija Zupana, ans. Stanka Fajfa 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, Škotska 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Admiral, film 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila TV SLO r 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Pustolovec 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Vetrnica: Ptičja hišica, ponov. 08.15 Studio kriškraš: Muzej 08.40 Ribič Pepe 09.00 Firbcologi 09.25 Male sive celice, kviz 10.10 Praktična matematika, igrani film 10.25 Infodrom 10.35 V svojem ritmu: Jazz, 4/7 11.20 Tv arhiv 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Zdravje Slovencev: Rak prostate 15.00 Resnica o telesni vadbi, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.00 Sladkanje z Rachel Allen, 1. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del 22.00 Zapuščina (II.), 7/7 22.55 Poročila, šport, vreme 23.30 Koruzni otok, film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.05 10 domačih 06.35 Na naši zemlji 07.00 Najboljšejutro 09.25 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos iz Zauchenseeja 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 11.25 Alp. smuč., sp, smuk (Z), posn. 12.45 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Ruhpoldinga 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.25 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skupinski start (Z), posn. iz Val di Fiemmeja 15.10 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z), prenos iz Ruhpoldinga 16.05 Rokomet, prijat. tekma (M), Slovenija : Hrvaška, prenos iz Kopra 17.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Willingena 19.45 Nord. smuč., sp, novoletna tekašna turneja, skup. start (M), posn. 20.30 Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, posn. 21.00 Glasovi strahu, koprod. ser. 21.30 Zvezdana 22.15 Presenečenja, 2. sez., 7. del 23.00 Artimični concert, Borghesia, ponov. 00.30 Polnočni klub: Zametni glasovi 01.45 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, posn. 03.40 Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, posn. 04.15 Rokomet, prijat. tekma (M), Slovenija : Hrvaška, posn. 05.40 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skup. start (M), posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Zelvica Lulu, ris. 07.40 Chuck in prijatelji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Smrkci, ris. 08.50 Maša in medved, ris. 09.00 Wendy, ris. 09.25 Winx klub, ris. 09.50 Peter Pan, ris. 10.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser. 10.40 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 11.00 Vprašaj Laro, ris. 11.15 Tv prodaja 11.30 Daleč od doma, am. film 13.00 Tv prodaja 13.15 Zdravo hujšanje, am. ser. 14.05 Rjavi sladkoršček, am. film 16.10 Viharna noč, am. film 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Zakon molka, kanad. film 22.10 Hudičev odvetnik, am. film 00.50 Skrivnostno okno, am. film 02.35 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (142) 10.00 Na obisku ... pri Karlu Dragu Semetu 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Prodajno TV okno 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mladi za Veleje Kaj prinaša nova strategija MOV do 2020 18.40 Dotiki gora: Uršlja gora 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2353. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ans. Donačka 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Iz arhiva VTV: Na obisku pri Francu Zerdonerju 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila TV SLO T 07.00 Ziv žav sledi Pipi in Melkijad, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Zajček Belko, ris. 07.15 Tork, ris. 07.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.30 Čarli in Lola, ris. 07.40 Timi gre, ris. 07.50 Kioka, ris. 08.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Sara in Raček, ris. 08.25 Poldi, ris. 08.35 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.45 Muk, ris. 08.55 Zu, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Nabriti detektivi, 19/26 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Dobrova pri Ljubljani 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Zivljenje krščanskih skupnosti 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Koncert ansambla Spev 2015: Po Slakovi poti, 2. del, ponov. 15.00 Štirje mušketirji, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 18/18 20.30 Intervju, Gideon Levy 21.20 Arktična melanholija, dok. odd. 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Suzanne, franc. film 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Duhovni utrip 06.45 Posebna ponudba 07.30 Glasbena matineja 10.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 11.25 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), prenos iz Zauchenseeja 12.10 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos iz Ruhpoldinga 13.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.40 Biatlon, sp, skup. start (Z), prenos iz Ruhpoldinga 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Willingena 17.40 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, zasled. tekma (Z), posn. 18.30 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, zasled. tekma (M), posn. 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Vse in nič, 1/2 21.00 Vera (V.), 3/4 22.30 Vikend paket, ponov. 23.45 Zvezdana, ponov. 00.25 Zaljubljeni v življenje, ponov. 01.15 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. 02.55 Alp. smuč., sp, SL (M), posn. 04.40 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Zelvica Lulu, ris. 07.40 Chuck in prijatelji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Smrkci, ris. 08.50 Maša in medved, ris. 09.00 Wendy, ris. 09.25 Winx klub, ris. 09.50 Peter Pan, ris. 10.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser. 10.35 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 11.00 Tv prodaja 11.15 Škratje, am. film 12.55 Tv prodaja 13.10 Zdravo hujšanje, am. ser. 14.00 Mama brez milosti, am. film 15.45 Kradljivec strele, am. film 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Zgodilo se je na Manhattnu, am. film 21.55 Prva ljubezen, am. film 00.00 Joshua, am. film 01.55 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TTD. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2352. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 2 353. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 25 let VTV VAŠT TTLTVIZIJT, posnetek prireditve 12.00 Koncert Pihalnega orkestra Zarja in ans. SašeAvsenika 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (141) 18.20 Miš maš: Kaj so internetni piškotki? 19.00 Pop corn: Tinkara Kovač, Sheby 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Robija Zupana, ans. Stanka Fajfa 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Pogovor v studiu: Vem da zmoreš, Darja!, ponovitev 23.50 Videostrani, obvestila TV SLO T 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen, 1. del 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.50 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.20 Peta hiša na levi, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.45 Sveto in svet: Človek s srcem v sredini 14.35 Duhovni utrip 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris. 15.45 Danov Dinosvet, 2/26 16.25 Točka preloma 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Hip hop, 5/7 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pisave 23.40 Glasbeni večer 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodba iz školjke: Šport 08.25 Točka, glasb. odd. 09.15 Vitanje v vesolju, Sunita, dok. film 11.00 Halo TV 11.50 Dobrojutro 14.20 Polnočni klub: Zametni glasovi 15.45 Ljudje in zemlja 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (II.), 8/10 18.30 Fina gospa (II.), 9/10 19.00 Olivija,ris. 19.15 Lojzek, ris. 19.20 Veseli Veselko, ris. 19.30 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.35 PraKtična matematika, igrani film 20.00 Foylova vojna (IX.), 3/3 21.30 Darilo, 1/2 00.30 Točka, glasb. odd. 01.15 Halo TV 02.20 Športni posnetki 04.25 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Waybuloo, ris. 07.30 Zelvica Lulu, ris. 07.40 Kaja, ris. 07.55 Čebelica Maja, ris. 08.10 Pikica in Pepermint, ris. 08.20 Morske deklice H20, nan. 08.45 Tv prodaja 09.00 Dr. Oz, am. ser. 09.50 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Velika angleška pekarija, ang. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser. 13.50 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.50 Kar bo, pa bo, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Grda resnica, am. film 21.50 24ur zvečer 22.25 Kosti, nan. 23.15 Kralji bega, nan. 00.05 Policijska družina, nan. 00.50 24ur zvečer, ponov. 01.25 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 2353. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 uhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Jesen življenja - LUŠni orkester 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Urgentni center Celje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk - 1 del koncerta 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila TV SLO P 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.55 Obzorja duha 12.30 Kako sem videl svet izpod mize, nad. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Lučka - Pitypang, tv Lendava 15.55 Muk, ponov. 16.05 Ribič Pepe 16.30 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Možganska kap 17.55 Novice 18.00 Tko utrinki 18.05 Muk, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 1/10 20.55 Ljubljana, London, New York - Tugo Šušnik, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Antonija Marolt 00.30 Profil 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 Ali veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bine - Postolovec 08.30 Točka, glasb. odd. 09.15 Tv arhiv 11.00 eRTeVe 11.15 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.40 Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del 16.20 Dober dan 17.40 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, prenos iz Flachaua 18.50 Olivija, ris. 19.00 Lojzek, ris. 19.10 Veseli Veselko, ris. 19.15 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.25 Studio kriškraš: Muzej 20.40 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, prenos iz Flachaua 21.40 Presenečenja, 8. del 22.30 Zaprt krog, poljski film 00.30 Slovenska jazz scena 01.35 Točka, glasb. odd. 02.20 Športni posnetki 04.20 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.05 Waybuloo, ris. 07.25 Zelvica Lulu, ris. 07.40 Kaja, ris. 07.55 Čebelica Maja, ris. 08.10 Pikica in Pepermint, ris. 08.20 Morska deklica H20, nan. 08.45 Tv prodaja 09.00 Dr. Oz, am. ser. 09.50 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser. 13.50 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.50 Kar bo, pa bo, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Jezero skrite ljubezni, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Kosti, nan. 23.30 Na čelu države, nan. 00.20 Policijska družina, nan. 01.05 24ur, ponov. 01.40 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 Urgentni center Celje 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Čajanka 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2354. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Dotiki gora: Kamnik 20.40 Vurberk - 2 del koncerta 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila K, stran 20 7. januarja 2016 TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Pisave 12.25 Kako sem videl svet izpod mize, nad. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Gideon Levy 14.20 Prava ideja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.20 Profil: Sergej Kapus 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Tko utrinki: Vetrna zadruga 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Simfonorije, ris. 18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Prodajalec zdravil, ital. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Naše matere, naši očetje: Drugačna vojna, 2/3 00.40 Turbulenca 01.05 Profil: Sergej Kapus 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Kruhova zgodba 08.20 Zgodbe iz školjke: Ricmanje 08.30 Lučka - Pitypang, tv Lendava 09.05 Točka, glasb. odd. 09.50 10 domačih 10.20 Vikend paket 11.30 Dobro jutro 14.10 Biatlon, sp, posamična tekma (M), prenos iz Ruhpoldinga 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (II.), 10/10 18.30 Fina gospa (III.), 1/7 19.05 Olivija, ris. 19.15 Lojzek, ris. 19.25 Ribič Pepe 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Bučke, satirično inform. parodija 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 20 let umetniškega dela: Z baletnimi umetniki 22.10 Aritmični koncert - Red five point star 23.20 Točka, glasb. odd. 00.05 Halo TV 01.05 Biatlon, sp, posamič. tekma (M), posn. 02.45 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.05 Waybuloo, ris. 07.25 Zelvica Lulu, ris. 07.40 Kaja, ris. 07.55 Čebelica, Maja, ris. 08.10 Pikica in Pepermint, ris. 08.20 Morske deklice H20, nan. 08.45 Tv prodaja 09.00 Dr. Oz, am. ser. 09.50 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Velika angleška pekarija, ang. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser. 13.50 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.50 Kar bo, pa bo, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Daj naprej, am. film 22.15 24ur zvečer 22.50 Kosti, nan. 23.40 Na čelu države, nan. 00.30 Policijska družina, nan. 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 2354. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pravilno ločevanje odpadkov, pogovor 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 21 7. januarja 2016 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G WALLIAMS, David: Zlobna zobarka ml - Mladina/ P - Leposlovne knjige od 10. do 13. Leta Mesto so zavzele temne sile. Ponoči so se dogajale čudne reči. Otroci so pred spanjem položili svoje zobke pod blazino in čakali, da jim bo zobna miška prinesla darilo za izpadli zobek. Toda, ko so se zjutraj zbudili, so namesto darila pod blazino našli nekaj grozljivega. Mrtvega slinarja. Živega pajka. Na stotine striglic, ki so gomazele in mrgolele po postelji. Na delu je bilo zlo. Dvanajstletnemu Alfiju ni lahko v življe- Izvedeli boste, kakšno otroštvo so imeli npr. Marco Polo, Kristof Kolumb, James Cook in kako so postali pustolovci. Kratek življenjepis povzema najpomembnejše dogodke v njihovem življenju. Na koncu vsakega poglavja pa sledi še posladek, kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje o vsakem pustolovcu. Na koncu knjige je še kratek slovarček, če kakšne besede ne boste razumeli. BRIGGS, Raymond: Sneženi mož in snežni kuža ml - Mladina/ C-Sz - Slikanice zaboji Bine se z mamo in starim kužkom preseli v novi dom. Čez nekaj mesecev mu kužek zaradi starosti umre. Napočila je zima. Bine je bil osamljen in je zelo pogrešal svojega starega prijatelja. Napisal je pismo Božičku in ga odnesel v pritličje, ko se je spotaknil ob desko, ki je štrlela iz tal. Pod njo najde škatlo za čevlje. V njej je našel pošvedran klobuk, nekaj kosov premoga, izsušeno mandarino in ocufan zelen šal. V šalu je našel fotografijo fantka s sneženim možem. Spoznal je, da je v tej hiši nekoč živel fant, ki je naredil čudovitega sneženega moža. Tudi Bine se odloči narediti snežaka in ker je ostalo še nekaj snega, je naredil še sneženega kužka. Opolnoči Bine- nju, saj mora skrbeti za svojega invalidnega očeta. Življenje pa mu še dodatno otežuje socialna delavka in nova zobozdravnica, gospa Korenina. Alfi ni maral hoditi k zobozdravniku, zato je imel skoraj vse zobe rumene in rjave. Zob, ki niso bili ne rumeni ne rjavi, preprosto ni bilo, ker so izpadli. Nazadnje je bil pri zobozdravniku pri šestih letih. Z novo zlobno zobarko pa ni želel imeti opravka, saj mu je že njena bližina vzbujala nelagodje. GRADIŠNIK, Ana: Z užitkom užita: sladica brez žit od - Odrasli / 641 - Priprava živil Avtorica knjige, šestnajstletna Ana Gradišnik je dolgo trpela za alergijo na kokos. Skupaj z očetom je preštudirala razno literaturo o brezglutenski prehrani in že po nekaj tednih diete se je rešila alergije. Prehranskega režima, ki prepoveduje predvsem uživanje žita (razen krompirja, riža in koruze), se po ozdravljenju ni želela odreči. Predelala je nekaj družinskih receptov za močnate jedi, tako da je izmed sestavin izločila nevarni žitni gluten, temu pa dodala še vrsto lastnih brez-glutenskih receptov. Ana v knjigi predstavlja več kot 60 receptov za pripravo brez glutena. Recepti so raznovrstni in primerni tudi za začetnike v pripravi brezgluten-skih jedi. Namenoma se je lotila priprave sladic z domačimi ter nam dobro poznanimi in dostopnimi sestavinami, ki jih lahko ob nazorno opisanih postopkih pripravimo v vsakem domu. KUHN, Birgit: Najdrznejši pustolovci ml - Mladina / 91- Zemljepis Knjiga je namenjena ljubiteljem pustolovščin. Spoznali boste deset najpogumnej-ših odkriteljev in pustolovcev v zgodovini. ta prebudi lajež. Pokukal je skozi okno in si nejeverno pomel oči - njegova snežna prijatelja sta oživela. Sneženi mož in snežni kuža je slikanica, ki je nastala po risanem filmu (2012), s katerim so obeležili 30-letnico nastanka risanega filma Sneženi mož. TAN, Amy: Žena kuhinjskega boga od- Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman Pisateljica Amy Tan, Američanka kitajskega rodu, nas v romanu povede skozi življenje kitajsko-ameriške družine, ki se sreča na pogrebu pratetke Du v Los Angelesu. V zgodbi se prepletata sodobno življenje ameriške Zahodne obale in preteklost Kitajske. Zgodba se začne, ko se osrednji osebi romana, mati Winni Louie (Jiang Weili) in hči Pearl Louie Brandt, odločita, da je napočil čas razkritja dolga leta utajevanih skrivnosti. Pomaknemo se v prvo polovico 20. stoletja. Weili odrašča kot hčerka bogatega tovarnarja in njegove četrte žene. Po materini skrivnostni smrti se zanjo začnejo hudi časi, ki se še stopnjujejo po dogovorjeni poroki. Weili ob usodnih dogodkih izgubi zaupanje v moža, izgubi štiri otroke ... Nikdar pa ne neha upati na srečni preobrat v svoji usodi. a AS gozdarski vitli GOZDARSKE KLEŠČE1 cepilniki DRV KROŽNE ŽAGE1 OVIJALO I DRV t , T:+386 (0)3 777 U 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 7. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna čajanka 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Via Alpina - direkt, potopisna predstavitev poti Igorja Gruberja Petek, 8. januar 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Drameljska pot 12.00 Razstavišče Gorenje Vodenje po razstavi Ane Vidmar in srečanje z umetnico 17.00 Vila Bianca Razstava grafičnih delavnic Društva šaleških likovnikov pod mentorstvom Arpada Šalamona 18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 A je to tudi Fimo, 1. del - Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 18.00 Glasbena šola Velenje, Modra dvorana Koncert Gregorja dermola (klarinet) Sobota, 9. januar 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: 38. pohod po poteh Pohorskega bataljona 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Osankarica 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Fimo v prostem slogu - Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 10.00 Stari trg 19, nad Hišo Mineralov Laponska, ustvarjalna delavnica 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, igrana stripovska predstava (Maksi abonma in izven) 20.00 Dvorana Centra Nova, Velenje Koncert Eddie Luis & His Jazz Passengers »You've Got That Swing« (Abonma Klub in izven) Nedelja, 10. januar 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno mesečno srečanje 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Parodija KD Gledališče Velenje Vse o Šejkpiru (Nedeljski abonma in izven) Ponedeljek, 11. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? Perlice, 1. del - Ustvarjalni mini klub za učence 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, 1. del - Ustvarjalni klub za odrasle 17.00 Vila Rožle v Sončnem parku Predavanje Elen Uršič Vzgoja osebnostno prožnega in čvrstega otroka 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija SNG Nova Gorica Tartuffe (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: komedija Čisto nova zaveza Torek, 12. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica Peka kruha 17.00 Vila Rožle v Sončnem parku Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje Sreda, 13. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Iglu šov - večer improvizacijske komedije (Abonma Mladost in izven) 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool ŠOŠTANJ Četrtek, 7. januar 8.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pohod 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Jonny Duddle: Gigantozaver Petek, 8. januar 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica Sobota, 9. januar 19.00 Športna dvorana Šoštanj Liga Telemach: Elektra Šoštanj -Helios Suns Ponedeljek, 11. januar 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir Torek, 12. januar 17.00 Vila Mayer Grafični Pogled v preteklost Velenje, 8. januarja - V razstavišču vile Bianca bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo Pogled v preteklost. Pripravili so jo v Društvu šaleških likovnikov. Na ogled bodo grafična dela iz de- poja članov društva. Nastala so na grafičnih delavnicah, ki jih je med leti 1990 in 1996 vodil Arpad Šalamon. Razstavljalo bo 18 članov društva. Kulturni program ob odprtju razstave pripra- Spremenjen delovni čas Hiše mineralov Velenje, 4. januarja - V januarju je Hiša mineralov v Starem Velenju med tednom odprta po spremenjenem delovnem času. Obiskovalci si lahko kamnine in minerale ogledajo od torka do petka med 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 17. uro. Za ogled zunaj navedenega odpiralnega časa se je treba naročiti po KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ČARLI REŠI BOŽIČ Shelby: The Dog Who Saved Christmas (Kanada) Družinski božični film, 92 minut (Kanada) Režija: Brian K. Roberts Igrajo: Rob Schneider, Tom Arnold, Jennifer Gibson, Riley Roberts, Jefferson Brown, Natalie Lisinska idr. Petek, 8. 1. ob 18.30 uri - mala dvor. Sobota, 9. 1., ob 18.30 - mala dvor. ZAKON TRGA La loi du marché (Francija) Drama, 93 minut Režija: Stéphane Brizé Igrajo: Vincent Lindon, Karine de Mir- beck, Matthieu Schaller, Yves Ory, Xavier Mathieu, Paul Portoleau idr. Petek, 8. 1., 8. 1., ob 18.00 TAKSI Taxi (Iran) Komična drama, 82 minut Režija: Jafar Panahi Nastopajo: Fares Fares, Nikolaj Lie Kaas, Pilou Asbsk, Sarah-Sofie Boussnina, David Dencik idr. Petek, 8. 1., ob 19.45 Nedelja, 10. 1., ob 20.30 SNOOPY IN CHARLIE BROWN -FILM O ARAŠIDKIH Snoopy and Charlie Brown: The Peanuts Movie (ZDA) Animirana družinska komedija sinhroni-zirana v slovenščino, 88 minut Režija: Steve Martino Glasovi: Sebastjan Kušar, Matija Puhar, Pika Kovač, Luca Marinko, Alana Vrviščar, Ela Durič Ribič idr. Sobota, 9. 1., ob 18.00 Nedelja, 10. 1., ob 16.00 - 3D, otroška matineja MOJA MAMA Mia Madre (Italija) Drama, 106 minut (Italija, Francija) Režija: Nanni Moretti Igrajo: Margherita Buy, John Turturro, Giulia Lazzarini, Nanni Moretti, Beatrice Mancini, Stefano Abbati, idr. Petek, 8. 1., ob 20.15 - mala dvorana Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Naravna medicina in recepti iz domače lekarne Sreda, 13. januar 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 9. januar 19.00 Marof Poker turnir - KŠŠF Ponedeljek, 11. januar 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica v šmarški knjižnici 18.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna SD 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Poslanska pisarna SD Sreda 13. januar, 17.00 Hiša mladih - sejna soba Možganski fitness 19.30 Marof Zvočna kopel z gongi Lunine mene vljata harmonikar Zmago Štih in kitarist Marko Zaletelj. Projekt sta podprli ZKD Šaleške doline in JSKD - Območna izpostava Velenje. 10. januarja, ob 2:B1. Prazna luna - mlaj CITY CENTER Celje • Četrtek, 7. 1., Biotržnica • Petek, 8. 1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • 9. 1. do 19. 1. Lego festival • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. telefonu ali e-pošti Muzeja Velenje. K obisku pa v prvih dneh novega leta vabi tudi muzej na Velenjskem gradu, kjer si lahko obiskovalci poleg zanimivih stalnih razstav samo še do 10. januarja ogledajo tudi občasne razstave Praznična voščilnica, Jaslice, Pisano slovo od leta 2015 ter razstavo pravoslavnih ikon. a NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si Sobota, 9. 1., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 10. 1., ob 19.00 - mala dvor. SESTRI Sisters (ZDA) Komedija, 118 minut Režija: Jason Moore Igrajo: Tina Fey, Amy Poehler, John Cena, Maya Rudolph, James Brolin, idr. Petek, 8. 1., ob 21.15 Sobota, 9. 1., ob 20.00 Nedelja, 10. 1., ob 18.00 ČISTO NOVA ZAVEZA Le tout nouveau testament (Belgija, Francija, Luksemburg) Komedija, 113 minut Ponedeljek, 11. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče v mali dvorani ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 7. januarja 2016 Nagradna križanka Mestne občine Velenje Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do pone- Srečno, zdravo in uspešno leto 2016 vam želijo župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje. deljka, 18. januarja. izžrebali bomo tri praktične nagrade. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CM K, stran 23 7. januarja 2016 OBVEŠČEVALEC ""^Jis 21 ČETRTEK, 7. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 8. januarja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Zanimivosti 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 9. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 10. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 11. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 12. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 13. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. decembra do 3. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO od 28. decembra do 3. januarja (v mikro-g SOj/m^zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 mali OGLASI NEPREMIČNINE STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, visoko pritličje, prodam za 800 evrov m2. Gsm: 031 311 757 STANOVANJSKO hišo in gradbene parcelo (2227 m2) primerno za obrtno dejavnost v k.o. Lokovica pri Šoštanju prodamo. Gsm: 041 349 033. ODDAM BOKS za konja v okolici Šoštanja oddam. Veliki izpusti in lepi tereni za ježo. Gsm: 041 491 709 PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 JABOLČNIK, domači kis, borovniče- vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRAŠIČA težkega okoli 150 kg prodam. Možnost zakola na domu. Gsm: 041 986 071 MLADE zajce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040 684 008 BIKCA, čb, starega 10 dni prodam. Gsm: 041 776 450 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 TELIČKO simentalko, eko reje, staro 8 mesecev, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 393 047, tel.: 03 5885 713 Profesionalno in s pietelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH POOKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. habit nepremičnine Habll d.0.0. Kmotto «. Vel«i|» tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 4-sobno stanovanje na Kersnikovi (Sončni park) v Velenju, 93,3 m2, 2/2 nad., zgrajeno 1991, odličen razpored, obnovljeno in klimatizirano. ER: v izdelavi. Cena: 99.000 evr. 3-sobno stanovanje v pe- torčku na Kajuhovi v Velenju, 69,6 m2, M2/nad., popolnoma obnovljeno 2008, klimatizirano. ER :E (105-150) kWh/m2a. Cena 65.000 evr. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si večna ,wv 1 I Ia! ■ www.habit.si Nagrajenci praznične nagradne križanke Habit, objavljene v tedniku Naš čas, 17. decembra so: 1. Nagrada: tri pizze v Velunu v Velenju: Jana Hudomal; Ravne 281, Šoštanj 2. Nagrada: dve pizzi v Velunu v Velenju: Lijana Lamot, Gaberke 25, Šoštanj 3. Nagrada: ena pizza v Velunu v Velenju: Darja Zdovc, Kajuhova 14, Velenje Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo! Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 23. decembra so: Martina Pokleka, Lokovica 28 E, 3325 Šoštanj, Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj in Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje SMRTI Viher Neža, roj. 1923, Šoštanj, Aškerčeva cesta 14; Tajnik Frančiška, roj. 1929, Šmartno ob Paki, Gorenje 20 a; Fijavž Ema, roj.1932, Velenje, Tavčar- jeva cesta 7; Tonkli Ivana, roj. 1923, Velenje, Šercerjeva cesta 13; Ste-vančevič Ratko, roj. 1943, Šoštanj, Metleče 14; Bačovnik Terezija, roj. 1927, Šoštanj, Koroška cesta 3. POROKE Porok ni bilo za objavo. Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50 | epp@nascas.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 1. -Nataša Nedič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Dosti prezgodaj nas je zapustil mož, oče in dedek JOŽEF NAPOTNIK 19. 5. 1941 - 26. 12. 2015 Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu pomagali, mu lajšali trpljenje in nas bodrili. Hvala patronažni službi, posebej sestrama Špeli in Tatjani, ter Bolnišnici Topolšica in Splošni bolnišnici Celje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano sočutje, pomoč in tolažbo. Vsi njegovi Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po kratki bolezni zapustila naša ANA MACUR rojena PRTENJAK iz Kraigherjeve 8 c, Velenje Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 28. decembra 2015, na ljubljanskih Novih Žalah. Žalujoči vsi njeni Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 24 Veselo in raz v novo leto Velenje - Številni Velenjčani so v novo leto stopili na Titovem trgu. Mestna občina Velenje je pripravila najprej otroško silvestrovanje, ki so ga obogatili Goriški škratje, po slovo od njih pa je prišel tudi Dedek Mraz, ki je z njimi še zadnjič v tem letu rajal in jim razdelil bombončke. Na osrednjem silvestrovanju so nastopili Čuki, zbrane pa je ob polnoči nagovoril župan Bojan Kontič. Zaželel jim je sreče, zdravja in zadovoljstva, veliko strpnosti in pripravljenosti za sodelovanje takrat, ko jih vabijo na kulturne na različne prireditve in druge dogodke, pa tudi takrat, ko je treba poprijeti za delo in družno kaj postoriti. ■ 1 fe Šoštanj zaživel kot že dolgo ne December je v Šoštanju živel kot že dolgo ne. Pričetek, s prireditvijo Skok v veseli december, je bil le odskok v zares polno dogajanje skozi ves mesec. Poskrbljeno je bilo za vse okuse in za vse generacije, za kar so organizatorji prejeli veliko pozitivnih pohval. Zaključek decembrskega vzdušja je organizirala Krajevna skupnost Šoštanj, ki je že drugo leto zapored priredila Silvestrovanje na Trgu svobode. Skupaj z odličnimi glasbeniki, Kvatro-pirci in Ognjenimi muzikanti, so člani Krajevne skupnosti Šoštanj na mestni trg privabili prepolno obiskovalcev. V novo leto je z lepimi željami vse navzoče pospremila predsednica krajevne skupnosti, Urška Kurnik, kasneje pa je vse prisotne nagovoril tudi župan občine Šoštanj, Darko Menih. Zdravja, miru, uspehov in osebnega zadovoljstva so bile največje želje obeh govornikov. Šoštanj je zaživel, še zlasti konec leta. Veliko občanov odkrito spregovori o tem, da so veseli, da je družabnost v mestu naredila velik korak naprej. In ravno to zadovoljstvo med sokrajani je motivacija za delo tudi v prihodnje, predvsem članom Krajevne skupnosti Šoštanj, ki so to ledino pričeli v mestu prvi orati. a Maša Stropnik, foto: JK Bodite uspešni in privoščite uspeh tudi drugim Šmartno ob Paki, 1. januarja - V občini Šmartno ob Paki so v preteklosti organizirali silvestrovanje na prostem. Zaradi pomanjkanja denarja so ga opustili. Namesto silvestrovanja pa so tokrat pripravili na prvi dan letos, ob 12. uri, prireditev Pozdrav novemu letu. Organizatorji dogodka - javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in Občina - so bili z odzivom občanov zadovoljni. Na ploščadi za tamkajšnjo Hišo mladih so prišli praktično iz vseh vaških skupnosti. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril šmarški župan Janko Kopušar. Ta je med drugim dejal, da je leto 2015 postreglo z veselimi, uspešnimi, tudi z manj prijetnimi dogodki. Vsakega je bilo toliko, kot so si zaslužili. V lepem spominu pa bodo ostali le tisti, ki dajejo spodbudo za naprej. Izrazil je željo, da skupaj dosežejo nekaj tako dobrega, da bo ostalo kot dediščina in navdih njihovim zanamcem. Prihajajoče leto je čas, ki lahko - po njegovem mnenju - izpolni vsa pričakovanja. »Želim, da se vam uresničijo. Bodite srečni in s plemenitimi dejanji osrečujte tudi druge. Bodite zdravi in pogumni, da boste kos vsemu, kar nas čaka. Bodite uspešni in privoščite uspeh tudi drugim.« Dogodek so popestrili člani godbe na pihala Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Udeleženci si bodo prireditev zapomnili tudi po kroniki najpomembnejšega dogajanja v lokalni skupnosti v preteklem letu ter po tem, da so lahko kozarec, s katerim so nazdravili, odnesli domov. ■ Tp