Mittelfest: pestro dogajanje z nekaj vrhunci Alojzu Rebuli odličje sv. Cirila in Metoda Na Goriškem prispevki za sanacijo azbesta
Primorski
Izrael in slaba vest
Zahoda
MARTIN BRECELJ
Znani italijanski filozof in nekdanji evropski poslanec Gianni Vattimo je pred nekaj dnevi šokiral italijansko in širšo javnost z ostrimi kritikami na račun Izraela, vpletenega v vnovičen oborožen spopad s Palestinci. V intervjuju za oddajo radijske mreže Radio 24 La Zanzara je 17. t. m. zatrdil, da v judovski državi vlada »fašistični režim«, ki »uničuje palestinski narod«. Po njegovih besedah gre za »naciste«, ki so mogoče »še malce slabši od Hitlerja«, ker uživajo podporo zahodnih demokracij.
Italijanski filozof je pozval k uporu proti temu »nacističnemu, rasističnemu, kolonialističnemu in imperialističnemu genocidu« ter predlagal ustanovitev mednarodnih brigad v pomoč Palestincem, podobnih tistim, ki so med špansko državljansko vojno podprle republikance v boju proti Francu. Med drugim je napovedal denarno na-birko za učinkovitejšo oborožitev Palestincev, češ da zdaj razpolagajo z »igračkami« v primerjavi z izraelskim orožjem ...
Ob teh in podobnih trditvah bi Vattimu vsaj prvi hip najraje odgovorili z znanim latinskim rekom: »Si tacuisses, philosophus mansis-ses«. Že ideja, da bi morali bolje oborožiti palestinsko stran, je vse prej kot nesporna, saj predpostavlja, da je vojna edino sredstvo za rešitev bližnjevzhodne krize. To se še posebno čudno sliši iz ust gandhi-jevskega mirovnika, za kakršnega se italijanski filozof sicer rad izdaja.
In vendar bi se najbrž motili, če bi mislili, da bi z nakazanimi Vat-timovimi stališči lahko kar tako opravili. Na to nas opozarjajo številni do njih naklonjeni odzivi po spletu, pa tudi naraščajoči protii-zraelski protesti po svetu, ki jih ni mogoče ožigosati kot nedemokratične. V resnici je italijanski mislec načel tabu, ki Izrael ščiti zlasti na Zahodu. Gre v bistvu za slabo vest, ki bremeni evropsko civilizacijo v odnosih do Judov zaradi njej lastnega antisemitizma, ki je dosegel vrhunec z nacističnim holokavstom.
Tudi zaradi tega Zahod ni zmožen obravnavati Izrael kot katerokoli drugo državo. To še najbolj nazorno prihaja do izraza v odnosu ZDA do bližnjevzhodne krize. Washington se kot svetovni policaj rad ponuja za posrednika, a na koncu skorajda redno popušča izraelski strani. Tako je ameriški pogajalec za mir na Bližnjem vzhodu Martin Indyk po letu dni prizadevanj pred pičlim mesecem odstopil, kot je sam pojasnil, zaradi nepo-pustljivosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Washington pa je ta vnovični afront požrl, kot da bi bil brez moči.
dnevnik
št. 168 (21.101) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 22. JULIJA 2014
sledi
nam na
. t ___• _
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
BLIŽNJI VZHOD - Po krvavi nedelji se je nasilje tudi včeraj nadaljevalo
Izraelska raketa zadela bolnišnico v Gazi: 4 mrtvi
Okrepljena diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja
GAZA, JERUZALEM - Dan po najbolj krvavem dnevu v šestih letih na območju Gaze, ki je v nedeljo zahteval 140 palestinskih življenj, so se včeraj okrepili pozivi in diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja med Izraelom in Ha-masom. S ciljem doseči prekinitev ognja je včeraj v Egipt že prispel generalni sekretar ZN Ban Ki Moon v okviru svoje bližnjevzhodne turneje. V Kairo je v okviru teh prizadevanj prispel tudi ameriški zunanji minister John Kerry.
Izrael je operacijo v Gazi nadaljeval, tako da je bilo v 14 dneh operacije ubitih že več kot 570 Palestincev, večinoma civilistov, in 27 Izraelcev. Med žrtvami so včeraj bili tudi štirje mrtvi v bolnišnici v kraju Deir al Bala v osrednjem delu območja Gaze. Med žrtvami je bila tudi devetčlanska družina s sedmimi otroki blizu Rafe.
Na 15. strani
UKRAJINA
Po sestrelitvi malezijskega potniškega letala
Odpeljali posmrtne ostanke žrtev Visoka napetost med ZDA in Rusijo
TOPOLOVO
Postaja
uspešno
zaključena
JPjSaE à^â^L i
^ I i _3
KIJEV - Nizozemski strokovnjaki za sodno medicino so na vzhodu Ukrajine včeraj začeli pregledovati trupla žrtev strmoglavljenja malezijskega letala. Vlak s posmrtnimi ostanki, ki so shranjeni v hladilnih vagonih, je sinoči odpeljal v Harkov.
Visok predstavnik ruske vojske je včeraj zatrdil, da je blizu malezijskega potniškega letala, preden je strmoglavilo, letel ukrajinski lovec Su-25. Medtem je predsednik ZDA Barack Obama za tragedijo ponovno obtožil ruske separatiste v Ukrajini, Moskvi pa je očital, da jih oborožuje. Putina je pozval, naj spremeni svojo strategijo, sicer bo Rusija vse bolj osamljena.
TRST - Od včeraj v Ul. Donizetti
Po učbenike v »začasno« TS 360
TRST - V začasnih prostorih knjigarne TS 360 so se včeraj že ob 8.45 pojavile prve stranke. Zamisel založb Mladika in ZTT, da ponudi otrokom in najstnikom, ki obiskujejo tržaške slovenske šole, možnost, da tudi letos naročijo potrebne učbenike, je torej zadela v črno.
Začasna knjigarna obratuje v Do-nizettijevi ulici 3, v tretjem nadstropju, v katerem domuje založba Mladika. V manjšem uradu naročnike pričakuje knjigarnarica Ilde Košuta.
Na 4. strani
Podjetniki v deželi FJK zaupajo v prihodnost
Na 3. strani
Tržaška družina žrtev nesreče v Mestrah
Na 4. strani
Občina Trst: na vrsti so davki Imu, Tasi in Tari
Na 5. strani
Guča na Krasu zbrala pet tisoč obiskovalcev
Na 6. strani
V Gorici na delu »telefonski« goljufi
Na 13. strani
TRŽIČ - Po zaprtju goriške porodnišnice
V Tržiču se je rodil prvi »goriški« dojenček
GORICA - Dancing with Maria
Film Ivana Gergoleta na 71. beneški Mostri
GORICA - Za zmago v sklopu devetindvajsetega Tedna kritike na 71. beneški Mostri se bo potegoval tudi slovensko-italijanski film Dancing with Maria (Ples z Marijo), ki ga je režiral mladi doberdobski avtor Ivan Gergolet. Protagonistka filma, posnetega v Argentini, je dvainde-vetdesetletna plesalka Maria Fux, ena najznamenitejših svetovnih predstavnic plesne terapije. Film je nastal v koprodukciji Transmedie in Staregare; eno leto po izrednem uspehu filmu Zoran moj nečak idiot se zgodovina očitno ponavlja.
Na 12. strani
9771124666007
2
Torek, 22. julija 2014
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - SMC: Odločitev o kandidatu za slovenskega komisarja EU avgusta mu • vi	IVI v	|
Naj uživa najširšo podporo
LJUBLJANA - V Stranki Mira Ce-rarja (SMC) predlagajo, da se odločitev o kandidatu za evropskega komisarja preloži na prvi teden avgusta, dotlej pa naj premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek opravi posvetovanja. V SMC tudi predlagajo, da se razprava osredotoči predvsem na iskanje nestrankarskih kandidatov. V SMC menijo, da je treba za kandidatko oziroma kandidata za evropskega komisarja predlagati ugledno osebo, ki ima dovolj profesionalnega znanja in izkušenj, da bi lahko vodila enega od pomembnejših resorjev v okviru Evropske komisije.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, mora biti to oseba z visoko stopnjo integritete, odličnim jezikovnim znanjem ter političnim občutkom za usklajevanje poslanstva funkcije evropskega komisarja z interesi Slovenije in drugih članic EU.
V SMC predlagajo, da se Bratu-škova posvetuje s predsednikom SMC Mirom Cerarjem in s predstavniki nekaterih drugih novoizvoljenih parlamentarnih strank. Kot pojasnjujejo, se bo mandat evropskega komisarja časovno ujemal s prihajajočim mandatom nove slovenske vlade, zato je pomembno, da se pri izbiri evropskega komi-
sarja upoštevajo mnenja političnih strank, ki bodo predvidoma tvorile prihodnjo vlado.
Glede kandidatov, ki se v zadnjih dneh omenjajo v javnosti, v SMC ocenjujejo, da noben potencialni kandidat, ki je pripadnik ali predsednik katere od političnih strank, med ostalimi političnimi strankami ne uživa zadostne oziroma nesporne podpore.
Zato predlagajo, da se razprava osredotoči na iskanje nestrankarskih kandidatov, ki izpolnjujejo vse potrebne kriterije, njihova imena pa naj se v fazi razprave oziroma pogajanj javnosti razkrijejo le ob njihovem soglasju.
Slovenija mora predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Juncker-ju v prihodnjih tednih posredovati ime komisarskega kandidata. Premier-ka, ki opravlja tekoče posle, je napovedala, da bo njena vlada predlog v Bruselj posredovala do konca meseca. Bratuškova prejšnji teden ni zanikala, da jo položaj zanima, a glede na izjave svojih koalicijskih partnerjev očitno ne more računati na njihovo podporo.
Interes za še tretji mandat v komisiji je sicer izrazil tudi sedanji komisar Janez Potočnik, v javnosti pa se pojavlja še več drugih imen možnih kandidatov.
SLS
Bogovič ponudil odstop
LJUBLJANA - Predsednik SLS Franc Bogovič je po tem, ko je stranka na predčasnih volitvah po dolgih letih izpadla iz DZ, članom izvršilnega odbora včeraj ponudil svoj odstop. A je odbor Bogoviča podprl in sklenil, naj stranko vodi do kongresa, ki bo po lokalnih volitvah, 6. decembra. O tem bo dokončno odločil glavni odbor SLS. Bogovič je medijem povedal, da prevzema odgovornost za neuspeh stranke na predčasnih volitvah. Zaveda se, da kot predsednik stranke, ki je po dolgih letih izpadla iz parlamenta, ni več primeren za njeno vodenje.
Ker pa so pred stranko lokalne volitve, je izvršilni odbor sklenil, da bo glavnemu odboru predlagal sklic kongresa za 6. december. Volilna opravila kongresa bodo začela teči prvi dan po koncu drugega kroga lokalnih volitev. SLS želi jeseni doseči podoben rezultat po številu županskih mest kot na minulih lokalnih volitvah, je povedal Bogovič, ki pa o imenih kandidatov ni želel govoriti.
V javnosti so se pojavila tudi namigovanja, da utegnejo nekateri uspešni župani SLS zaradi neuspeha stranke na volitvah v DZ na lokalnih volitvah kandidirati samostojno. A Bogovič pravi, da do njega takšen signal še ni prišel. Predsednik SLS za zdaj ni povedal, koga vidi kot svojega naslednika. Včeraj so se po njegovih besedah dogovorili, da bodo naredili jasno analizo rezultata, dorekli usmeritev stranke za naprej ter se poskušali v članstvu pogovoriti o bodočem vodstvu.
Koren težav SLS, ki so botrovale neuspehu stranke, pa lahko po mnenju Bogoviča iščejo vse od leta 2000 naprej. »Korak za korakom nam je podpora kopnela. Letos so bile selektivne volitve in tistim, ki smo bili nekajkrat blizu praga, je spodletelo,« ocenjuje predsednik SLS. Po njegovih besedah analiza volitev tudi pokaže, da je polovica glasov volivcev šla strankam, ki doslej niso bile v DZ. Tudi njegova odločitev, da kandidira v Ljubljani in ne v svojem rodnem kraju, zagotovo ni pripomogla k rezultatu, je priznal Bogo-vič.
Ob tem ni želel komentirati nekaterih namigovanj v medijih, da naj bi se del stranke SLS po lokalnih volitvah pridružil NSi. Po Bogovičevih besedah so bila razna namigovanja že pred volitvami, o tem pa danes ni bilo govora niti signalov. »Nekateri, ki več vedo o nas kot mi, to pač pišejo in mečejo bombice v politični prostor,« je dejal.
KITAJSKA - Že več dni ju ni nazaj v bazni tabor
Pogrešana slovenska alpinista mednarodne alpinistične odprave
PEKING - Od torka, 15. julija, sta na Kitajskem pogrešana člana mednarodne alpinistične odprave Shaksgam 2014, Aleš Holc in Peter Mežnar iz alpinističnega odseka Kamnik, so včeraj sporočili s Planinske zveze Slovenije. Na Kitajskem že vse od takrat poteka iskal-no-reševalna akcija. Kot sporočajo s PZS, sta se alpinista zadnjič javila 5. julija, ko sta se odpravila v gore, nato pa se nista vrnila na dogovorjeno mesto. Od takrat naprej poteka reševalno-
iskalna akcija pod okriljem PZS in s pomočjo ministrstva za zunanje zadeve ter slovenskega veleposlaništva v Pekingu.
Na PZS upajo, da se izkušena alpinista nista vrnila v bazni tabor, ker jima je to preprečila reka, ki je zaradi močne otoplitve narasla in jima preprečila prehod. Drugi člani odprave, v njej so tudi alpinisti iz Velike Britanije, ZDA, Ukrajine in Nemčije, so območje že pregledali, a le do reke, saj prehod ni možen.
Dolina Shaksgam, zadaj
Durbin Kangri I
Slovenska alpinista, oba že z izkušnjami iz Himalaje, sta se pridružila mednarodni odpravi, katere glavni cilji so vrhovi Durbin Kangri I (6824 m), Durbin Kangri II (6898 m), Barnag Kangri (6821 m), Kaimuk Kangri (6952 m) na zahodnem delu Himalaje na Kitajskem. Gre za izredno neraziskano območje, saj se večina odprav v dolini Shaksgam, gre za eno ali dve na leto, običajno odpravi na nasprotno stran doline v severne stene karakorumskih osem-tisočakov, kot so K2, GI, GII in Broad Peak.
5. oktobra v Sloveniji lokalne volitve
LJUBLJANA - Z včerajšnjim dnem so začeli teči roki za volilna opravila pred lokalnimi volitvami, ki bodo 5. oktobra. Na njih bodo volivke in volivci izbirali nova vodstva v 212 občinah. Poleg županov bodo odločali tudi o okoli 3400 občinskih svetnikih, pa tudi o članih svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.Kan-didature za župane in člane občinskih svetov lahko vložijo stranke, mogoče pa je kandidirati tudi s podpisi podpore skupine volivk in volivcev. Od včeraj do 10. septembra bo pri pristojnem upravnem organu mogoče podpisati obrazec podpore kandidatu oz. listi kandidatov. Desetega septembra pa se bo iztekel tudi rok za vložitev kandidatur za župane oz. list kandidatov za občinske svetnike.
Medtem ko politične stranke določajo kandidate v skladu s svojimi pravili, glasovanje o njih pa je tajno, nestrankarski županski kandidati za nastop na volitvah potrebujejo podpise najmanj dveh odstotkov od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Tudi kandidate za člane občinskega sveta lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev. Potrebno število podpisov je najmanj odstotek od števila volivcev, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15.
Včeraj je ministrstvo za notranje zadeve na svoji spletni strani objavilo število volilnih upravičencev v občini. Volilno pravico v občini imajo tisti, ki v njej stalno prebivajo in imajo v občini prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem ta pravica ni omejena z državljanstvom. Župane in člane občinskega sveta lahko volijo tudi tujci s stalnim prebivališčem v občini. Državljani drugih držav EU, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, imajo pri volitvah v občinske svete tako pravico voliti kot biti voljen. Prav tako lahko volijo tudi župane, a na to funkcijo lahko kandidirajo le slovenski državljani.
Tako kot se slovenske občine močno razlikujejo po številu prebivalcev, so različni tudi njihovi občinski sveti. Je pa število članov občinskega sveta podlaga za določitev volilnega sistema: večinski sistem, ko se voli od 7 do 11 svetnikov, ali proporcionalni sistem, če je svetnikov 12 ali več. Za določitev se pri številu svetnikov ne upošteva predstavnikov narodnosti.
LJUBLJANA
Slovenija dobila nove veleposlanike
LJUBLJANA - V uradnem listu so bili včeraj objavljeni ukazi predsednika republike Boruta Pahorja o razrešitvi dveh in imenovanju štirih novih veleposlanikov. Za veleposlanika v Veliki Britaniji je imenovan Tadej Rupel, dosedanja začasna odpravnica poslov v Kijevu Nataša Prah za veleposlanico v Ukrajini, za veleposlanika v Kanadi pa Marjan Cencen. Predsednik republike je z 31. julijem odpoklical veleposlanika na Poljskem Marjana Šetinca, ki je bil v Varšavi od leta 2009. Za novega veleposlanika je imenoval Roberta Krmelja, ki je bil na zunanjem ministrstvu med drugim vodja sektorja za sosednje države.
Z 31. julijem je odpoklical tudi Damjana Berganta s položaja vodje stalnega predstavništva Slovenije pri Svetu Evrope.
SSk - »Izigravanje sprejetih sklepov«
Terpin kritičen do drugih v Skupnem predstavništvu
»Slovenska skupnost obžaluje dejstvo, da nekatere manjšinske komponente, namesto da bi prispevale k vsaj minimalni enotnosti v manjšini, ki jo danes predstavlja žal le še Skupno predstavništvo (SSk, SSO, SKGZ, koordinacija Slovencev v Demokratski stranki in Federacija levice) žal namenoma kršijo in izigravajo v tem forumu sprejete sklepe«, trdi deželni tajnik stranke Damijan Ter-pin v tiskovni noti, ki smo jo na spletnem PD objavili v soboto.
»Na zadnjih dveh sestankih Skupnega predstavništva je bilo namreč dogovorjeno, da bo v senatu vložen amandma z dogovorjenim tekstom, na podlagi katerega bi dežela FJK dobila dodaten sedež v senatu, rezerviran za slovensko manjšino. Amandma naj bi vložili bodisi senatorji Južnotirolske Ljudske stranke (SVP), kot senatorji Demokratske stranke (DS). Prav tako je bilo tudi dogovorjeno, da bo slovenska poslanka Tamara Blažina izposlovala sestanke Skupnega predstavništva z ministrico za reforme Mario Eleno Boschi, ki v imenu vlade sledi bodisi reformi senata, kot tudi spremembam volilnega zakona.
Kljub takšnemu dogovoru, se je slovenska poslanka odločila, da preko senatorja Francesca Russa vloži drugačen amandma, ki posega tudi v način izvolitve slovenskega senatorja, pa čeprav je bilo na Skupnem predstavništvu dogovorjeno, da naj bi v ustavo zaenkrat tega ne pisali in prepustili kasnejšemu volilnemu zakonu, da določi način izvolitve. Senator Russo, ki je v četrtek interveni-
ral v splošni razpravi v senatu, pa ni štel za potrebno, da bi vsaj z besedico omenil vprašanje zajamčenega zastpstva za Slovence. Prav tako je tudi slovenska poslanka, v nasprotju z dogovorom sprejetim na Skupnem predstavništvu, izposlovala sestanek z ministrico za reforme Boschijevo, vendar je nanj povabila izključno vodjo Koordinacije Slovencev v DS Aleša Waltritscha in nikogar drugega iz Skupnega predstavništva.
Kaj je bil dejansko predmet takšnega pogovora seveda ni bilo sporočeno, saj tudi ni mogoče več zaupati vsebinam tiskovih sporočil, ki jih objavlja slovenska poslanka, glede na to, kar se je sedaj žal zgodilo. Postavlja se torej vprašanje samega obstoja in smisla takšnega Skupnega predstavništva, v katerem pravzaprav nekaj sklepamo, nekateri pa delajo točno v obratni smeri. Gre torej za kršenje najosnovnejših pravil skupnega dogovarjanja oz. delovanja, ki je sicer po mnenju slovenske zbirne stranke bistvenega pomena za slovensko manjšino. V naši deželi, pa se nakazujejo zelo nevarne poteze Serracchianijeve uprave v zvezi z reformo krajevnih avtonomij oz. občin«.
Terpin poudarja, da si bo Slovenska skupnost še naprej prizadevala da bi v manjšini iskali »vsaj minimalen konsenz glede ključnih vprašanj, ki nas zadevajo, žal pa taka ravnanja v celoti spodkopavajo še tisto minimalno zaupanje, ki je ključno za minimalno enotnost v manjšini«.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 24. julija 2014
3
TOPOLOVO - Tudi nad letošnjo Postajo je v nedeljo padel zastor
Dober obisk in lep uspeh
TOPOLOVO - Postaja Topo-love se je, tako kot vedno, zaključila z množičnim obiskom v soboto in nedeljo, čemur je nedvomno botrovalo tudi ugodno vreme. Zadnji predstavi sta bili v nedeljo na vrsti koncert Minimalnega topolovskega orkestra, ki je odigral Rileyevo sui-to v C in projekcija znamenitega filma Mafija ubija samo poleti (La mafia uccide solo d'estate). Projekcije se je udelžil tudi palermski režiser Pif.
Letošnjo postajo je nekoliko zaustavilo slabo vreme v prvih dneh, potem pa še smrt priljubljenga domačina Alfonsa Trusgnacha, enega nosilnih stebrov vasice. Vsekakor je bilo več uprizoritev i nastopov, ki so poželi velik odobravanja. Med literarnimi dogodki gre spomniti na predstavitev pesniške zbirke Čečica, motnjena od ljubezni ki jo je napisala pesnica Barbara Korun v času bivanja v Topolovem. V spominu obiskovalcev bo ostalo tudi srečanje s furlanskim pisateljem slovenske matere Angelom Floramom, filmske projekcije pa so ponudile nekaj za-
res redkih filmov. Med temi dokumentarce Afganistana iz leta 1969, Renato's plan Anje Medved in film Karpopotnik, slovenskega režiserja Matjaža Ivanišina. Velik uspeh so
Na fotografijah: levo nastop Topolovskega minimalnega orkestra, desno utrinek z literarnega branja pred Čakalnico
nm
doživele tudi druge pobude, med temi sprehod po sledovih pisatelja Carla Emilia Gadde, ki se je med prvo svetovno vojno boril v tistih krajih. (NM)
MANGART
Reševalci rešiliiz težav dve Čehinji
TRBIŽ - Gorski reševalci so davi s pomočjo helikopterja iz zagate rešili dekleti iz Češke republike, ki sta noč na ponedeljek preživeli na Mangartu, 150 metrov pod vrhom. Tam sta obtičali v snegu v nedeljo in šele ob 22. uri poklicali na pomoč. Gorski reševalci so ocenili, da bi bila nočna akcija prenevarna, dekleti bi lahko namreč dosegli šele po štirih urah, obe pa sta preko mobilnega telefona sporočili, da sta zdravi in dobro opremljeni za noč na odprtem. Zato so reševalci gorske službe in finančne straže s Trbiškega posegli šele davi. Z Mangarta so dekleti odpeljali s helikopterjem zdravstvene službe 118. Sprejeli so ju v bolnišnici zaradi znakov hipotermije po noči v snegu na več kot 2.000 metrih nadmorske višine.
Vozniki v naši deželi bolj disciplinirani
TRST - Vozniki v naši deželi so bolj disciplinirani kot drugod po Italiji ali pa morda velja, da so mestni redarji bolj »strpni« ali manj učinkoviti. Kakorkoli že, kot kaže lestvica, ki jo je danes objavil dnevnik Il Sole 24, so Trst, Pordenon, Gorica in Videm mesta z najmanjšimi številom glob zaradi kršitve prometnega zakonika. Največ denarja z globami vnovči Občina Trst, ki je lani »zaslužila« 4,6 milijona evrov, kar znaša 36,7 evra za vsakega prebivalca z vozniškim dovoljenjem. Vendar ta podatek uvršča Trst šele na 68. mesto med glavnimi mesti posameznih pokrajin. Pordenone ja na 73. mestu (za en milijon podeljenih glob in 30,8 evra na prebivalca), Videm je na 79. mestu (1,6 milijona in 25,3 evra na prebivalca) in Gorica na 98. mestu (390 tisoč evrov in 16,5 evra).
CONFCOMMERCIO - Podatki opazovalnice o drugem tromesečju 2014 v terciarnem sektorju
Stopnja zaupanja med podjetniki narašča, a indikatorji še ne kažejo na izhod iz krize
Predstavitev izsledkov raziskave deželne stanovske organizacije Confcommercio
fotodamj@n
TRST - Stopnja zaupanja podjetnikov terciarnega sektorja v deželi Fur-laniji-Julijski krajini narašča in gledajo vedno bolj optimistično na prihodnost. Toda z njihovimi željami po izhodu iz mednarodne gospodarske krize se ne usklajujejo podatki o realnem stanju v deželni ekonomiji, kjer so v še največji stiski mala in mikro podjetja, ter o še zaskrbljujoče razviti brezposelnosti. Boljši je položaj za srednja in velika podjetja oziroma veliko distribucijo, ki razpolagajo z večjimi finančnimi sredstvi in lahko računajo tudi na nižje cene pri dobaviteljih.
Skratka, podjetniška duša kljub vsemu še vedno optimistično gleda na prihodnost, to pa velja tako glede splošnega gospodarskega stanja v državi kot lastnega podjetja. To je namreč izšlo iz raziskave o položaju v terciarnem sektorju v deželi FJK, ki jo je izdelala deželna stanovska organizacija Confcommercio v sodelovanju z družbo Format Ricerche. Raziskava je vzela v pretres drugo tromesečje leta 2014, njene izsledke pa je predstavil včeraj na tiskovni konferenci v Trstu deželni predsednik zveze Conf-commercio Pio Traini ob udeležbi predsednikov oziroma predstavnikov pokrajinskih zvez iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona ter zastopnika družbe Format Ricerche Pierluigija Ascanija.
Pri študiji o stanju v terciarnem sektorju v drugem tromesečju letos so vzeli v pretres 1.500 podjetij. Stopnja zaupanja podjetnikov je, kot rečeno, narasla, čeprav ostane še precej nizka, in sicer 29,4 proti 24,1 v prvem tro-mesečju letos glede stanja v državi in 33,9 glede prihodnosti lastnega podjetja (prej 32,1). Čeprav je iz nekaterih pokazateljev letos izšlo, da je najhujše za nami, to ni v skladu z glavnimi gospodarskimi indikatorji podjetij, ki so še daleč od tistih, na katere so bili navajeni pred začetkom gospodarske krize, so povedali. Dobički so v glavnem stabilni (indikator 30,5 proti 30,1 v prvem tromesečju), stopnja zaposlovanja pa se je celo zmanjšala (33 proti 34,9) in dosegla najnižjo raven od leta 2011, se pravi od ustanovitve deželne opazovalnice.
Sicer so v drugem tromesečju prvič po enem letu zabeležili preobrat pri reševanju finančnih težav. Trend se je namreč spremenil in so podjetniki pokazali, da so sposobni biti kos fi-
nančnim problemom. Splošno mnenje o bankah in bančnih storitvah pa se je rahlo poslabšalo. V aprilu, maju in juniju se je vsekakor povečalo število podjetnikov, ki so se obrnili na banke
za posojilo oz. financiranje (26,5 odstotka proti 24,4 odstotka). Odstotek podjetnikov, ki jim je uspelo dobiti posojilo, pa je ostal še vedno nizek, in sicer 42%. Največja stopnja zaupanja se je pokazala še posebej pri podjetjih na Videmskem in delno na Tržaškem, najslabše pa se godi podjetnikom na Goriškem.
V drugem delu raziskave zveze Confcommercio so vprašali podjetnike za njihov odnos do trgovinskih zbornic oziroma posluževanje njihovih storitev. Dokazalo se je, da je vloga trgovinskih zbornic za podjetnike zelo pomembna, še zlasti zaradi seznama podjetij in ponudbe informacij glede raznih raziskav na gospodarskem področju, glede državne zakonodaje in glede izobraževalnih tečajev.
A.G.
Moj Travnik r84
Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti.
Drage bralke in bralci!
Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elelktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu
1 4 Čet
rtek, 24. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
SLOVENSKI UČBENIKI - Naročila zbirajo trikrat tedensko v Ul. Donizetti 3
V »začasni knjigarni« TS 360 včeraj dočakali prve kupce
Le nekaj minut po predvidenem odprtju, natančneje okrog 8.45, so se v začasnih prostorih knjigarne TS 360 že pojavile prve stranke. Zamisel založb Mladika in ZTT, da kljub zaprtju Tržaške knjigarne omogoči otrokom in najstnikom, ki obiskujejo slovenske šole, naročilo potrebnih učbenikov, je torej zadela v črno. Končno so našli ustrezno rešitev, je bil eden komentarjev, ki jih je bilo včeraj slišati na Doni-zettijevi ulici 3, v tistem tretjem nadstropju, v katerem domuje založba Mladika in kjer je po novem mogoče naročati tudi učbenike in ostale šolske knjige. Za pisalno mizo jih je pričakala Ilde Košuta, ki je vse do marca vodila Tržaško knjigarno v bližnji Ulici sv. Frančiška 20. »Prišli so tako nižješolci kot dijaki višjih šol, oglasile pa so se tudi nekatere šole, da bi naročile knjige, ki jih posojajo učencem,« nam je pojasnila knjigarnarica, ki jo je v prejšnjih mesecih marsikdo ustavljal po mestu in spraševal, kdaj bo knjigarna ponovno obratovala. »Pritoževali so se, da ne morejo v svojem mestu kupiti slovenskih knjig, ampak se morajo za to podati v Koper ali Gorico. Zdelo se jim je nepojmljivo.«
Kdaj in kje bo mogoče tudi v Trstu kupiti najnovejši roman jubilan-
ta Alojza Rebule, ki bo v kratkem izšel pri Celjski Mohorjevi, ali druge slovenske novitete, ni znano. Obe založbi kot znano s pomočjo Republike Slovenije snujeta odprtje slovenskega knjižnega središča, lokacija in datum odprtja pa nista še javna.
Zato pa sta založbi poskrbeli vsaj za najnujnejši servis naročanja učbenikov. »Tudi tistih, ki jih naši italijanski someščani uporabljajo na tečajih sloven-
Levo knjigarnarica Ilde Košuta, desno napis na Donizettijevi ulici
fotodamj@n
skega jezika,« poudarja Ilde, saj je bila Tržaška knjigarna specializirana tudi na tem področju. Seči do neslovenskih strank, ki ne berejo ali poslušajo slovenskih medijev in torej najbrž ne vedo, da imamo v Trstu začasno knjigarno TS 360, je resnici na ljubo nekoliko težje. Na to je včeraj dopoldne opozorila ena od strank: šole bi morale med italijanskimi starši razširiti vest, da je slovenske učbenike mogoče naročiti v Ul.
Donizetti, se je glasil njen predlog.
Knjigarnarica Ilde sprejema naročila vsak ponedeljek in petek med 8.30 in 12.30, ob sredah pa od 15. do 19. ure. Učbenike je mogoče naročiti osebno v Ul. Donizetti 3 (tretje nadstropje levo), preko telefona (040 633307) ali elektronske pošte (ts360srl
@gmail.com), na razpolago pa je tudi faks (040 633307). Ob naročilu je treba plačati predujem, plačilo pa je mo-
žno tudi z bankomatom in kreditno kartico. Na Donizettijevi ulici zagotavljajo, da bodo vse knjige, ki bodo pravočasno naročene, še pred začetkom pouka v rokah učencev in dijakov. »Slovenske založbe obratujejo sicer celo poletje, italijanski distributerji in založbe pa bodo avgusta na počitnicah,« pojasnjuje knji-garnarica, »zato je seveda priporočljivo, da jih čim prej naročijo.« Okrog dvajset ljudi je to storilo že včeraj. (pd)
BANI - Območje nekdanje vojašnice
Sumljivi kamioni
Domačini prijavili orožnikom odlaganje materiala
Kamioni odvažajo odpadni material
mh
Nekdanja vojašnica pri Banih se občasno vrača v središče pozornosti: enkrat zaradi diplomske naloge, ki jo študentka arhitekture posveti potencialu velikega zaklenjenega objekta, drugič zato, ker na njenem območju najdejo ukraden avto, tretjič, ker občinska uprava najprej vključi njeno preureditev v seznam nujnih javnih del, nato pa nanjo »pozabi«.
In tako so poslopja že vrsto let prazna in v razpadajočem stanju, območje preraščajo grmovje in drevesa ...občasno tam tudi zagori. Vaška skupnost si z ju-sarji na čelu že dolgo prizadeva za prereditev območja, v pričakovanju na potencialne razvojne načrte pa je vojaško upravo zaprosila, da bi lahko počistila zaraščene površine, saj jo skrbi nevarnost požara. Na pismo niso prejeli nobenega odgovora ... v zameno pa je lani poleti dvakrat zagorelo. Drevesa in grmovje je naposled posekalo specializirano podjetje, pred približno dvema tednoma pa so se v Banih pojavili tovornjaki in na območje nekdanje vojašnice pripeljali grmado starih oken, vrat, miz in raznega odpadnega materiala. Vaščani so spet strnili vrste in sumljiv posel prijavili karabinjerjem. Včeraj so drugi kamioni začeli odvažati ves nagrmadeni material. Kam? Kdo se je pred tem odločil, da vojašnico pri Banih spremeni v smetnjak? Zagonetka se nadaljuje ... (pd)
OBČINA TRST - Razpis za sodelavce otroških jasli in vrtcev
136 (začasnih) mest
Danes ob 12.30 zapade rok za predložitev kandidatur na javni razpis, namenjen vzgojiteljem otroških vrtcev, tako italijanskih kot slovenskih, in podpornim vzgojiteljem. Razpisala ga je Občina Trst, da bi tako izpopolnila občinske lestvice. Besedilo razpisa in predvideni formular sta na voljo na spletni strani tržaške občine.
Medtem pa je pokrajinski urad za zaposlovanje sporočil, da bo začel v ponedeljek, 28. julija, zbirati prijave na nov razpis tržaške občine, namenjen tokrat pomožnemu osebju otroških jasli in vrtcev. Prijave bodo zbirali po abecednem redu: v ponedeljek, sredo in petek med 9.15 in 12.45 se bodo lahko v pokrajinskem uradu (Scala dei Capuccini 1) zglasi-li kandidati, katerih priimek se začne s črkami od A do L. V torek, 29. julija, četrtek, 31. julija, in v ponedeljek, 1. avgusta, prav tako med 9.15 in 12.45, pa kandidati, katerih priimek se začne s črkami med M in Z.
Razpis se nanaša na 136 delovnih mest. Občina Trst išče 56 pomočnic/pomočnikov (»esecutori socio sanitari - inservienti«) za otroške jasli (A kategorija); predviden je polovičen delovni urnik in enomesečna pogodba (z možnostjo podaljšanja). Nadalje je razpisanih 75 mest za sodelavce otroških vrtcev (»collaboratori dell'infanzia«) z italijanskim učnim jezikom in 5 za sodelavce slovenskih vrtcev (B kategorija, polovičen delovni urnik, enomesečna pogodba z možnostjo podaljšanja).
Več informacij na spletni strani www.provincia.trieste.it.
ČRNA KRONIKA - Utrpeli hude poškodbe
4-članska tržaška
IV*	V g	v
družina žrtev nesreče
Razbitine opla zafira, v katerem se je peljala tržaška družina
gasilci
Na avtocesti Trst-Benetke je prišlo včeraj popoldne do hude prometne nesreče, v katero so bili vpleteni štiri člani tržaške družine. Ti so se peljali z avtomobilom znamke Opel Zafira, ki se je po trčenju z avtom Ford Fiesta prevrnil na streho in se nazadnje ustavil pri zidku, ki ločuje dve smeri vožnje. V nesreči sta bili huje ranjena 40-letna starša, od katerih so enega odpeljali s helikopterjem v bolnišnico v Mestrah. Poškodovana sta bila tudi sinova, in sicer 14-letna punca ter 17-letni fant, ki so ju z drugo odraslo osebo sprejeli v bolnišnici v Trevisu.
/
TRST
Torek, 22. julija 2014
5
OBČINA TRST - Na seji občinskega sveta včeraj o enotnem pravilniku za občinski davek IUC
Količniki IMU in TASI: kako globoko v žepe Tržačanov?
Občinski odbor predlagal osnovna količnika 3,9 oz. 2,5 promila - Jutri razprava v komisijah
Člani druge in tretje tržaške občinske komisije bodo jutri dopoldne na skupnem zasedanju razpravljali in odobrili količnike ter odbitke za davka na nepremičnine IUC-IMU in za nedeljive storitve IUC-TASI, o katerih bo v začetku prihodnjega tedna, predvidoma v torek ali v sredo, razpravljal tržaški občinski svet. Komisiji bosta vzeli v pretres količnike, ki jih je predlagal tržaški občinski odbor. Ta je glede davka IMU predlagal osnovni količnik 3,9 promila (za glavna stanovanja, ki niso izvzeta od plačevanja IMU), medtem ko naj bi bila najnižja osnova za davek TASI 2,5 promila (za nepremičnine s katastrsko vrednostjo, manjšo od 300 evrov).
Sicer se je tržaški občinski svet ukvarjal z enotnim občinskim davkom IUC že sinoči, ko je bila na dnevnem redu razprava o enotnem pravilniku za davek IUC. Ta bo namreč poenotil pravilnike za davek IMU, za TASI in za davek na odpadke TARI. Včerajšnja seja je bila nadaljevanje četrtkovega zasedanja, na katerem je tržaški občinski odbornik za bilanco Matteo Montesano predstavil skupščini enotni davek IUC. Sejo so takrat prekinili, da bi občinski uradi lahko preverili, ali so popravki desnosre-dinske opozicije sprejemljivi.
Odbornik Montesano je od 40 popravkov osvojil pet, razprava pa se je zaradi obstrukcije opozicije zavlekla do poznega. Na dnevnem redu so bile poleg odobritve omenjenega pravilnika še tri urgentne resolucije. Prva je zadevala tiskovno sporočilo, ki ga je Pristaniška oblast objavila na svoji spletni strani 2. julija in ki ga je v resnici napisal Paolo Parovel. Objava je takoj zanetila ostre polemike, Pristaniška oblast pa je kmalu dala vedeti, da je šlo za pomoto, češ da so sporočilo objavili na napačni strani. Drugo nujno resolucijo sta podpisala občinska svetnika gibanja Drugi Trst Franco Bandelli in Alessia Rosolen z zahtevo, da tržaška občinska uprava primerno obeleži 60. obletnico »dokončnega povratka Trsta Italiji«. Tretjo urgentno
Pogled na Trst
resolucijo so predlagali levičarski svetniki z na čelu občinskim svetnikom Stranke komunistične prenove Marinom Andolino in se nanaša na vojno v Palestini. V resoluciji je zahteva, da italijanska vlada odpokliče svojega veleposlanika v Izraelu in zahteva od Združenih narodov sankcije proti izraelski vladi.
Sinočnja seja je bila torej uvod v odobritev količnikov za davek IUC. Predlog tržaške občinske uprave glede davka IMU je v primerjavi s preteklostjo v glavnem nespremenjen, glede davka TASI pa so poskrbeli, da bodo ljudje z nizkimi dohodki izvzeti. Občinska uprava je glede davka IMU predlagala, kot rečeno, osnovni količnik 3,9 promila za glavna stanovanja prestižnejših kategorij A1, A8 in A9 ter pritikline v katastrskih kategorijah C/2, C/6 in C/7. Davek sicer velja za drugo stanovanje (izvzeto je bivališče) s sledečimi količniki: 4 promili za ljudska stanovanja, 5,3 promila za stanovanja oddana brezplačno v najem (A/2, A7), 6,5 za stanovanja, oddana v najem z regularno najemninsko pogodbo, količnik 8,45 za trgovine in delavnice (kat. C1, C3), količnik 8,5 za zazidljiva zemljišča, količnik9,7 za poslopja kat. D in količ-nik10 za vse ostale nepremičnine.
arhiv
Občinska uprava je za davek TA-SI predlagala odbitek 25 evrov za vsakega otroka pod 26. letom starosti, ki
biva v družini. Do tega odbitka imajo pravico vsi, predviden pa je odbitek za največ štiri otroke. Za TASI sta v bistvu predvidena dva količnika, in sicer 2,5 in 3,3 promila, medtem ko je lepa razlika v odbitkih. Količnik 2,5 promila bo veljal za vsa stanovanja in nepremičnine s katastrsko vrednostjo pod 300 evri (odbitek 130 evrov), z vrednostjo od 300,01 do 400 evrov (odbitek 90 evrov), z vrednostjo od 400,01 do 500 evrov (60 evrov) in z vrednostjo od 500,01 do 600 evrov (30 evrov). Količnik 3,3 promila bo veljal za nepremičnine s katastrsko vrednostjo od 600,01 do 900 evrov (odbitek 30 evrov) in z vrednostjo več kot 900 evrov (brez odbitka). Za nova še neprodana poslopja bo veljal količnik 2,5 (brez odbitka), medtem ko je za kmečka gospodarska poslopja predviden količnik 0,5 promila, ravno tako brez odbitka.
A.G.
NOV ODBOR - Včeraj predstavitev
Se Trst lahko spremeni v »filmsko mesto«?
Zemljepisna lega postavlja Trst v bližino šestih evropskih prestolnic in na mejo z različnimi državami, kar bi lahko spodbudilo večjezične filmske produkcije. Mesto je tudi že večkrat dokazalo, da se lahko spremeni v idealno kuliso za filmske produkcije: zaradi svoje lepote, a tudi zaradi vse več profesionalcev, ki se tu ukvarja s filmsko produkcijo. Zakaj se torej ne bi moglo spremeniti v film-
sko mesto? Zakaj ne bi tu postavili na noge stalne infrastrukture, ki bi bila na razpolago filmarjem?
Tako razmišljajo v novonasta-lem odboru »CineCittaCin5que & Partners«, ki so ga včeraj predstavili javnosti, vodita pa ga Francesco Gusmitta in Franco Rosso. Namen njihovega delovanja je ustvariti zanimanje javnega mnenja za tovrstno pobudo.
LENY ANDRADE - Nocoj na Verdijevem trgu
Koncert prve dame
brazilskega džeza
Brazilija velja za eno od domovin džez glasbe, njena prva dama pa se imenuje Leny Andrade; o njenem glasu so nekoč zapisali, da vsebuje dušo in telo Brazilije ...
Prva dama brazilske glasbene scene bo nocoj nastopila na Verdijevem trgu v sklopu festivala TriesteLo-vesJazz. Edinstveni koncert, ki bo tako kot ostali brezplačen, se bo pričel ob 21. uri in nastaja v sodelovanju z Bohemia Jazz festivalom; v četrtek bo pevka nastopila tudi v Brnu. Na obeh koncertih bodo Leny Andrade na odru spremljali pianist Fernando Merlino, basist Jamil Joanes in bobnar Eri-velton Silva.
ČRNA KRONIKA
Ukrasti je hotel džinse
Tatovi očitno tudi ob nedeljah ne počivajo. Stari znanec pravice, 36-letni romunski državljan N. G. N. brez stalnega bivališča v Italiji, je nedeljsko dopoldne izbral za svoj tatinski »pohod« v veleblagovnico Upim na tržaškem Korzu. V moškem oddelku si je izbral par kavbojk, vrednih 49,99€, in se podal v kabino za pomirjanje. Ravno takrat je šel mimo direktor in opazil, da se je iz kabine zakotalila magnetna priponka, ki služi za elektronski nadzor blaga.
Ko je po nekaj minutah moški zapustil kabino, je imel nove hlače kar na sebi, z njimi je hotel očitno zapustiti trgovino. Direktor je zahteval pojasnilo, moški pa se meni nič tebi nič preoblekel v svoje »stare« hlače in zapustil trgovino. Direktor mu je sledil in spotoma poklical policijo; ta ga je pri cerkvi sv. Antona identificirala, ugotovila, da gre za »starega znanca« in prijavila oblastem zaradi poskusa kraje.
V muzeju Schmidl večer s pianisti Glasbene matice
V	gledališkem muzeju Schmidl bo drevi med 20. in 23. uro nov torkov poletni večer z možnostjo ogleda muzejskih zbirk in razstave o scenografiji La scena dipinta, ki je na ogled v prostorih pritličja. Večer bodo popestrili nastopi gojencev klavirja Glasbene matice, ki bodo igrali na muzejskih starih klaviaturah. Obiskovalci jim bodo lahko prisluhnili med vodenima ogledoma ob 20.15 in 21.15. Ob 22. uri sledi srečanje s scenografom Pier Paolom Bislerijem.
Kabaretni večer ob 50-letnici smrti Angela Cecchelina
V	gledališču Basaglia v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu bo nocoj večer v spomin na velikega tržaškega komika Angela Cecc-helina ob 50-letnici njegove smrti. Začeli bodo s srečanjem ob 19. uri v po njem poimenovanem foyerju, ob 19.30 sledi »aperitiv idej«, ob 21. pa predstava La vita xe un bidon?, v kateri bodo igralci Alessio Colautti, Ariella Reggio in člani Pupkin Kaba-retta ob glasbeni spremljavi sina, Li-via Cecchelina, uprizorili nekatere Cecchelinove uspešnice, pripovedovali anekdote in s sodelovanjem publike skušali poustvariti pikro satiro, zaradi katere je bil komik nadležen vsaki oblasti, še posebej fašistični, ostal pa je še danes priljubljen ljudem.
Koncert orkestra Verdi
Nocoj ob 20.30 se v opernem gledališču nadaljuje niz poletnih koncertov orkestra Verdijevega gledališča. Pod taktirko dirigenta Paola Longa bo orkester ponudil celovečerni spored skladb Johanna Straussa mlajšega, znanega zaradi obsežne produkcije valčkov, med temi slovitega An der schonen blauen Donau, pa tudi operet, polk, maršev. Enotne vstopnice po 10 evrov so v prodaji pri blagajni gledališča.
Razstava portretov igralcev
V	prostorih Tržaškega fotografskega krožka v Ul. Zovenoni 4 bodo drevi ob 19. uri odprli skupinsko razstavo z naslovom La donna gatto. Gre za izbor fotografij, ki so jih člani krožka posneli ob nedavnem srečanju z igralci, statisti, glasbeniki in opernimi pevci.
MILJE - Pred 10 leti umrla v tovarni Pasta Zara
Spomin na delavko
Na komemoraciji predlagali poimenovanje ulice po Marianni Di Domenico
Zahteva po poimenovanju ulice po Marianni Di Domenico je zaznamovala kome-moracijo tragične smrti 26-letne prekerne delavke, ki je pred desetimi umrla v nesreči pri delu. Pred tovarno Pasta Zara v miljski industrijski coni so se zbrali sorodniki in prijatelji in se spomnili Marianne Di Domenico, ki je na včerajšnji dan pred 10 leti umrla pod sti-skalno napravo v tovarni testenin. Slovesnost je priredil pokrajinski panožni sindikat Ni-dil-Cgil, navzoči so bili Mariannini svojci, delegacije sindikatov, Stranke komunistične prenove in še drugi, v imenu miljske občinske uprave pa se je prerano umrle delavke spomnil miljski župan Nerio Nesladek. Sindikat Nidil je ponovno zahteval poimenovanje ulice po delavki. Prošnjo so v preteklosti že posredovaliu miljski občinski upravi, 10 let po smrti pa bo zdaj to mogoče udejanjiti, je poudaril pokrajinski tajnik sindikata Nidil-Cgil Gianni Bertossi, ki je predlagal tudi prireditev celodnevnega seminarja na temo varnosti pri delu.
6
Torek, 22. julija 2014
TRST
/
GUČA NA KRASU - Na sobotnem zadnjem večeru letošnje izvedbe
Balkanski ritmi odmevali pozno v noč
Nastopili Džambo Aguševi Orkestar, Radio Zastava in grška Koza Mostra
r. A A ■
J V
f .11
-
*
Ob nastopu grškega benda Koza Mostra iz Soluna je bilo navdušenje publike na višku
fotodamj@n
Skupaj 5000 oseb se je letos udeležilo štirih glasbenih večerov festivala Guča na Krasu, ki je ponudil svojim obiskovalcem različne stile in zvrsti desetih skupin, ki so prihajale iz šestih držav.
Po enkratnem večeru v mestnem središču in koncertu v kamnolomu v Repniču je festival zaključil svoj program v Briščikih, kjer se je zabava pričela v petek z bosanskim bendom Dubioza Kolektiv in z orkestrom Ekrema Mamuto-viča, medtem ko je sobotni program potekal v znamenju širitve meja »slovanskega Balkana«.
Dolg večer, ki se je zaključil pozno v noč, je odprla priznana skupina makedonskih virtuozov Džambo Aguševi Orkestar, vrhunski primer modernejšega pristopa k tradiciji romskih trobilnih ansamblov, ki vrednoti kanonično osnovo s širšimi obzorji oz. bolj izrazito jazzovsko usmeritvijo ter z doprinosom različnih zvrsti tolkal. Izjemni trobentač Džambo je napolnil oder pod šotorom s svojo veliko skupino izbranih glasbenikov, ki je predstavljala tudi redkost roza kvote energične tolkalistke. »Ajmo!« je navdušeno klicala publika, z željo po dodatnih glasbenih doživetjih, ki so jih odlični glasbeniki podali v dvojni razsežnosti plesne zabave in koncertnih trenutkov, ko je jazzovska bravuroznost vabila bolj k zbranemu občudovanju sposobnosti te skupine, kateri niso tuji odri znamenitih, mednarodnih gledališč.
Če je bil makedonski ansambel za marsikoga prijetno odkritje, ima deželna skupina Radio Zastava svoje zaledje publike, ki je sledila glasbenikom na poti zvočnega in glasbenega raziskovanja bolj neobičajnih, avtorskih razsežnosti, ki spadajo v najnovejši cd skupine, Silentium.
Medtem, ko sta dj-ja Papastuff in Stoner animirala dogajanje na stranskem odru pod zvezdami, je tehnična ekipa pripravila oder pod šotorom za zadnji koncert letošnje izvedbe Guče na Krasu, ki je pozdravila svoje obiskovalce tudi »v grščini«, saj je prvič nastopil na tem odru vzhajajoči bend Koza Mostra iz Soluna. Za to skupino je ska, punk in rock glasba nova in prikupna preobleka grških ljudskih ritmov in melosa v avtorskih skladbah, ki spadajo v lanski cd skupine Keep up the rhythm (Me trela, K.U.T.R, Ke lege lege, Alcohol is free, Lianoxortaroudia, Desire). Na koncertu so se te skladbe prepletale z drugimi balkan hiti, ki so vabili na ples domače in mednarodne obiskovalce festivala na letošnjem, zadnjem poletnem žuru, v pričakovanju novosti prihodnje izvedbe.
ROP
FESTIVAL ECHOS - Nocoj v vili Italia
Koncert slovenskega kvarteta saksofonistov
V vili Italia na sedežu Kluba vojaških častnikov v Ul. dell'Universita 8, bo nocoj ob 21. uri koncert slovenskega kvarteta saksofonov Ensemble 4saxess, ki ga sestavljajo Lev Pupis (sopran saksofon), Oskar Laznik (alt s.), Primož Fleischman (tenor s.) in Dejan Pre-šiček (bariton s.). Z njimi bodo kot gostje nastopili še Bojana Dimkovič (čembalo), Liza Hawlina Prešiček (flavta) in Ljubiša Jovanovič (flavta). Kvartet 4Saxess se je razvil v eno od vodilnih tovrstnih zasedb doma in tujini, je moderna klasična glasbena skupina, ki se poleg izvajanja lastnih interpretacij skladb Mozarta, Bacha in Debussya in avantgardnih kompozicij rada spoprijema tudi z drugimi glasbenimi žanri, kot so etno, jazz in crossover. Koncert sodi v spored festivala Echos - Čezmejni odmevi 2014, vstop je brezplačen.
BARKOVLJE - Aleksander (Šandrin) Furlan
Častitljivih osemdeset
Konec junija je okrogli jubilej praznoval Aleksander Furlan, ki ga Barkovljani bolje poznajo kot Šan-drina. Neutrudni pevec v barko-vljanskem cerkvenem zboru, nekoč tudi v zboru Gallus in pisec narečnih pesmi je 21. junija praznoval 80. rojstni dan, v družinskem krogu in brez velikega pompa, kakor mu je tudi ljubše. Z jubilantom smo se pogovarjali v barkovljanskem jadralnem klubu Sirena, kamor je nekoč zahajal tudi sam. Iz prijetnega klepeta smo ugotovili, da je naš sogovornik skromna oseba, ki pravi, da je bilo njegovo življenje polno in prav spomini na polno življenje ga spodbujajo in bodrijo, naj gre naprej. Lahko trdimo, da ima tudi zelo moderen in spoštljiv odnos do žensk; za svojo pokojno soprogo je dejal, da ni hodila v službo, kar pa nikakor ni pomenilo, da ni delala. Pa še kako je delala in garala, je poudaril gospod Šandrin, ki v svojem življenju obžaluje morda le eno reč; da je zaradi službe preživel premalo časa z družino.
Aleksander (Šandrin) Furlan je bil rojen leta 1934 na Greti v Trstu v družini mandrjarjev (vrtnarjev). Ko je bilo Aleksandru 14 let, se je družina preselila v Barkovlje. Ker je oče umrl, ko je bil Šandrin še zelo mlad, je moral v službo zelo zgodaj. Mati ga je za vajenca peljala k mojstru - mizarju, kjer se je izučil obrti. Ko se je poročil in dobil dva otroka, se z mizarstvom ni mogel več preživljati in je opustil ljubljeni poklic ter se zaposlil kot pristaniški delavec v pristanišču in tam ostal do upokojitve. V tem življenjskem obdobju pa se je Šandrin začel tudi aktivneje ukvarjati s pisanjem narečnih pesmi. Te je začel pošiljati Mladiki, ki je pred leti objavila tudi zbirko z naslovom An popodan.
Iz utrinkov najinega klepeta pri Sireni je mogoče razbrati, kako hvaležen je Aleksander Furlan bar-kovljanskemu društvu, kamor naj bi, kakor je dejal naš sogovornik, zahajali pošteni in pametni ljudje, ki so ga oblikovali kot človeka in ga tudi navdihovali. Pisanje mu je ležalo že od mladostniških dni, v svojih narečnih pesmih pa veliko črpa prav iz svojega domačega okolja. Pisanje je po nje-
govih besedah močno družbeno dejanje, ki je prisotno tudi v društvenem delovanju. Največji vtis sta na Šan-drina naredila skladatelja Adi Daneu in Ubald Vrabec, ki sta ga izoblikovala kot človeka in glasbenika, saj naj bi vsak od njiju dodal nekaj njegovi strasti. Moti pa ga, da danes v društvenem delovanju primanjkuje moških pevcev. Šandrin se strinja, da ima morda šport v teh časih pomembnejšo vlogo, a to vsekakor ni razlog, da moški nočejo peti. Šport ni dovolj, pravi Šandrin in v isti sapi doda, da je osrednja funkcija društev prav vzgoja z besedo, ki ji je on ostal vedno zvest in predan.
Velik del življenja je Šandrin posvetil tudi političnemu delovanju v rajonskem svetu na Greti, med njegovimi skritimi željami pa je ureditev zbirke spominov, ki se jih je v vseh teh letih nabralo kar veliko. Kot odličen ljubiteljski mizar pa je zbral tudi kar lepo zbirko starega orodja, ki se ga je nakopičilo toliko, da bi lahko pripravil tudi razstavo. Energije za nove projekte Šandrinu nikakor ne manjka, na vprašanje, kaj si je zaželel, ko je upihnil 80 svečk, pa nam je naš sogovornik dejal, kakopak, da to, kar si želi vsak slehernik; veliko zdravja. No, in čeprav z zamudo, se tem željam pridružujemo tudi mi in upamo, da bomo poleg Šandrinovih pesmi v barkovljanščini kmalu brali tudi barkovljanske zgodbe, ki bodo bržkone prav prišle našim zanamcem. (sč)
BARKOVLJE - V nedeljo je sončno in vroče vreme na plaže privabilo trume kopalcev
Iskanje osvežitve v morju
Po tem, ko je vročinski val v nedeljo dosegel vrhunec, nas je včeraj dosegla fronta, ki je s seboj prinesla poslabšanje vremena in padec temperature. Lepo in zelo vroče vreme pa je v nedeljo pritegnilo mnoge Tržačane na plaže in urejena kopališča, kjer so se kopalci gnetli kot sardine v konzervi.
Nekateri so osvežitev iskali v morju, drugi v naravni ali za to priložnost narejeni senci. Vročino so najmanj občutili otroci, ki so se zabavali in pogumno ter brez pomislekov skakali v morje. Polno zasedenost so zabeležili na čisto vseh plažah v naši pokrajini, povedati pa je treba, da temu botruje tudi dejstvo, da se čas množičnih dopustov še ni začel, kar pomeni, da je kopanje v tržaškem morju najprimernejši in najcenejši način za iskanje osvežitve. Gneče pa ni bilo videti le na obali, temveč tudi na morju, kjer so se sončnim žarkom prepuščali lastniki in gostje različnih manjših in večjih plovil.
Danes in jutri bo na plažah prav gotovo manj kopalcev, vroče in sončno vreme pa vremenoslovci ponovno napovedujejo za konec tedna, ko bodo tržaške plaže najbrž ponovno polne do roba. (sč)
Tako je bilo v nedeljo popoldne na barkovljanskem kopališču
fotodamj@n
/
TRST
Torek, 22. julija 2014
7
Včeraj danes
Danes, TOREK, 22. julija 2014
MAJDA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 2.00 in zatone ob 17.06.
Jutri, SREDA, 23. julija 2014
BRANISLAV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,5 stopinje C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter 12 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote, 26. julija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
THE SPACE CINEMA - 15.20, 16.20, 18.30, 20.20, 21.40 »Transformers 4 -L' era dell' estinzione«; 17.30, 20.50 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione 3D«; 16.10, 18.15 »Le origini del male«; 18.20, 22.05 »Babysitting«; 20.10 »The Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 20.10 »Il buono, il brutto e il cattivo«; 16.30 »Parker«; 19.00, 21.30 »Duran Duran: Unstaged by David Lynch«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 16.00, 18.50, 22.00 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 3: 18.10, 21.10 »Transformers 4 - L' era dell' estinzio-ne 3D; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »The German doctor«.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040573141 ali urad@dijaski.it.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Dove nascono le leggende«.
ARISTON - 18.45, 21.15 »La sedia del-la felicita'«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.15 »Just like a Woman«; 18.30, 21.45 »Eden«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi vicini«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.30 »La Ricostruzione«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 20.00, 22.00 »In ordine di sparizione«; 16.30, 21.15 »Il buono, il brutto, il cattivo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Avio-ni 2: v akciji«; 16.00, 18.00 »Avioni 2: v akciji 3D«; 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.45, 20.45 »Očiščenje: Anarhija«; 18.40, 20.00, 21.00 »Pa ne že spet ti!«; 18.50 »Sosedi«; 18.20, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.30 »Zlohotnica«; 16.15, 18.45, 21.15 »Zora planeta opic«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »La bella e la be-stia«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 16.00, 18.45, 20.30, 21.40 »Transformers 4 -L'era dell' estinzione«; 18.15, 21.00 »Transformers 4 - L'era dell' estinzione 3D«; Dvorana 2: 22.15 »Le origini del male«; 15.30, 17.00 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Babysitting«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »In-sieme per forza«; 15.30, 17.10, 18.45, 20.15, 21.50 »Disney's Maleficent«.
60-LETNIKI vabljeni v soboto, 13. septembra, na enodnevni izlet s plovbo na splavu po reki Savi. Kosilo in zabava zagotovljena. Program izleta in info za vpis (do 30. avgusta) pri Renzotu v Bo-ljuncu, v društvenem baru KD Tabor na Opčinah in v Nabrežini št. 97.
KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072 od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, krut.ts@tiscali.it.
¿i Čestitke
Dragi nono ZVONKO! Vse najboljše ti želimo za tvoj rojstni dan in voščimo ti, da bi bil vsak dan s soncem obsijan. Zdravje, veselje in ljubezen naj te spremijo še dolgo let v krogu vseh, ki te imamo radi.
Ü3 Obvestila
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Donizzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
RAJONSKI SVET za Vzhodni kras se bo sestal danes, 22. julija, ob 20.30 na sedežu, Dobrdobska ul. 20/3. Ob 21. uri bo odbornik Matteo Montesano ilustriral predračun za leto 2014.
OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.0019.00. Do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
SKD RAPOTEC iz Prebenega in SKD Prešeren iz Boljunca vabita na koncert dalmatinske glasbe v petek, 25. julija, od 20.30 v Prebenegu. Delovali bodo kioski od 19. ure.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 26. julija, ansambel Souvenir; v nedeljo, 27. julija, ansambel L & F Band; v petek, 1. avgusta, Blue Night Band; v soboto, 2. avgusta, ansambel L & F Band; v nedeljo, 3. avgusta, ansambel Souvenir.
ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku: v nedeljo, 27. julija, na Krištofovo nedeljo, bo ob 10.30 domači župnik p. Mihael daroval sv. mašo za padle v Prvi Svetovni vojni s Proseka in Kontovela.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo od 28. julija do 1. avgusta, odprt z urnikom: ponedeljek 9.00-13.00; torek 9.00-13.00; sreda 13.00-17.00; četrtek 13.00-17.00. Od petka, 1., do nedelje, 31. avgusta, bo oddelek zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabreži-na, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.00-12.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124.
VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Mentorji delavnic: Jana Drassich - glasbena delavnica, Vesna Benedetič - likovna delavnica, Marko Gavriloski - pravljična delavnica, Mitja Tretjak - vodja delavnic. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel./faks 040-635626, in-fo@zskd.eu.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 0406754339.
SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu.
HI Osmice
DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865.
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
GROZDANA IN EDO sta odprla osmico v Repnu št. 18. Tel. št.: 040327472.
OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA Starec je odprta, Boljunec 623.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
V	KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038.
V	LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187.
V	SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni!
S Poslovni oglasi
PODJETJE ZAPOSLI OSEBJE
za čiščenje poslovnih prostorov. Tel. 335-6776696.
H Mali oglasi
GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah).
IŠČEM malega psa, nemškega ovčarja. Tel. št.: 334-7474223 (od 17. do 18. ure).
OČALA RDEČE BARVE sem dobila 18. julija na križišču Gabrovec/Zgo-nik. Tel. št.: 347-2533320.
PODARIM malo muco. Tel. št.: 3496617287.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM hišo v Prebenegu. Tel. 040232577 (sporočilo lahko pustite tudi telefonski tajnici).
PRODAM komplet za jadranje gul evolution, rabljen 2 meseca, primeren za 15-letnika. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-2639849.
PRODAM ŠOLSKE UČBENIKE za prvi, drugi in tretji razred srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Tel. št.: 040200984.
UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614.
0 Prireditve
SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z
Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it.
SKD RDEČA ZVEZDA prireja latinsko-ameriški večer, ki bo pri vodnjaku (Fru-šouca) v Zgoniku v petek, 25. julija, ob 21. uri. Igral bo domači ansambel »Las siete notas del cha cha«. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vsi toplo vabljeni!
VZPI-ANPI vabi od 25. do 27. julija na pokrajinski praznik pri Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Program: v petek, 25. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 predstavitev knjige »Memorie di parti-giane e partigiani della provincia di Trie-ste«, 20.30-23.00 koncert skupine Dirty Fingers; v soboto, 26. julija, ob 18.30 predstavitev glasila pok. VZPI »0-44« in goriške čezmejne dvojezične revije »Isonzo-Soča«; 20.30-23.00 koncert skupine Kraški ovčarji; v nedeljo, 27. julija, ob 18.30 govora deželnega predsednika VZPI Elvia Ruffina in pok. predsednice VZPI Stanke Hrovatin, koncert pihalnega orkestra Breg, 20.3023.00 ples z duom Melody.
ZSKD - Razstavi Mario Magajna: evropski fotograf in Razstava slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta sta do 1. avgusta na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (ponedeljek in torek 13.00-20.00; od srede do petka 8.0015.00).
Prispevki
V	spomin na dragega moža in očeta Mariota Rasenija daruje žena Alma, hčeri Daria in Irena z družinami 150,00 evrov za cerkev na Pesku.
V	spomin na Mariota Rasenija daruje sestra Marija 20,00 evrov za cerkev na Pesku.
Namesto cvetja na grob Mariotu Ra-seniju darujeta Ivan in Dario Racman z družino 100,00 evrov za cerkev na Pesku.
V	spomin na dragega svaka in strica Li-nota Caharijo darujeta Olga in Henrik Lisjak 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Rožice Počkar daruje Marija Škabar 20,00 evrov za Krut.
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Sander Milič

Žalostno vest sporočajo
žena Gička, sin Dario, hči Jadranka, vnuki, sestre, brat, svakinje ter ostalo sorodstvo.
Pokojnik bo ležal v četrtek, 24. julija, od 10. do 12. ure, v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga.
Datum in uro pogreba z žaro bomo naknadno sporočili.
Križ, 22. julija 2014
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
Ob izgubi dragega očeta, Borisu in svojcem izrekamo iskreno sožalje
Giuliana, Betty, Sara, Silvia, Dean, Vanda in Jakob
Dragi Boris in družina, ob izgubi očeta izrekamo globoko sožalje
družina Grabar in vsi uslužbenci Bar Vatta in Bar X
8
Torek, 22. julija 2014
KULTURA
ČEDAD - Uvodni dan 23. Mittelfesta
Zakaj zlodeju uspe premamiti človeka
Tržaški Verdi nastopil s Stravinskim - SMG »udarilo«s Frljicevim projektom
Glasba. Mittelfest 2014 je začel razvijati svojo pripoved o »nemirni Evropi« z glasbo. Če tokrat odmislimo slovesni uvodni takt z Riccardom Mu-tijem in tudi mlada trobila uradnega začetka, so nalogo, da uvede festivalski program, zaupali solistom opernega orkestra Verdi in Stravinskemu. V bivši cerkvi sv. Frančiška je sedemčlanski glasbeni ansambel tržaškega Verdija z igralcem izvedel svojstveno delo Histoire du soldat. Mimirana pripoved, kot delo opredeljujejo, je nastalo leta 1918: glasbo je napisal Igor Stravinski, libreto pa Charles Ferdinand Ramuz. Za to «blazno pobudo», kot jo je označil Stravinski, se je skladatelj navdihnil ob zgodbi o vojaku, ki ga skuša in premami zlodej. Kljub nedvomno ruskemu pečatu Histoire du soldat še danes lahko nagovarja širše občinstvo. Z glasbenega vidika je delo sestavljeno iz različnih žanrov, skladatelj pa je posameznim glasbilom zaupal posamezne vloge, ki jih interpretira igralec. Massimo Somaglino je prijetno podal zgodbo o vojaku, ki ga na poti domov zmoti zlodej ... Ansambel, ki je prepričljivo podal domiselno glasbeno mešanico Stravinskega, so sestavljali: Stefano Furini - violina, Angelo Colagrossi - kontrabas, Marco Masini - klarinet, Matteo Rivi - fagot, Massimiliano Morosini - trobenta, Domenico Lazzaroni - pozavna, Fabian Perez Tedesco - tolkala.
»Prekleta«	predstava,
»blagoslovljena« z nagradami
Desetič. Slovensko mladinsko gledališče je med najbolj zvestimi gosti čedajskega festivala. Tokrat, desetič, se je predstavilo še posebej »udarno«. Avtorski projekt režiserja Oliverja Frljica Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! je predstava, ki šokira in navduši. Šokira gledalce, posebno tiste, ki so vajeni tradicionalnega teatra, navdušuje pa ljubitelje sodobnega gledališča in recenzente. Z vsebinsko in verbalno ostro predstavo sta Frljic in SMG pobrala že vrsto nagrad na mednarodnih festivalih. Naslov je avtor povzel po himni bivše Jugoslavije in vsebinsko se navezuje na razpad države in vojno med nekdanjimi članicami. Teze, odnosi med narodnostmi v novih
republikah, njihove krivde v klanju na Balkanu, odnos do zastave in drugih simbolov, so podane izzivalno. In to na vseh ravneh. V nagovarjanju občinstva.
V	dialogih med nastopajočimi. V izpostavljanju univerzalnih vrednot. Predstava je v slovenščini (z nadnapi-si v posameznih jezikih), v nastopih na tujem pa priredijo »odlomek o krivdi«.
V	slovenskem izvirniku gre za javno »obtoževanje« Slovencev zaradi odločitev ob razpadu Jugoslavije in dogodkov med vojno na Balkanu. Npr. glede »nevmešavanja« ob tragedijah, kot se je odigrala v Srebrenici. Na tujem, in tokratna je bila že 57. predstava izven Slovenije, prilagodijo odlomek gostitelju. V Čedadu je igralec - v angleščini - verbalno napadel Italijane in jih obtoževal, da se, vsemu navkljub, še opredeljujejo za Berlusconija, glede
priseljencev pa podpirajo zakon Bos-si-Fini. In na koncu še, dokaj klavrno, obračunavanje med igralci. V neizprosnem boju med sovraštvom in ljubeznijo Frljic z igralci razkriva obstoječe mehanizme oblasti in medosebnih odnosov, v ospredje pa postavlja univerzalne teme, kot so meje umetniške in osebne svobode, kolektivna in posameznikova odgovornost, razne oblike nestrpnosti. Predstava v odlični igralski interpretaciji, nad katero ne moreš biti ravnodušen.
Lahkotnost sodobnega baleta z dvojčkoma Bubeniček
Družinska umetniška »zazna-movanost« ni nekaj izrednega, bolj neobičajno je, da sta dvojčka vrhunska baletnika. In da plešeta v različnih prestižnih ansamblih. Izjemoma pa nastopata skupaj. Ji\\u0159i in Otto Bu-
Prizor iz predstave SMG, ki je zaznamovala uvodni večer festivala luca dagostino
beniček sta s solisti uglednih nemških in švedskega baletnega ansambla na osrednjem čedajskem trgu v soboto zvečer zaključila sobotni program. Češka dvojčka, ki plešeta v hambur-škem ansamblu oz. v SemperOper Bal-letu, sta priznana poustvarjalca, preizkušata pa se tudi kot ustvarjalca. V Čedadu so odplesali dve koreografiji Ji\\u0159ija, pri obeh pa je kot kostu-mograf sodeloval Otto, za eno je podpisal celo glasbo. Plesni večer je lahkotno in elegantno uvedla koreografija Ji\\u0159ija Bubenička Le souffle de l'Esprit, ustvarjena leta 2007 za zuri-
ški balet. Na prijetno prepleteno glasbo (Bach, Hoffstetter, Pachelbel, O. Bubeniček) je Ji\\u0159i Bubeniček sestavil privlačne plesne prizore. Tocca-to je Ji\\u0159i Bubeniček ustvaril leta 2009 za slovito skupino New York City Ballet, glasbo in kostume pa je prispeval Otto. Še najbolj pa je številno občinstvo prepričala zaključna točka, Les indomptes. Koreografijo Claudea Brumachona (1992) na do-padljivo glasbo Wima Mertensa sta izvedla dvojčka Ji\\u0159i in Otto Bubeniček. In dokazala, da sta odlična interpreta. (bip)
MITTELFEST 2014 - Bogat nedeljski program
Pestro dogajanje z nekaj vrhunci
Po koncertu ansambla Camerata Salzburg v glasbenem sporedu še »lahkotna« tržaška Contrada z glasbeno komedijo Sciantose
V prvi festivalski vikend so organizatorji skušali uvrstiti čim več odmevnih dogodkov. Pri tem jim je bilo naklonjeno vreme. In sončni dnevi in ne preveč hladni večeri pritegnejo številne gledalce. Za nedeljo so morda predvideli celo preveč predstav, tako da se je organizacijsko kolesje malo zaskočilo. Sicer pa na festivalih nikoli ne moreš videti prav vsega.
Potujoča plesna furlanska kolesa Ruedis
Tako je Marta Bevilacqua (Area-rea) naslovila svojo koreografijo v 4 dejanjih na različnih prizoriščih. Z njo so jo odplesali še Luca Campanella, Roberto Cocconi, Valentina Saggin, Anna Savanelli in Luca Zampar. Mimira-ne prizore bolj kot plesne korake v pravem pomenu besede so izvajali na izvirno glasbo Lea Virgilija in Gabriele-ja Cancellija, z avtorjema pa jo je v živo izvajal še Marko Lasič. Ruedis, obmejna kolesa, naj bi se - po zamisli avtorjev - vrtela proti vojni, saj so bili v
Trio en travesti in Ariella Reggio v zabavni predstavi Contrade
luca dagostino
delu zelo jasni namigi na 1. sv. vojno. Domače občinstvo je predstavo «de-želne odličnosti» navdušeno sprejelo.
Elfriede Jelinek in njeni zahtevni teksti
Težavno. Zagonetno. Ze branje
knjig avstrijske pisateljice ni enostavno, odrska postavitev je še večji izziv. Za oblikovalce in občinstvo. Režiser Fabrizio Arcuri je z igralkami Angelo Malfitano, Francesco Mazza in Sandro Soncini predstavil prvi del uprizoritve
SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA - Ob pisateljevem 90. rojstnem dnevu
Rebuli odličje sv. Cirila in Metoda
V svoji literarni izpovedi pisatelj izraža pristen življenjski utrip, ki ga preleta s svojim bogoiskateljstvom, so zapisali v obrazložitvi
Tržaški pisatelj in katoliški mislec Alojz Rebula je ob svojem visokem jubileju, 90. rojstnem dnevu prejel odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference. Kot piše v obrazložitvi, njegovo življenjsko delo v literarnem opusu združuje realističen in filozofsko razmišljujoči slog, ki odpira aktualna vprašanja sodobnega krščanstva.
»Njegovo služenje Cerkvi prek pisane besede izhaja iz čudenja nad skrivnostjo Božjega učlovečenja, kar spremeni vsako literarno ali kolumnistično delo v pričevalski izdelek in besedilo veroizpovedi, credo. V svoji literarni izpovedi pisatelj izraža pristen življenjski utrip, ki ga preleta s svojim bogoiskateljstvom ter hkrati s krščanskim upanjem premaguje človeško tragiko,« so zapisali v obrazložitvi priznanja.
Rebula, kot so zapisali, v svojih razpravah in romanih premišljuje o narodnostnih, ljubezenskih, umetniško-ustvarjalnih, moralnih in družbenih vprašanjih. V romanu Nokturno za Primorsko je na izviren in tenkočuten način vpeljal historično dogajanje okrog mučenca, kandidata za blaženega, duhovnika Filipa Terčelja. Pripoved omogoča širšemu
krogu ljudi, da pridejo v stik z žrtvijo treh totalitarizmov 20. stoletja, saj dogodki in opisi dobijo obliko "literarnega bogoslužja". Rebula med svoje literarne junake rad postavlja duhovniške like, tako med drugim V Divjem golobu izpove svoje gledanje na duhovniško službo, ki mu pomeni krščansko posveče-nje slovenskega naroda in hkrati vsega človeštva.
V svojih delih pisatelj prepleta ljubezen do domovine in maternega jezika z versko pripadnostjo, kot kolumnist pa aktualizira družbeno dogajanje, ki ga postavi v kontekst družbenega nauka Cerkve. Od leta 1998 kot kolumnist katoliškega tednika Družina »z bleščečo besedo in s hrabrostjo misli odgovarja na vprašanja, zakaj veruje v Boga«, so še zapisali v obrazložitvi in obenem opozorili na roman Jutri čez Jordan, s katerim je uveljavil novo literarno zvrst -biblični roman.
Odlikovanje sv. Cirila in Metoda, sestavljeno iz bronaste plakete z reliefno podobo obeh svetnikov in diplome, podeljujejo od leta 1985. Namenjajo ga osebam in ustanovam, ki so se izkazale s služenjem Cerkvi med Slovenci.
Sketches, povzete po delu Fau-stln&Out. Bolj kot o Faustu je iz 3 monologov izstopal dramatičen pojav posilstva, fizičnega in psihičnega, hčerk s strani očetov, ki »so storili, kar so storili, ker ni šlo drugače«. Tokratna gledališka predstavitev del Jelinikove, čemur so namenili tudi izrecen posvet, ni najbolje uspela.
Wiener Klasik und Moderne
Novemu umetniškemu vodji Mittelfesta Calabrettu je glasba najbolj pri srcu. Gostovanje ansambla Camerata Salzburg, ki ga je vodil odlični čelist Enrico Bronzi, je bila med osrednjimi glasbenimi dogodki letošnjega festivala. V program so uvrstili tudi manj znana ali redkeje izvajana dela slovitih skladateljev: Mozart - 6 Ländlerische Tänze KV606; Schönberg - 10 Waltzer für Streichorchester; Haydn - Koncert v G duru za violončelo in orkester Hob. VIIb:2; Weber - Fünf Stücke op.5 in Schubert - Simfonija št. 6 v G duru D589. Z navdušenim ploskanjem je občinstvo že v prvem delu iztržilo dodatek: dirigent Enrico Bronzi, ki je v Haydnovem koncertu nastopil kot solist, je dodal še eno Haydnovo skladbo (iz 13. simfonije).
Glasba: po »visoki« še lahkotnejša
Večerni termin na osrednjem trgu so organizatorji v nedeljo namenili novosti, produkciji tržaškega gledališča La Contrada. Glasbena komedija Sciantose, eccentriche e dive del microfono, s podnaslovom Zgodba o popevkah in svetovnih vojnah na lahkoten način obravnava obdobje pred, med in po 1. svetovni vojni. Ob stoletnici začetka »velike vojne« je uprizo-ritvenih pobud na to temo nič koliko. Projekt, ki ga kot avtor in režiser podpisuje Giorgio Umberto Bozzo, združuje pesmi in utrinke iz obdobja, ko je glasbeno in nočno življenje domova-lo v gledaliških in večjih kavarnah, z znanimi motivi, ki jim je sloves prinesla velika inovacija - radio. »Zagovornica« prvega obdobja je bila priljubljena igralka Ariella Reggio, medtem ko je z novimi ritmi prežete italijanske popevke izvajal odličen trio en travesti Sester Marinetti, na klavir jih je spremljal Christian Schmitz. Prikupna predstava je razvedrila številno občinstvo. (bip)
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 22. julija 2014
9
JAMLJE - Na pobudo deželnega in goriškega vodstva SDGZ
Obetavno navezovanje poslovnih stikov s Turčijo
JAMLJE - Pred dnevi so se v Hote-lu-Restavraciji Pahor v Jamljah srečali deželno in goriško vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter člani sekcije mednarodne trgovine in storitev SDGZ in predstavniki italijanskega združenja Wigwam klubov. Pred nedavnim se je v Turčiji, točneje v črnomorskih mestih Karadeniz Eregli in Zonguldak, mudilo predstavništvo Združenja v sklopu projekta IT-Turčija, ki ga financira dežela FJK prek zakona L.R. 19/2000 s ciljem izboljšanja oz. povečanja gospodarskega in siceršnjega sodelovanja med našim teritorijem in turškim tržiščem.
Rezultati tega projekta so bili podpis protokola o sodelovanju med združenji podjetnikov, sindikatov, občin in zavodov za zaposlovanje s ciljem povečanja konkurenčnosti, sodelovanja, prenosa dobrih praks in ustvarjanja podjetniške kulture za zagon novih start-up podjetij. Podpisnice protokola so: SDGZ, Slovik, AD-Forman-dum, Občina Tržič, italijansko združenje klubov Wigwam, ZESOB - Learning Center Obrtne Zbornice Zonguldak, Občina Karadeniz Eregli, Občina Zonguldak, Republiški center za socialo Karadeniz Ere-gli, Center za poklicno usposabljanje Zon-guldak-Karadeniz Eregli in Center za javno šolstvo Karadeniz Eregli. Ustanovili so tudi dva servisna centra v občinah Zongul-dak (100.000 prebivalcev) in Karadeniz Eregli (100.000 prebivalcev), ki bosta skrbela za medsebojno obveščanje in izmenjavo in-
formacij med podpisniki protokola na področjih skupnega interesa; spremljanja priložnosti, ki izhajajo iz programov in skladov za razvojno sodelovanje in mednarodno sodelovanje EU; za spodbujanje skupnega načrtovanja v zvezi s prenosom znanj in izkušenj ter ukrepih za spodbujanje socialno-ekonomskega razvoja, demokratičnega sodelovanja ter nenazadnje za pospeševanje blagovne izmenjave med našim teritorijem in Turčijo.
Diego Santaliana je nato predstavil nekaj makroekonomskih kazalnikov, vezanih na turško gospodarstvo, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki so lahko zanimivi za neposredne tuje investicije in trgovsko izmenjavo med deželo FJK, Slovenijo in Turčijo. Santaliana je izpostavil, da ne gre podcenjevati vezi, ki so se spletle s pomembnima mestoma in pristaniščema na črnomorski obali, saj sta to lahko točki za prodor naših proizvodov na skoraj 80-mi-lijonski turški trg. V mesecu septembru SDGZ planira prihod delegacije 13 podjetij iz te regije v naše kraje, kar bo zagotovo doprineslo do konkretnih stikov med tukajšnjim in tamkajšnjim gospodarstvom.
Spregovoril je tudi predsednik sekcije za mednarodno trgovino Robert Devetak, ki je prisotnim predstavil promocijsko brošuro, katere izdajo je omogočila agencija SPIRIT Slovenija s podporo lokalnih včlanjenih bančnih zavodov ter vsebuje profile včlanjenih podjetij in predstavlja odlično mar-ketinško orodje za vsa včlanjena podjetja.
Srečanje v restavraciji hotela Pahor v Jamljah
sdgz
Sledil je poseg predsednika italijanskega združenja klubov Wigwam Efrema Tassinata glede možnosti vzpostavitve nadaljnjega družbeno-ekonomskega sodelovanja v turški regiji v Kapadokiji v osrednji Anatoliji. Na tistem območju italijansko združenje Wigwam sodeluje s tamkajšnjo razvojno agencijo za vzposta-vev trajnostnega pristopa k razvoju podeželja, gozdarstva, turizma in splošno gospodarstva. Prenos dobrih praks cilja na oblikovanje ponudbe in povezovanja turističnih tokov med Italijo in Turčijo vzdolž poti svetega Pavla.
Kot zadnji je govoril še goriški član SDGZ, ki sicer deluje v Ljubljani, Boris Lut-man s podjetja Konteksta-Lutman design, ki je predstavil možnosti, ki jih ponuja crowfunding, instrument, ki je pri nas še vedno dokaj nepoznan ter orisal nedavne izjemne dosežke, ki jih je imel s svojim projektom brezžičnega polnilca za pametne telefone "Swich", ki je bil objavljen na platformi Kickstarter. Lutman je povedal, da se je ideja o predstavitvi tovrstne ideje preko portala za corwdfunding rojevala nekaj mesecev, potrebno pa je bilo ogromno truda, neprespanih noči in tudi vložka začetnega kapitala, da je potem objava Swich-a na Kickstarterju zaživela in presegla cilj 25.000 ameriških dolarjev.
Udeleženci so se potem ustavili in nadaljevali pogovor v sproščenem vzdušju na družabni večerji s pristnim in okusnim domačim menijem.
PISMA UREDNIŠTVU
Brezpredmetne Terpinove polemike
Spoštovano uredništvo,
Pošiljam pismo Koordinacije Slovencev v Demokratski stranki v odgovor na dopis Damijana Terpina, ki smo ga lahko v soboto brali na spletnih straneh Primorskega dnevmika.
Razumemo določeno utrujenost deželnega tajnika SSk in kandidata SDS po številnih volilnih preizkušnjah v zadnjih mesecih, tako v Italiji kot v Sloveniji, ko je moral tudi stalno usklajevati pripadnost levosredinski opciji v Italiji z desnosredinsko v Sloveniji.
Pa vendar vsi, tudi najbolj površni bralci, so v tiskovnem sporočilu poslanke Blažinove razumeli, da se je samo ona srečala z ministrico Boschi (kar ni bilo ne prvič ne zadnjič) ob priliki skupščine parlamentarcev stranke s predsednikom Renzijem, kot je bilo jasno zapisano v tiskovnem sporočilu. Torej ne razumemo realnih vzrokov za dodatne brezpredmetne polemike, v času, ko potrebujemo največjo možno enotnost in sodelovanje. Skoraj vsem je namreč jasno, da je potek institucionalnih reform, od senata vse do volilnega zakona, izredno kompleksen in nepredvidljiv, saj odvisi od številnih raznoraznih spremenljivk in nihče danes v Italiji ne ve kako se bo stvar iztekla. V tem kontekstu se torej premika slovenska poslanka, da bi uveljavila načela zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu in prav o tem se je pogovarjala z ministrico Boschijevo, ki je sicer pod stalnim vsestranskim velikim pritiskom. In prav vsakdanje napreza-

nje naše poslanke v odnosu do vladnih in parlamentarnih sogovornikov tudi ob tvornem naporu Slovenije in njenih diplomatskih predstavnikov, bo lahko omogočilo otipljive rezultate za zelo zahtevno vprašanje, ki je bilo v preteklosti delno rešeno s tako imenovanim volilnin okrožjem Bratina.
Verjamemo sicer, da bo vladna koalicija uspela uskladiti manjšinske pravice z vsedržavno reformo, tudi zato, ker je Demokratska stranka vse doslej pokazala primerno občutljivost do slovenske narodne skupnosti v Italiji nenazadnje s tem, da je tudi v tem mandatu (kot sicer njene predhodnice v povojni zgodovini) zagotovila slovensko prisotnost v italijanskem parlamentu.
Računamo torej, da bo ob treznem in umirjenem nastopu vseh manjšinskih komponent, brez ustvarjanja neprimernih in škodljivih polemik, dosežen zastavljeni cilj in da bodo predvsem postavljene na stranski tir razglašene note tistih posameznikov, ki stalno iščejo v polemikah neko vidljivost.
Aleš Waltritsch Koordinacija Slovencev v Demokratski stranki
100-letnica najstarejšega slovenskega mesta v ZDA
MINNEAPOLIS - Konec minulega tedna je bilo v mestecu St. Stephen v ameriški zvezni državi Minnesota, ki ima manj kot 1000 prebivalcev, a je večina slovenskega porekla, zelo praznično. St. Stephen je namreč praznoval 100. obletnico ustanovitve. Praznovanja se je kot vodja parade v narodni noši udeležil tudi veleposlanik Slovenije v ZDA Božo Cerar. Zgodovina mesteca sega nazaj v 19. stoletje, ko so ga začeli graditi slovenski priseljenci z Gorenjske, natančneje iz okolice Mojstrane in iz vasi Spodnje Gorje. Leta 1904 jim je škof St. Clouda James Trobec posvetil cerkev svetega Štefana (St. Stephen) s poslikavami leta 1866 rojenega slovenskega umetnika Johna Gosarja, ki je prišel v Minnesoto preko Bethlehema v Pensilva-niji. Škof Trobec se je upokojil leta 1914 - istega leta kot je zavetnik cerkve posodil svoje ime tudi novoustanovljenemu kraju. Po slovensko se je mestu sicer sprva reklo Sveti Štefan v gozdu.
»Toliko Omanov, Trobcev, Peterneljev, Pogačnikov in Zupančičev na enem mestu sem doslej srečal le še v Sloveniji,« je za STA dejal Cerar in dodal, da se je med drugim srečal s 102-letnim Edvardom Peterneljem, ki je še zadnji živeči potomec izvirnih priseljencev iz Slovenije.
Cerar, ki so ga ob prihodu v St. Stephen v soboto pričakali s streli iz možnarjev, je v izjavi za regionalni časnik SC Times sicer povedal, da je zelo počaščen in vesel, da so ljudje ohranili svojo slovensko dediščino in ostali ponosni nanjo. Cerar je v okviru poti v Minnesoti na povabilo Slovenske zveze Amerike (SUA) in Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ) obiskal tudi mesto Ely, kjer živi prav tako močna slovenska skupnost. Od tam prihaja tudi častni konzul Slovenije v Minnesoti Miro Medved.
ARTVIŽE / RODIK - Proslavi v spomin na poboje in požige, ki jih je zagrešil nemški okupator
Ne bodo pozabili na tragedijo izpred 70 let
Jelušič: »ni večjega kapitala od lastne samostojne suverene svobodne države, ki spoštuje svojo zgodovino, razume pomen partizanstva in ve, kaj je izdajstvo«
ARTVIŽE - Tudi letošnji spominski dan Občine Hrpelje Kozina, je zaznamovan s spominom izpred 70 let na poboj mladincev iz Rodika in Artviž, na tragične dogodke 21. julija leta 1944, ko je za svobodo darovalo življenje deset ljudi, od tega sedem mladih. Obenem pa mineva natanko 70 let od drugega požiga brkinske vasice Artviže, ki leži na skoraj 800 metrov nadmorske višine. Spoštovanje trpljenju prednikov so to nedeljo izkazali organizatorji Občina Hrpe-lje Kozina, KS Artviže in Rodik, Turistično društvo Rodik, Združenje borcev za vrednote NOB Sežana in občinska borčevska organizacija Hrpelje Kozina in številni zbrani s tradicionalno proslavo, s katero so obeležili dan spomina na eno največjih tragedij v teh krajih.
Štirje mladinci Silva Babič, Albina in Sabina Race in Sergej Slavec so 20. julija 1944 želeli obvestiti partizane, ki so imeli tabor v bližini Artviž, da se pripravlja nemški napad. Nesli so jim tudi hrano. Prenočili so v partizanskem taboru ter se naslednjega dne vračali v Rodik. Na tej poti so jih prestregli Nemci in jih odpeljali zvezane na Artviže, kjer so jih postavili pred zid in z rafalom v spodnje dele telesa razmesarili z mitraljezom, nemški podoficir Ivan Hans Piko pa jih je teptal in mesaril z bajonetom. Potem pa je zbral vse žene in otroke z Artviž na enem mestu in ukazal: »Če pade en sam naš vojak,
vas pade vseh 42, kar vas je tu.« Čeprav je res padel en nemški oficir v boju z drugim bataljonom Istrskega odreda, so se zbrane žene in otroci razbežali in skrili v grmovje. Nemci pa so vas že drugič zažgali, zažgali živino, nekaj je tudi odgnali. V divjanju po vasi so ubili še Jožka Bradača iz Kačič in Jožeta Mezgeca, Alojza Slugo pa prisilili, da jim je naropano blago peljal na Kozino, kjer so ga ustrelili.
Tragične dogodke je orisala slavnostna govornica dr. Ljubica Jelušič, nekdanja obrambna ministrica in državna poslanka. Jeluši-čeva in se dotaknila predčasnih državnozborovskih volitev, kjer smo dobili dve tretjini novih poslancev in jim sporočila, da »državljani te s terorjem zaznamovane Primorske trdno verjamemo, da ga ni večjega kapitala od lastne samostojne suverene svobodne države, ki spoštuje svojo zgodovino in je ne zanemarja; ki razume pomen parti-zanstva kot sestavine evropskega in zavezniškega odporniškega gibanja, in ki razume izdajstvo ter kolaboracijo, vendar je ne opravičuje; in ki razume osamosvojitveno vojno in priprave nanjo, ne dopušča pa privatizacije zaslug v njej.«
Medtem ko je bil v Rodiku slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec, je tako v Rodiku kot na Artvižah pozdravil številne zbrane, med njimi tudi pohodnike.
Petdeset let avtonomnosti
V paiači na trgu Oberdan v Trstu so proslavili petdeseto obletnico prvega zasedanja Deželne
J	V V ■	f	V	I » »	I	I	*	I * t	I *	'	I " v " f	I	f "	I » v »	»
skupsčine z namenom, da počastijo to ustanovo in tiste, ki so jo v različnih vlogah in z različnimi stopnjami odgovornosti zastopali ter soustvarjali dragoceno dediščino.
V dvorani Deželnega sveta, v palači na trgu Oberdan 6 a v Trstu, je predsednik Franco lacop s sporočilom predsednika republike Giorgia Napolitana otvoril slovesnost ob petdeseti obletnici prvega zasedanja Deželne skupščine, ki je potekala v dvorani tržaškega Občinskega sve-
ta, 26. maja 1964. Ta obletnica je bila priložnost za počastitev, ob prisotnosti predsednika Ustavnega sodišča Gaetana Silvestrija, ustanove in tistih, ki so jo v različnih vlogah in z različnimi stopnjami odgovornosti zastopali ter soustvarjali dragoceno dediščino.
Pomembni gostje
V dvorani so, ob predsedniku Sveta in Ustavnega sodišča, sedeli tudi predsednica Dežele Debora Serracchiani, Rino Bianchini, ki je bil leta 1964 deželni svetnik, in predstavnik Študentske konzulte Francesco Togniato. Na svečanosti
OD 26. MAJA 1964 DALJE
Vsako obdobje ima svoje značilnosti
Predsednik Franco lacop je v svojem govoru ob proslavi 50. obletnice prvega zasedanja Deželnega sveta omenil govor prvega predsednika Sveta, Dora de Rinaldinija. Predsednik lacop se je sprehodil po petdeset let trajajočem popotovanju, čigar korenine segajo vse do Oglejskega patriarha-ta, predhodnika evropske in mednarodne razsežnosti tega območja, pri čemer ne gre pozabiti na Parlament Furlanije. S tem je želel izpostaviti dejstvo, da ugled in avtoriteta deželne ustanove ne sme izvirati le iz preteklih
uspehov, temveč ju je potrebno graditi z oblikovanjem in vodenjem modernega konteksta reform, ki suvereno izhajajo iz posebnosti in avtonomnosti dežele. "V šestdesetih letih prejšnjega stoletja«, je rekel lacop, »so nastali pogoji in sredstva, ki so nato deželo izvlekli iz zaostalosti in gospodarsko-socialnih težav ter jo, v sodelovanju z gospodarskim in podjetniškim svetom, z ustanovami, z vsemi družbenimi akterji, z etničnimi in jezikovnimi manjšinami, z verskimi skupnostmi, z društvi in prostovoljci, spremenili v eno
najnaprednejših dežel, tako na državni kot na evropski ravni. Duh enotnosti in sodelovanja na lokalni in deželni ravni ter pošten in konstruktiven odnos med inštitucijami na občinski, deželni in državni ravni ter z mednarodno skupnostjo, brez katerega bi se ne bilo mogoče spoprijeti z izrednim stanjem ob potresu leta 1976 in v sledečih letih t. i. epopeje obnove, je omogočil utrditev gospodarskega razvoja, razvoj osebnih storitev in dokončno namestitev Dežele na mednarodno sceno. Brez tega ne bi bilo mogoče odgovorno izvajati avtonomnosti, posebnosti in federalizma po načelu sub-sidiarnosti«.
so se spomnili na tiste, bistvene trenutke izpred petdesetih let, ki so dejansko pomenili nastanek Dežele Furlanije Julijske krajine. Po Deželi Siciliji, Sardiniji, po Trentinskem Zgornjem Poadižju in deželi Valle d'Aosti se je »začelo novo poglavje zgodovine na vzhodni italijanski meji«, kot so pisali takratni časopisi. 61 novoizvoljenih svetnikov je priseglo v dvorani tržaškega Občinskega sveta, začasno pa jim je predsedoval najstarejši med njimi, socialist De Sandre iz Sacileja, ob katerem sta sedela liberalec Trauner iz Trsta in komunist Jarc iz Gorice. Doro De Rinaldi, Tržačan, kandidat, ki so ga imenovali krščanski demokrati, je s 34 glasovi postal predsednik. Njegov govor ni bil izrazito političen, temveč človeški. V njem je Skupščino opozoril na osnovne dolžnosti svetnikov.
"Ne pozabimo, da smo ljudje«, je rekel. »Spoštujmo drug dru-
gega. Veliko stvari nas ločuje, vendar smo vsi, brez izjeme, rezultat politične volje prebivalcev naše dežele. Zato moramo delovati v njen prid".
Daljne korenine
Predsednik lacop je v uvodu svojega govora uporabil besede, ki jih je 26. maja 1964 izrekel prvi predsednik Doro de Rinaldini in zaključil s povzetkom otvoritvenega nagovora tržaškega škofa mons. Santina na predvečer namestitve prvega Deželnega sveta. Dva dogodka iz zgodovinske kronike, med katerima se je predsednik sprehodil po petdeset let trajajočem popotovanju, čigar korenine segajo daleč v preteklost, vse do rimskega Ogleja in do Oglejskega patriarha-ta, predhodnika evropske in mednarodne razsežnosti tega območja, pri čemer ne gre pozabiti na Parlament Furlanije.
Gaetano Silvestri (predsednik Ustavnega sodišča) na slovesnosti ob petdeseti obletnici prvega zasedanja Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine.
Predsednik Napolitano slavi našo zgodovino
SODELOVANJE. Predsednik Republike Giorgio Napolitano je
preko Generalnega sekretarja predsedstva Republike, Donata Marre, predsedniku Deželnega sveta poslal telegram, s katerim pošilja "prisrčen in doživet pozdrav" vsem članom Sveta, oblastem in vsem državljanom prisotnim na slavnostni seji".
V sporočilu spominja, da je "različne skupnosti vaše dežele še posebno prizadelo dolgo obdobje izseljevanja in izid zadnjega svetovnega konflikta, ki je privedel do boleče delitve ozemlja in zaradi česar se je zavlekla sama opredelitev posebne avtonomnosti".
"Zahvaljujoč slednji in trudu prebivalcev Dežele, je bilo mogoče premostiti tragedije in težave preteklosti in vzpostaviti konstruktivni dialog ter srečno sožitje med različnimi etničnimi in jezikovnimi skupnostmi«.
INSTITUCIONALNE REFORME
Deželna avtonomnost ne sme biti predmet pogajanj
Franco Iacop,
predsednik Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine
Petdeset let po prvem zasedanju Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je nastopil primeren čas za razmislek o pomenu deželne posebnosti, tudi v luči reform, ki jih obravnavajo na vsedržavni ravni.
V petdesetih letih delovanja se je Deželni svet z vnemo, da-lekovidnostjo, navdušenjem, občutkom za odgovornost, reformatorskim duhom in občutkom za skupnost, soočal z realnimi problemi vzhodne meje Julijske krajine in s parajočimi razdori, ki so se rešili s širjenjem evropskega duha. Brez tovrstnega truda, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ne bi bilo mogoče ustvariti pogojev in sredstev, ki so nato deželo izvlekli iz zaostalosti in gospodarsko-socialnih težav ter jo, v sodelovanju z gospodarskim in podjetniškim svetom, z ustanovami, z vsemi družbenimi akterji, z etničnimi in jezikovnimi manjšinami, z verskimi skupnostmi, z društvi in prostovoljci, spremenili v eno najnaprednejših dežel, tako na
državni kot na evropski ravni. Gre za duh enotnosti in sodelovanja na lokalni in deželni ravni ter pošten in konstruktiven odnos med inštitucijami na občinski, deželni in državni ravni ter z mednarodno skupnostjo, brez katerega bi se ne bilo mogoče spoprijeti z izrednim stanjem ob potresu leta 1976 in v sledečih letih t. i. epopeje obnove. Prav tako ne bi bila mogoča utrditev gospodarskega razvoja, ne bi prišlo do razvoja osebnih storitev in dokončne namestitve Dežele na mednarodno sceno ter ne bi bilo mogoče odgovorno izvajati avtonomnosti, posebnosti in federalizma po načelu subsidiarnosti. S preoblikovanjem Senata in 5. poglavja Ustave, so Dežele danes neposredno vključene v proces globokih institucionalnih sprememb. Če primerjamo sedanji osnutek novega Senata z napovedmi iz prejšnjih mesecev je ta bolj uravnovešen in bolje zastopa zakonodajno razsežnost Deželnih svetov. Glede na predložene dokumente bo Furlanija Julijska krajina imela tri senatorje. Tako bo torej mogoče popolno zastopanje, tako večine kot opozicije medtem ko ostaja
odprto vprašanje zastopanosti slovenske manjšine. Med drugim obstaja možnost, da bodo tudi Dežele z rednim statutom imele določeno stopnjo avtonomnosti v določenih predelih (npr. na ozemljih, ki mejijo z avtonomnimi deželami), če bodo prihodki in odhodki v njihovih proračunih v ravnovesju. To je dobra novica, saj to gre v prid regionalizmu v državni organizaciji in vnaša mehanizem, ki ceni odgovorno upravljanje. Vsekakor pa je potrebno zagotoviti, da bo do prilagoditve statutov, za ureditev odnosov z Državo, prišlo v dogovoru z Deželami.
Franco Iacop (predsednik Deželnega sveta) na slovesnosti ob petdeseti obletnici prvega zasedanja Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine.
Jk_	■■	W V ■ B ■	■	■■	■	| ■ _ ■ V
Avtonomijo zaščitimo in razvijamo s svojo politično-upravno učinkovitostjo ter z narodno-jezikovno raznolikostjo
Igor Gabrovec,
podpredsednik Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine
Rojstni list naše Dežele je zapisan v ustavnem zakonu št. 1 z dne 31. januarja 1963 z naslovom Posebni statut Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki v tretjem členu pravi, da se »v deželi priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, ne glede na to, kateri jezikovni skupnosti pripadajo, ter zaščita njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.« Malo? Seveda, italijanski zakonodajalec bi se bil lahko nekoliko bolj razpisal, bistveno več o Slovencih, o Furlanih, o meji, o zgodovini, o političnih, etničnih in gospodarskih razlogih za ustanovitev zadnje od petih avtonomnih dežel. Veliko o tem pa lahko preberemo v zapisnikih ustavodajne skupščine, ki je občutljivemu in takrat še kar vročem območju na obronkih nove italijanske demokratične republike posvetila kar nekaj razprav, poglobljenih študij in krešenja različnih in mestoma diametralno nasprotujočih si mnenj. Dežela je nastala kot posebna, samostojna tvorba pretežno zaradi prisotnosti manjšin, vendar se je tega dejstva nekako sramovala in ga tako potisnila globoko v svojo zavest.
Zato se je v statutu FJk, žal, zapisala le splošna izjava o načelni enakopravnosti jezikovnih skupin oz. skupnosti, ki pa niso izrecno navedene. »Na ta način je ostala dežela Furlanija - Julijska krajina brez posebnosti, zaradi katere je nastala, namreč brez posebnih kompetenc, ki bi jih morala prejeti kot ostali dve deželi s posebnim statutom - Dolina Aoste in Tridentinska - Južna Tirolska -, v katerih živijo nei-talijanske narodnostne skupnosti« je v neki študiji leta 1989 zapisal dr. Karel Šiškovič in v istem zapisu dodal, da je »Tretji člen torej pomenil korak nazaj v primerjavi z Ustavo [6. člen Ustave pravi, da republika ščiti jezikovne manjšine z ustreznimi določbami], ker je predvideval 'zaščito...etničnih in kulturnih značilnosti', ne pa tudi sredstev, ki naj 'zaščito' uresničijo.«
V ta argument se je, med drugim, poglobil tudi odvetnik Mitja Ozbič v nadvse koristnem in še vedno zelo aktualnem zborniku »Na oni strani meje«, ki ga je leta 2004 izdala Univerza na Primorskem (Knjižnica Annales Majora). »Tudi skopo besedilo 3. člena je vsebovalo vse elemente možnih rešitev v
korist slovenske manjšine na deželnem območju: posebni statut je izhajal iz obvezujočega 116. člena Ustave, ki je navajal FJk kot avtonomno deželo s posebnim statutom in katerega vsebina je bila neposredno že vnaprej določena z X. prehodnim določilom, ki je zelo jasno zahtevalo, naj se v deželi FJk, dokler ne bo dobila posebnega statuta in dokler bi se v njej izvajala določila dežele z rednim statutom, začasno izvajajo splošna določila V. poglavja Ustave, s tem da velja zaščita za jezikovne manjšine v skladu s 6. členom, ki »programira« zaščito jezikovnih manjšin z »ustreznimi določbami« je zapisal odv. Ozbič in takoj zatem pojasnil, da tako napredno tolmačenje določila v deželnem statutu, žal, ni bilo sprejeto in vrsto let je prevladovalo ozko razumevanje tega člena, ki deželnemu zakonodajalcu ni dovoljevalo sprejetja pozitivnih ukrepov v korist slovenske manjšine. Odnos deželnih institucij do slovenske narodne skupnosti se je v desetletjih razvijal z viški in padci, ki so bili vsekakor vezani na vsedržavne dinamike. De-
in
in
ZMANJŠANJE STROSKOV V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI
1.	Prehod na pokojninski sistem, ki pri izračunu mesečnih izplačil upošteva predvsem vsoto prispevkov, in ukinitev dosmrtne rente deželnim svetnikom.
2.	Zmanjšanje števila deželnih svetnikov odbornikov.
3.	Znižanje povračila deželnim svetnikom odbornikom.
4.	Zmanjšanje izplačila deželnim svetnikom ob koncu mandata.
5.	Javni in razvidni prikaz premoženjskega stanja izvoljenih upraviteljev in nosilcev upravnih funkcij.
6.	Do 50 odstotno znižanje prispevkov svetniškim skupinam v Deželnem svetu.
7.	Zmanjšanje stroškov upravnega aparata.
8.	Zmanjšanje zbornih organov v deželnih agencijah.
9.	Omejitve pri zaposlovanju javnega osebja.
10.	Omejitev honorarjev upraviteljev in zaposlenih v podjetjih, ki so v večinski lasti Dežele.
11.	Izboljšanje pogojev najemniških pogodb.
12.	Odstop od kapitalskih naložb v namenskih podjetjih.
vetdeseta leta so prinesla t.i. zakon za obmejna območja, ki je v pričakovanju odobritve organskega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji deželi dodeljeval posebno finančno postavko za podporo kulturnih in umetniških pobud v korist slovenske manjšine. Do zaščitnega zakona, ki nikakor ni dokončno reševal številnih odprtih vprašanj, je prišlo deset let kasneje, leta 2001. Deželni zakonodajalec je svojo osnovno »domačo nalogo« opravil šele leta 2007, ko je deželni svet sprejel zakon številka 26, ki je že po nekaj letih potreben določenih korektur. Medtem se na vsedržavni ravni že dalj časa vije razprava glede bodočnosti, vloge in pristojnosti dežel, tako rednih kot avtonomnih, kar ponovno potisne v ospredje razloge, ki so botrovali nastanku avtonomne dežele Furlanije
Julijske krajine. V tem smislu naj nam bo danes morda še bolj kot včeraj za zgled uresničevanje posebnih statutov v dveh nam sorodnih deželah, se pravi v Dolini Aoste in na Tridentinskem -Južni Tirolski. Jezikovna in narodna posebnost na tistih območjih se je konkretizirala v učinkovite inštrumente za vsestranski družbenogospodarski razvoj, ki daleč presega kulturne in jezikovne okvire. Furlanija Julijska krajina je v svoji petdesetletni zgodovini pokazala, da je ne le opravičena, temveč tudi vredna posebnega statusa, saj ostaja njena vloga na tem evropskem križpotju nespremenjena. Slovenska in druge narodne in jezikovne skupnosti pa še naprej predstavljajo posebnost, ki je za vse nas naravno dano bogastvo in hkrati tudi velik izziv za evropsko naravnano bodočnost.
1 392 Četrtek, 24. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
ff ^ V«V| •	I • v • •
V trziski porodnišnici prvi »goriški« novorojenec
Za porodnišnico tržiške bolnišnice je bil včerajšnji dan pomemben, saj je bilo njeno delovanje okrepljeno zaradi sočasnega zaprtja goriškega porodniškega oddelka. »Zdaj smo res v popolni postavi; imamo dve porod-ničarski ekipi, ki krijeta vseh štiriindvajset ur dneva. Pripravljeni smo ustreči vsem zahtevam in potrebam porodnic, ki bodo svoje otroke rojevale v naši porodnišnici,« poudarja zdravnik Attilio DallAtri, ki je odgovoren za tržiški porodniški oddelek. V tržiški porodnišnici je bilo doslej poleg bol-ničarskega osebja enajst porodničark in devet zdravnikov, zdaj pa jih je preko štirideset, saj se je osebje iz goriške porodnišnice v celoti preselilo v Tržič.
Že nekaj minut po polnoči v noči z nedelje na včerajšnji dan se je v tržiškem porodniškem oddelku rodil prvi dojenček, ki bi drugače privekal na svet v Gorici. Imenuje se Francesco Di Summa, tehta 3,5 kilograma, dolg je petdeset centimetrov, njegova starša živita v Gorici. »Francesco-
va mamica je izbrala porod v vodi in vse je šlo kot po olju. Že druga porodnica se pripravlja na porod, sploh pa so se že postavili v stik s porodnicami, ki so jim sledili v Gorici, tako da vse poteka v najboljšem redu,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Dall'Atri in pojasnil, da bosta v goriški bolnišnici še naprej odprti ginekološka in pediatrična ambulanta. »Mamice naj si ne belijo glave; pred porodom in po njem jim bodo še naprej lahko sledili v goriški bolnišnici, tako da zanje ne bo težav s prevozi. Edino za porod bodo pač morale priti do Tržiča,« pravi Dall'Altri.
V okviru reorganizacije zdravstvene ponudbe bodo sicer porodnicam posvetili še več pozornosti kot doslej; sledili jim bodo tako v Gorici kot v Tržiču, zanje bodo prirejali tudi tečaje, na voljo bodo srečanja po porodu, učili jih bodo tudi, kako se dojenčki masirajo. Informativna srečanja bodo potekala v družinskih posvetovalnicah v Gorici in Tržiču.
GORICA - V zdaj že zaprti porodnišnici
Francesco se je rodil v noči z nedelje na včerajšnji dan
GORICA - Tihi protest v bolnišnici
bonaventura
Klavrn zadnii dan »ZaPrtJe je posledica
■ mlM Will BMlfll III UMI I	v	■■ v»-
o______________________________________________ zgrešenih odločitev«
Protestniki so se proslavili s predsodki do Tržiča in Šempetra
Protestnica je prepričana, da je v Šempetru osem porodnic v eni sobi
bumbaca
Zadnji dan delovanja goriške porodnišnice je minil klavrno. V nedeljo popoldne se je v goriškem porodniškem oddelku zbrala skupina protestnikov, ki se z njegovim zaprtjem nikakor ne strinjajo. Protestnike, med katerimi sta bila občinska odbornika Silvana Romano in Francesco Del Sordi, je nagovorila ena izmed babic, ki jim je dejala, da zdravniki in po-rodničarke odhajajo v Tržič, kjer bodo še naprej pri opravljanju svojega poklica dali vse od sebe. »Žal nam je, ko nekatere porodnice napovedujejo, da bodo raje svoje otroke rodile v Palmanovi,« je povedala babica, ki skupaj s svojimi goriškimi kolegicami zdaj dela v Tržiču. Njen odgovorprotestnikov ni zadovoljil; na dan so prišli predsodki tako do Tržiča in tamkajšnjih delavcev, priseljencev in Bezjakov nasploh kot tudi do šempetrske porodnišnice, ki jih s svojimi nepremišljenimi izjavami podpihujejo tudi nekateri krajevni politiki. Ena izmed protestnic je v nedeljo v goriški porodniški oddelek prinesla letak z napisom, češ da je v šempetrski bolnišnici v eni sobi po osem porodnic z enim samim straniščem; to je v prejšnjih dneh zatrdil sam goriški župan Ettore Ro-moli, vendar ne odgovarja resnici, kot je za Primorski dnevnik pojasnil direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna. »Velika večina porodnic v naši bolnišnici ima lastno sobo in ko-
palnico s straniščem,« je še dodal direktor in pristavil pojasnilo, da si porodnice sobe delijo le, ko je porodov več, kar pa je zelo redko.
V krajevnem časopisju in še zlasti na socialnih omrežjih se je glede zaprtja goriškega porodniškega oddelka v zadnjih dneh zbralo cel kup izjav na izredno nizki ravni; k pomiritvi duhov in treznemu razmisleku na žalost ne prispevajo niti krajevni upravitelji, še zlasti ne, če širijo neresnične informacije, kot je tista o osmih porodnicah v eni sobi. (dr)
Halje ob vhodu v bolnišnico
Okrog tristo zdravnikov, bolničarjev in drugih uslužbencev iz goriške bolnišnice se je včeraj odločilo za tihi protest. Ob vhodu v bolnišnico so obesili svoje bele oz. zelene halje, da bi izrazili svojo prizadetost ob včerajšnjem zaprtju goriškega porodniškega oddelka.
»Obesili smo svoje halje, simbol
bumbaca
svoje profesionalnosti, da bi izrazili solidarnost osebju porodniško-otro-škega oddelka, ki je v zadnjih letih zaradi slabega upravljanja izgubil na ugledu in posledično na številu porodnic. Zaprtje goriške porodnišnice je posledica številnih zgrešenih odločitev, katerih ni mogoče spregledati,« poudarjajo protestniki.
Kraj rojstva otrok ga še zlasti zanima
»Konvencija med deželo Furlanijo Julijsko krajino in šempetrsko bolnišnico še ni bila objavljena, zato porodnice ne vedo, katero porodnišnico izbrati, saj ne poznajo vseh pogojev dogovora. Po zagotovilih dežele naj bi bilo otrokom, rojenim v Šempetru, zapisano na dokumentih, da so rojeni v Italiji. Zdaj pa zdravstveni direktor šempetrske bolnišnice trdi, da bi s takim početjem storili prekršek. Zaradi tega sprašujem deželo, zakaj ni pred podpisom dogovora dokončno rešila vozel kraja rojstva otrok.« Tako pravi deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna, ki deželo sprašuje tudi, kdo bo kril stroške za morebitne zaplete ob porodih in sploh koliko bodo porodi stali. Odgovora na zadnji vprašanji smo objavili v našem časopisu že mi-
nulo soboto, saj dežela FJK in šempetrska bolnišnica vsebine dogovora ne nikakor prikrivata, kot so nekateri zmotno prepričani. V soboto smo zapisali, da sporazum med deželo FJK in bolnišnico iz Šempetra navaja obvezo za šem-petrsko porodniško in pediatrično ekipo, da v primeru, ko bi novorojenec potreboval zdravniško pomoč, le-tega prepelje v oddelek za novorojence bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu ali v bolnišnico Santa Maria della Misericordia v Vidmu in za prevoz novorojenca pokliče številko 118 v deželi Furlaniji Julijski krajini. Stroške prevoza bo krila deželna zdravstvena služba FJK. Strošek hospitalizacije za izvedbo poroda, vključno z oskrbo matere in novorojenca med ho-spitalizacijo, pa je določen na 1.200 evrov za vse vrste porodov. Ziberna nazadnje sprašuje tudi, koliko sredstev bo dežela vložila v predporodno pripravo v Gorici.
GORISKA
Vreče z azbestom
Na pokrajini prispevki za sanacijo azbesta
Goriška pokrajina še naprej spodbuja občane k odstranjevanju azbestnih kritin z garaž, s skladišč in z drugih manjših zasebnih poslopij. Po štirih letih je ponovno objavila razpis, ki zasebnikom omogoča, da pridobijo prispevek za sanacijo azbesta in dela izvedejo po bistveno enostavnejšem postopku kot sicer. V proračun je pokrajinska uprava letos vključila 65.000 evrov, kar predstavlja nekoliko nižji znesek v primerjavi s prvim razpisom leta 2009 in z drugim razpisom leta 2010. »Podoben razpis smo objavili leta 2009, ko je bilo na voljo 100.000 evrov, leta 2010 pa smo zasebnikom namenili 140.000 evrov za odstranitev azbesta; tej vsoti je treba dodati 168.000 evrov, ki smo jih dodelili javnim upravam. Čeprav doživljajo pokrajine težke čase, nam je tudi letos uspelo zbrati določeno vsoto denarja, saj je odstranjevanje azbesta med našimi prioritetami. Denar je na razpolago, čeprav bo verjetno prišlo do nekaterih zamud zaradi pakta o stabilnosti,« pravi podpredsednica goriške pokrajine in odbornica za okolje Mara Černic. Leta 2009 se je prijavilo kar 330 zasebnikov iz cele pokrajine, z razpoložljivim denarjem pa so ugodili 158 občanom, tako da so odstranili kar 7.700 kvadratnih metrov azbesta. Leto kasneje je prispevek prejelo 175 zasebnikov, ki so tako odstranili 115.500 kilogramov azbesta. Černičeva je pojasnila, da bodo s pokrajinskim prispevkom krili 50 odstotkov stroškov za odstranitev azbestnih kritin, ki ne presegajo 25 kvadratnih metrov, ob tem pa bodo ponudili možnost preseganja birokratskih ovir, ki so povezane s tovrstnimi deli. V prejšnjih dveh razpisih so za izvajalca del izbrali specializirano podjetje, tokrat pa bo pokrajina prispevek, ki bo lahko znašal največ 800 evrov, neposredno dodelila občanom, ti pa se bodo sami obrnili na izbrano podjetje. »Prispevek bomo dodelili tudi za odvažanje azbesta, saj je mnogo občanov že poskrbelo za njegovo odstranitev, podjetja pa jim lahko pomagajo pri odvažanju in pri urejanju birokratskih zadev,« pojasnjuje Mara Černic.
Strošek za sanacijo azbesta do 10 kvadratnih metrov površine naj bi se sukal med 800 in 1.100 evri, od 11 do 25 kvadratnih metrov površine pa med 1.300 in 1.700 evri, čeprav so omenjene cene še neuradne. Občani imajo za prijavo na razpis čas do 30. septembra, obrazec pa je na voljo na spletni strani goriške pokrajine www.pro-vincia.gorizia.it.; potrebno dokumentacijo je treba posredovati do 30. aprila 2015. Za dodatne informacije je na voljo telefonska številka 0481-385325.
»Azbest so nekoč veliko uporabljali, zato je v naši pokrajini kar nekaj javnih in zasebnih stavb, ki so potrebne sanacije. Sploh pa so ljudje v naših krajih zelo občutljivi na to temo, zaradi razlogov, ki jih vsi zelo dobro poznamo,« zaključuje Mara Černic. (av)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 24. julija 2014 393 
1
GORICA - Dancing with Maria na 71. beneški Mostri
»Gergoletov film nas je tako prevzel, da se mu nismo mogli odpovedati«
Spet velik uspeh in dosežek potomcev goriškega Kinoateljeja in sploh goriške filmske šole. Edini italijanski film, ki se bo letos potegoval v sklopu devetindvajsetega Tedna kritike na 71. beneški Mostri, bo hkrati tudi edini slovenski film predstavljen v tisti sekciji. Naslov dela je Dancing with Maria (Ples z Marijo), njegov režiser pa je mladi doberdobski avtor Ivan Gergolet. Zgodovina se tako ponavlja in samo leto po izjemnem uspehu celovečerca Zoran moj nečak idiot bo beneška Mostra spet gostila film, ki je nastal ob ko-produkciji Transmedie, Igorja Prinčiča, slovenske producentske hiše Staragara in pa argentinske produkcije Imaginada films. Delo Dancing with Maria je sedemintridesetletni slovenski režiser posnel v Argentini, njegova protagonistka pa je dvaindevetdesetletna plesalka Maria Fux, prava ikona, ena najznamenitejših svetovnih predstavnic plesne terapije, ki poudarja terapevtsko stran in rehabilitacijsko moč plesne metode.
Gergoletov film je torej dokumentarec, ki ga je režiser posnel v Argentini, ko je pospremil ženo Martino (ki nastopa tudi v filmu) na seminar Marie Fux. Kot je povedal sam Gergolet, »me je žena zaprosila, da grem z njo in pos-
namem krajši intervju s Fuxovo, ki mi je omogočila, da sem posnel tudi nekatere trenutke plesnega seminarja«. Ko se je Gergolet vrnil domov, zmontiral petminutni film in ga predstavil producentu Igorju Prinčiču, je ta takoj pristal na idejo, da bi tisti petminutni kratkome-tražec v Buenos Airesu razvili v film.
Ivanov prvenec je do take mere prevzel skupino selektorjev beneškega Tedna kritike, da so prvič v zgodovini vključili v spored tega pomembnega festivalskega sklopa dokumentarni film, saj so do danes vselej predstavljali samo igrane filme. Kot so včeraj pripomnili selektorji na rimski predstavitvi letošnjega beneškega sporeda, »nas je Gergoletov film tako presenetil, da se mu nismo mogli odpovedati, ker te režiserjeva pripoved gane in prevzame, hkrati pa ti tudi dokaže, katero je pravzaprav bistvo filmske umetnosti in do kam lahko seže njen najgloblji pomen«.
Delo Dancing with Maria so februarja letos že predstavili znotraj posebnega sporeda berlinskega festivala Berlinale Talents, ki je namenjen mladim distribucijskim in produkcijskim hišam, se pravi realnostim, ki zbirajo denarna sredstva
Maria Fux v filmu Ivana Gergoleta
za realizacijo in nato distribucijo posameznih filmskih del.
Ivan Gergolet, rojen leta 1977, je diplomiral na Damsu v Bologni. Do danes je posnel že več kratkih filmov, video zapisov, in sodeloval pri realizaciji dokumentarcev, med zadnjimi gre omeniti delo o nastajanju zadnjega Cvitkovičevega filma Arheo, z naslovom Making Arheo film, ki so ga pred dvema letoma predstavili v sklopu tržaškega Alpe Adria film festivala. Z Gergoletovim delom se bo v sklopu Tedna kritike med 27. avgustom in 6. septembrom na beneškem Lidu po-
tegovalo za nagrado za najboljši prvenec sedem filmov, med temi kitajski, vietnamski, francoski, palestinski, nemški in srbski film, katerega avtor je Vuk Ršumovic. Otvoritveni film sklopa bo delo iranskega režiserja, zaključni film pa komedija Arance e Martello (Pomaranče in kladivo) rimskega bloggerja, videomakerja in novinarja Die-ga Bianchinija, ki ga televizijski gledalci bolje poznajo z imenom Zoro. Ob režiserju in scenaristu Ivanu Gergoletu so sodelovali pri montaži Natalie Crismani, pri fotografiji David Rubio, za glasbo Luca Ciut, za ton pa Havir Gergolet. (Iga)
GORICA - Ves prihodnji teden
Spet bo kapljalo
Na prireditvi pričakujejo več deset kulturnih ustvarjalcev
GORICA - Karabinjerji pozivajo k previdnosti
Upokojena učiteljica ni nasedla telefonskemu klicu goljufa
Z leve Federico Portelli, Vesna Tomsič in Stefano Ceretta
foto vip
V goriškem Trgovskm domu so včeraj predstavili pobudo s posrečenim naslovom: Kapljice kulture. Gre že za peto izvedbo priljubljene prireditve, ki v ljudski vrt v Gorici privablja ljubitelje različnih kulturnih zvrsti. V petih zaporednih večerih se bo ves prihodnji teden - od 28. julija do 1. avgusta - zvrstilo več desetin kulturnih ustvarjalcev z različnih področij, ki bodo iz mozaika goriških dejavnosti predstavili utrinke kulture - kapljice. Prireditev si je pred leti omislila Zveza slovenskih kulturnih društev in je z njo uspela zapolniti vrzel, ki v kulturni ponudbi nastane med poletnimi meseci. Uspeh je bil tem večji, ker se je k večerom kulturnega utripa iz leta v leto prijavilo več izvajalcev, med katerimi tudi taki, ki sodijo v višji razred umetniških zvrsti. Nič drugače ne bo niti letos, saj se seznam nastopajočih iz dneva v dan daljša, tako da bo prihodnji teden postregel s točkami za vsak okus. Nastopili bodo pevci, glasbeniki, pripovedovalci zgodb in pravljic, recitatorji, plesalci ...
Zbranim novinarjem je včeraj pobudo podrobno predstavila predsednica pokrajinskega odbora ZSKD za Goriško, Vesna Tomsič, ki je izpostavila, da je možnost nastopa pred publiko v parku odprta vsem, ki si želijo darovati ščepec oz. kapljico kulture
Gorici. Vsak nastop bo trajal največ 5 minut, na posameznih večerih pa se bo predstavilo publiki 7-8 izvajalcev z obeh strani meje. Povedala je tudi, da Gorica hrani v sebi bogastvo, ki ga premorejo le večkulturna mesta. To se bo odrazilo tudi na večernih prireditvah v parku, ko se bodo v različnih oblikah prepletale slovenščina, italijanščina in furlanščina z morebitnimi dodatki tudi v drugih jezikih. Zahvalila se je tudi občinski in pokrajinski upravi, ki sta podprli pobudo in ji tako vtisnili tudi pečat uradnosti. Omenjeni javni upravi sta predstavljala občinski odbornik Stefano Ceretta in pokrajinski odbornik Federico Portelli. Oba sta v presežnikih pohvalila pobudo, ki sta ocenila za zelo izviren prikaz mestnega in primestnega utripa, obsodila pa sta nespametno ravnanje vseh povojnih oblasti, ki so skušale uničiti večkulturno dušo Gorice. Oba odbornika sta se tudi obvezala, da bosta v prvi osebi sodelovala na Kapljicah kulture. Odbornik Portelli je tudi opozoril, da bo prav na prvi dan Kapljic, 28. julija potekalo 100 let od av-stroogrske vojne napovedi Srbiji, ki je pomenila izbruh prve svetovne vojne. Na koncu predstavitve je bil še izrečen poziv vsem, da pristopijo k pobudi in dajo svoj doprinos kulturnim večerom v parku. (vip)
Kličejo jih po telefonu in jih silijo k nakupu revij, ki naj bi jih izdajale sile javnega reda ali gasilci. Ko jim žrtve takoj ne nasedejo, dvignejo ton glasu in svoje zahteve podkrepijo z grožnjami. Žrtve »telefonskih« goljufov so v glavnem starejše osebe, ki na koncu pogosto popustijo in pristanejo k nakupu. Tega pa ni storila 88-letna upokojena učiteljica iz Gorice, ki je poskus goljufije prijavila karabinjer-jem. Ženski je pred dnevi telefoniral goljuf in zahteval, naj poravna naročnino za revijo, ki naj bi jo izdajali gasilci in naj bi stala 90 evrov. Ženska na gasilsko revijo ni nikoli bila naročena, ponudbo je zavrnila, kljub temu pa se je pri njej čez nekaj dni pojavil poštar s paketom z revijami. Upokojena učiteljica paketa ni sprejela in zahtevala, naj ga poštne službe vrnejo pošiljatelju. Takoj zatem je dogodek prijavila karabinjerjem, ki pozivajo predvsem starejše občane, naj ne nasedajo »telefonskim« goljufom in dobro premislijo, preden se odločijo za katerikoli nakup po telefonu.
GORICA - V četrtek
Slovenska pesem v tujem škornju
Pod lipami bo spregovorila Marija Stanonik
V četrtek, 24. julija, ob 20.30 bo pod lipami v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž nov večer, tokratna protagonistka pa bo literarna zgodovinarka, docentka, etnologinja in teologinja Marija Stanonik. Na srečanju bo pobliže spregovorila o knjigi Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska, ki je izšla pred kratkim pri tržaški založbi Mladika. V 270 strani obsežni monografiji Stanonikova v šestih poglavjih obravnava slovensko odporniško pesnjenje za časa fašizma in v Severni Afriki. V njej je zaobjeto pesnjenje slovenskih vojakov v italijanski vojski, pa tudi v ilegali in v pregnanstvu. Poglavje je namenjeno tudi spominskim pobudam, ki so jih leta 1944 posvetili 100-letnici rojstva Simona Gregorčiča. Posebno pozornost avtorica posveča tudi nekaterim likom slovenskih pesnikov, in sicer vojaku v afriški puščavi Andreju Peršiču, vojaku v Rdečem in Jonskem morju Danilu Florjančiču in pesniku v Jeruzalemu in Kairu Antonu No-vačanu. Na goriškem večeru se bo z avtorico pogovarjal profesor, publicist in raziskovalec Tomaž Simčič. Ob Stanonikovi bosta srečanje sooblikovala še zgodovinar in vnuk pesnika Jože Lovrenčiča Andrej Vovko ter sin omenjenega Danila Flor-jančiča, sicer ustavni sodnik Damijan Florjančič.
Goljufi iščejo svoje žrtve med starejšimi ljudmi
Maria Stanonik
GORICA - Na festivalu Amidei
Enrico Magrelli dobitnik nagrade za filmsko kulturo
Na festivalu za nagrado Sergio Amidei bodo drevi v parku vile Coronini na goriškem Vialu podelili nagrado za doprinos k širjenju filmske kulture. Prejel jo bo Enrico Magrelli, voditelj radijske oddaje Hollywood Party iz radia Rairadio3. Ob 17.45 bo Magrelli vodil javno srečanje v goriškem Kinemaxu, kjer bosta o srhljivkah v Italiji spregovorila režiserja Corrado Farina in Aldo Lado. Dopoldne bodo v Kinemaxu predvajali filme »Westfront«, »Contronatu-ra« Corrada Farine in »Hanno cambiato faccia«, popoldne pa »Hollywood Party«, po katerem je dobila ime Magrellijeva radijska oddaja, srhljivko »La corta notte delle bambole di vetro« Alda Lada in znameniti italijanski film »Il sorpasso« Dina Risija.
Ob 21. uri bodo v parku Coronini predvajali film »Blue Jasmine«, še pred tem pa bo krajša svečanost, med katero bodo izročili nagrado Magrelliju; v primeru slabega vremena bo predvajanje v Kinemaxu. Več informacij o festivalskih dogodkih in projekcijah je na voljo na spletni strani www.amidei.com ter na Facebook in Twitter profilu festivala.
Enrico Magrelli
14
Četrtek, 24. julija 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Na zborovskem tekmovanju Seghizzi
Zmagale Estonke
Nagrado za življenjsko delo je prejel Bepi de Marzi - Slovenski zbor Jazzva prvi med vokalnimi skupinami
Bepi de Marzi je letošnji dobitnik nagrade za življenjsko delo, ki jo na tekmovanju Seghizzi podeljujejo na pobudo državne federacije zborov Feniarco. Verjetno najpopularnejši italijanski avtor zborovske glasbe, ki je z »alpinsko« pesmijo Signore delle cime osvojil svet (pesem je bila do danes prevedena v preko sto jezikov), je na nedeljskem nagrajevanju 53. izvedbe mednarodnega zborovskega tekmovanja stopil na oder gledališča Verdi, kjer je v zahvalo za priznanje, posredno spregovoril o svojem odnosu do zborovskega petja z mislijo na letošnjo obletnico vojne in na obisk pri Cecilii Seghizzi, ki je govorila o Gorici kot o »mestu miru«. Skladatelj je povezal ta spomin s sporočilom, ki ga tekmovanje posreduje vsako leto z mednarodnim, pisanim mozaikom zborov, ki odražajo veselje do življenja in petja. Pevci, ki so se zbrali v dvorani goriškega gledališča, poznajo pomen teh besed, saj kot amaterji, prostovoljno posvečajo prosti čas zborovski dejavnosti in so v pripravo za nastop na tem prestižnem tekmovanju investirali nadpovprečno veliko truda. Organizatorji so poskrbeli, da so vsi zbori, s spremenjeno strukturo tekmovanja in dvojno selekcijo (polfinale in finale) imeli več možnosti, da so odnesli priznanja in nagrade, poleg tega, da so tudi zbori druge kategorije (priredbe ljudske, črnske duhovne, jazz in pop glasbe) imeli enako pravico do vstopa v tekmovanje za najvišjo, Veliko nagrado Seghizzi.
Kar je publika poslušala na koncertu nagrajencev je samo del zahtevne poti, ki jo je vsak zbor prehodil od petka do nedelje v raznih kategorijah, poslušalci pa so se tudi s »pokušnjo« lahko prepričali, da si je estonski dekliški zbor Ellerhein zmago še kako zaslužil. Pevke in njihova zborovodkinja, Ingrid Korvits (ki si je z učinkovitim, jasnim vodenjem zaslužila tudi nagrado USCI kot najboljša zborovodkinja), so poleg Grand Prixa prejela tudi prvi nagradi v kategorijah za romantično in za črnsko duhovno glasbo. Iz za-
Nagrajevanje udeležencev
ključnega koncerta pa je bilo verjetno manj razvidno, da je bil favorit za končno zmago rimski mladinski zbor z mešano zasedbo Musicanova, ki je s poglobljenimi izvedbami, vsestransko tehtno pripravo, zbranostjo in muzikaličnostjo predstavljal pomenljiv vzor splošnega, kakovostnega vzpona italijanskih zborov. Na lestvici Velike nagrade se je moral zbor Fa-brizia Barchija zadovoljiti z drugim mestom, večje priznanje za dosežke pa je prejel s prvimi nagradami v kategorijah za renesančno in baročno glasbo ter na lestvici združenih zgodovinskih kategorij. Tretje mesto med finalisti je zasedel ruski dekliški jazzovski zbor Filharmoničnega društva iz Ekaterinburga, ki je izstopal predvsem zaradi precej izumetničenih, pol-koreografskih nastopov, četrto pa dober filipinski zbor Novo Concertante iz Manile, ki se je edini udeležil vseh kategorij in je osmislil dolgo pot še s prvo nagrado v kategoriji sodobne glasbe ter z vrsto drugih in tretjih nagrad.
Zanimivejša je bila konkurenca med vokalnimi skupinami z odličnimi nastopi
slovenske in italijanske skupine, ki sta do zadnjega trenutka navdušili občinstvo z ognjemetom izvrstnih in bravuroznih pop, disko, latino izrazov, ki jih petje a cappella premore. Zmagala je slovenska skupina Jazzva, dobitnica prve nagrade v kategoriji s priredbami pop in jazz glasbe, ki je prejela tudi najvišje točkovanje v združenih kategorijah drugega sklopa. Na drugem mestu 2c kategorije pa je pristalo odkritje letošnjega tekmovanja: Echos Vocal Ensemble iz Cagliarija. Tekmovanja so se udeležili tudi drugi predstavniki Italije: milanski zbor CeT, sicilijanski zbor Cantica Nova in milanska ženska skupina Virgo Vox. V trinajsterico tekmovalcev so spadali še zbori iz Poljske, Taiwana in Madžarske. Nagrajevanja so se udeležili vidnejši predstavniki deželnega zborov-stva, tokrat je stopil pred mikrofon tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je pohvalil neutrudnega predsednika Itala Montiglia za opravljeno delo in vztrajnost. Podelitev nagrad so mecensko podprli Manuela Quaranta Špacapan, Gioia Giorgi in podjetnik Maurizio Figar. (rop)
Veterani v Gabrjah (Brandolin čepi četrti z desne proti levi)
Z veterani tudi poslanec
Na turnirju v malem nogometu v Gabrjah so se minulo soboto pomerili veterani. Šlo je za igralce nad 50. letom starosti, ki so zastopali barve So-vodenj, Ronk in Zbrufadorja iz Pirana. Kljub ne več rosnim letom so igralci treh moštev prikazali dopadljiv nogomet, saj je v nekaterih primerih šlo za odlične bivše nogometaše. Moštva je na začetku nagovorila sovodenjska županja Alenka Florenin, v treh tek-
mah pa so največ točk zbrali igralci iz Pirana, ki so premagali oba tekmeca. Najprej so odpravili Ronke z 2:1, nato še Sovodnje s 5:1. V tekmi med So-vodnjami in Ronkami so slavili domačini s 4:2. Naj omenimo, da je za ekipo iz Ronk igral tudi poslanec v rimskem parlamentu in predsednik pokrajinskega CONI Giorgio Brandolin.
Drevi se bodo na gabrskem igrišču zvrstile polfinalne tekme za moške šesterke; prva tekma bo na sporedu ob 19.20 uri, zadnja pa ob 21.50 uri. (vip)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel.
0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel.
0481-410341.
M Izleti
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
M Koncerti
»LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: danes, 22. in 23. julija »Afrobrasil festival« v knjižnici v Foljanu (Ul. Madonnina 4) od 17.30 do 19.30 brezplačne delavnice igranja afriških in brazilskih tolkal, od 19. do 20.30 brezplačne plesne delavnice in od 21. do 23. ure nastopi; vstop prost.
»NOTE IN CITTA'« (NOTE V MESTU) v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Gorici: 25. julija ob 21. uri Gorizia Guitar Orchestra in so-pranistka Siriana Zanolla. Ob slabem vremenu bo koncert v dvorani palače De Grazia, Ul. Oberdan 15 v Gorici.
Q Kino
DANES V GORICI KINEMAX: 17.30 - 21.15 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX: 16.00 - 17.45 - 18.50 -20.45 - 22.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
18.10 - 21.10 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione« (digital 3D). 17.45 - 20.00 - 22.00 »Mai cosi vici-ni«.
18.00 - 20.10 - 22.10 »The German Doctor - Wakolda«.
prej do novice
www.primorski.eu]
H Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481531508).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it).
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
□ Obvestila
KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta danes, 22. julija.
OPERNI FESTIVAL ARENA DI VERONA: družba COOP NORDEST vabi operne ljubitelje v soboto, 9. avgusta na scensko kantato Carmina Burana Carla Orffa; prijave in informacije do razpoložljivih mest pri okencih družbe ali po tel. 335-7835183.
SPDG vabi člane, ki še niso uredili članarine in zavarovalnine za 2014 in ki se v prihodnjih tednih odpravljajo v gore, da to storijo do konca meseca in
sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu.
AŠKD KREMENJAK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 23. julija 2014, ob 04.00 v prvem sklicu in v četrtek, 24. julija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Jamljah, Prvomajska 20.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
0 Prireditve
ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX
prireja v nedeljo, 27. julija, ob 20. uri srečanje ob ostalinah cerkvice na vrhu Sabotina, kjer se bodo spomnili stoletnice začetka prve svetovne vojne. Prebirali bodo odlomke iz pesmi in knjig, ki so jih napisali Claudio Ru-miz, Boris Pahor, Emilio Lussu, Giuseppe Ungaretti in Clemente Rebora. Zapela bosta zbora Sant'Ignazio in Sa-botin.
»PERCORSI DI-VERSI« (srečanja ob branju poezij, glasbi in gledaliških delavnicah) v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 22. julija gledališki laboratorij; 28. julija Graziella Moacco in Luisa Gastaldo; 29. julija gledališki laboratorij; vstop prost.
»POLETJE V TRŽIČU« - v sklopu niza »Lettere Mediterranee« ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino: 22. julija bosta predstavitvi knjig Gigliole Alvisi »Ilaria Alpi - La ragazza che voleva raccontare l'inferno« ter Luigija Nac-cija »Alzati e cammina« in 23. julija bo Pino Roveredo predstavil svojo knjigo »Ballando con Cecilia«. 24. julija, ob 21.30 bo na Trgu Falcone e Borsellino film »Sole a catinelle«.
»VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja glasbeno predavanje Sergeja Randelovica o Karlu Novaku z naslovom »Kje si Čarli?« danes, 22. julija, ob 21. uri.
»VOJNA JE STRAŠNA STVAR« - Pričevanja navadnih ljudi, dveh Nobelovih nagrajencev in drugih pisateljev ter pesnikov, ki so doživeli grozote prve svetovne vojne na ozemlju goriške pokrajine - v organizaciji SSO: danes, 22. julija, ob 20.30 v župniš-ču na Prvomajski ulici 103 v Sovod-njah in v ponedeljek, 28. julija, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru.
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 22. julija ob 17. uri otroško poletno popoldne in ob 21. uri Turnir iger iz betule; 23. julija ob 22. uri koncert tria Bojan Krhlanko (Jani Šepe-tavec, Joe Kaplowitz, Bojan Krhlanko); 24. julija ob 21.30 glasbeno dokumentirani film »Marley«; več na www.nova-gorica.si.
»POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: 23. julija ob 19. uri poletni BreakDance izziv, mednarodno tekmovanje v BreakDancu na Trgu Ivana Roba; 24. julija ob 20. uri otroška gledališka igra »Športna pravljica v izvedbi gledališča Smejček pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter)«; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si.
V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): 23. julija ob 18. uri sprostilna tehnika s tibetanskimi zvonovi; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in srečanje z Nadio Mi-niussi z naslovom »Meditazione dei Cuori Gemelli«; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visintin; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 329-2164329, ahau.eventi@gmail.com.
0 Mali oglasi
HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Boris Petea-ni iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V FOLJANU: 9.15, Giovanna Camolese vd. Perizzolo v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Orio Burgo (iz tržiške bolnišnice) blagoslov v kapeli pokopališča in na pokopališču; 12.00, Ester Assunta Menegallo vd. Trevisial blagoslov v kapeli pokopališča in na pokopališču v San Dona' di Piave.
DANES V TURJAKU: 12.00, Laura Tomasin vd. Moretti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Giorgio Puntin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
/
SVET
Torek, 22. julija 2014
15
BLIŽNJI VZHOD - V 14 dneh operacije ubitih že 570 Palestincev in 27 Izraelcev
Po krvavi nedelji okrepljena prizadevanja za premirje
GAZA/WASHINGTON/KAIRO -Dan po najbolj krvavem dnevu v šestih letih na območju Gaze, ki je v nedeljo zahteval 140 palestinskih življenj, so se včeraj okrepili pozivi in diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom. Izrael je operacijo nadaljeval, tako da je bilo v 14 dneh operacije ubitih že več kot 570 Palestincev, večinoma civilistov, in 27 Izraelcev.
Po krvavi nedelji se je na zahtevo palestinskega predsednika Mahmuda Abasa na izrednem zasedanju sestal Varnostni svet ZN, ki je izrazil zaskrbljenost nad naraščajočim številom smrtnih žrtev in znova pozval k takojšnjemu premirju. VS ZN je v izjavi pozval tudi k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, še posebej k zaščiti civilistov, ter izpostavil nujnost izboljšanja humanitarnih razmer na območju Gaze.
V	prizadevanjih za dosego prekinitve ognja se je okrepila tudi diplomatska dejavnost. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v okviru bližnjevzhodne turneje v nedeljo prispel v Doho, kjer je pozval k prekinitvi ognja in obsodil nedeljsko izraelsko obstreljevanje soseske Šedžaija blizu mesta Gaza, kjer je bilo ubitih 74 ljudi, večinoma civilistov in otrok.
"Izrael se mora maksimalno zadrževati in narediti veliko več za zaščito civilistov ter spoštovati humanitarno pravo," je dejal Ban, ki je medtem prispel v Egipt. V Kairo je včeraj prispel tudi ameriški državni sekretari Johni Kerry, ki je glavni del krivde za nasilje že pripisal Ha-masu, ker trmasto zavrača prizadevanja za premirje.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je že drugič v treh dneh v telefonskem pogovoru izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju izrazil zaskrbljenost zaradi velikega števila žrtev na obeh straneh. Znova je potrdil pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa pozval k takojšnji prekinitvi ognja.
V	izjavi pred Belo hišo je nato napovedal, da si bo Kerry v Kairu prizadeval za takojšnjo prekinitev ognja, saj je treba ustaviti smrtne žrtve med civilisti. Dejal je, da je Washington resno zaskrbljen zaradi naraščajočega števila smrtnih žrtev med palestinskimi civilisti in izgube izraelskih življenj. Menil je tudi, da je Izrael "že povzročil resno škodo teroristični infrastrukturi Hamasa na območju Gaze".
Hamas medtem vztraja pri svojih pogojih za prekinitev ognja. Zahteva odpravo blokade območja Gaze, ki velja že leta, odprtje mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom ter izpustitev palestinskih zapornikov iz zaporov v Izraelu. "To niso pogoji, temveč zaveze, ki bi jih moral Izrael uresničiti," je dejal palestinski predstavnik Sajeb Erakat po včerajšnjem prvem srečanju Abasa z vodjo Hamasa Haledom Mašalom od začetka izraelske ofenzive 8. julija.
Abas in Mašal sta sicer po pogovorih v Dohi pozvala h končanju izraelske agresije na območju Gaze in odpravi blokade območja. Dogovorila sta se tudi za nadaljevanje posvetov s palestinskimi frakcijami in stikov v tujini s ciljem prekinitve ognja.
Izrael je medtem kljub pozivom nadaljeval operacijo, ki je od minulega četrtka tudi kopenska. V napadih na območju Gaze je bilo tako včeraj ubitih 39 Palestincev, v spopadih pa sedem izraelskih vojakov, pod ruševinami nedeljskih napadov pa so našli 68 trupel.
Med žrtvami so včeraj bili tudi štirje mrtvi v bolnišnici v kraju Deir al Bala v osrednjem delu območja Gaze, kjer je bilo med 70 ranjenimi tudi osebje bolnišnice. Med žrtvami je bila tudi devetčlanska družina s sedmimi otroki blizu Rafe.
Palestinci tavajo med ruševinami v Gazi
ansa
S tem je število smrtnih žrtev med Palestinci v dveh tednih izraelske operacije naraslo že na 570. Skupno število ra-
njenih Palestincev je več kot 3200. Na izraelski strani je bilo v dveh tednih ubitih 27 ljudi, 25 vojakov in dva civilista.
Vojaško krilo Hamasa, Brigade Ezedina al Kasama, so pozno v nedeljo sporočile, da so ugrabili izraelskega vojaka, kar naj bi sprožilo praznovanja Palestincev na ulicah mesta Gaza ter v mestih na Zahodnem bregu. Izrael je ugrabitev zanikal.
Po svetu so se v nedeljo zvečer nadaljevali protesti proti izraelski operaciji. Na ulicah Dunaja, Stockholma in Amsterdama se je zbralo na tisoče nasprotnikov ofenzive v Gazi, protesti pa so minili brez večjih incidentov.
Burneje je bilo v pariškem predmestju Sarcelles, ki ga zaradi skupnosti sefardskih Judov, ki živi tam, nekateri imenujejo "mali Jeruzalem". Tam je med protesti nekaj deset mladeničev zažigalo koše za smeti in metalo pirotehnična sredstva in dimne bombe. Nekateri so celo ropali trgovine in napadli pogrebni dom.
Turčija je od torka razglasila tridnevno žalovanje za palestinske žrtve izraelske operacije, ki jo je označila za pokol. (STA)
Ruski separatisti stražijo vlak s posmrtnimi ostanki žrtev sestreljenega malezijskega letala
UKRAJINA - Nizozemski preiskovalci začeli pregledovati trupla
Moskva trdi, da je blizu malezijskega letala letel kijevski lovec, Obama ošvrknil Putina
KIJEV - Nizozemski strokovnjaki za sodno medicino so včeraj na vzhodu Ukrajine začeli pregledovati trupla žrtev strmoglavljenja malezijskega letala. Vlak s posmrtnimi ostanki, ki so shranjeni v hladilnih vagonih, je sinoči odpeljal v Harkov.
Nizozemska vlada je v Harkovu odprla mednarodni center za identifikacijo žrtev. Na letališču v tem mestu je v pripravljenosti tudi nizozemsko vojaško letalo hercules, saj si nizozemske oblasti želijo, da bi posmrtne ostanke čim prej prepeljali na Nizozemsko, kjer bi hitreje opravili identifikacijo žrtev.
Nizozemsko tožilstvo je medtem sporočilo, da je sprožilo predkazensko preiskavo o strmoglavljenju letala družbe Malaysia Airlines na vzhodu Ukrajine, v katerem je umrlo 298 ljudi. V Kijevu je že predstavnik nizozemskega tožilstva Thijs Berger, so sporočili v Haagu.
Na malezijskem boeingu 777, ki naj bi ga sestrelili proruski separatisti, je bilo med 298 potniki in člani posadke 193 nizozemskih državljanov. Kot so sporočile oblasti v Kijevu, so doslej našli trupla 282 ponesrečencev in 87 delov teles. Od tega je 251 trupel in 66 delov teles v hladilnih vagonih.
Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je ukrajinskim silam ukazal takojšnjo ustavitev vojaških aktivnosti v okolici kraja strmoglavljenja letala, da bi preiskovalcem olajšali delo. Zavzel se je tudi za udeležbo ruskih strokovnjakov pri preiskavi incidenta. Cilj je "maksimalna transparentnost", je dejal.
Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da morajo mednarodni preiskovalci dobiti varen dostop do prizorišča strmoglavljenja malezijskega letala. "Absolutno vse je treba narediti za njihovo popolno varnost in zagotovitev humanitarnih koridorjev, potrebnih za njihovo delo," je dodal. Ruski predsednik je znova zatrdil, da do strmoglavljenja letala ne bi prišlo, če Kijev ne bi znova sprožil vojaške operacije proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. "Z gotovostjo lahko rečemo, da se ta tragedija verjetno ne bi zgodila, če se 28. junija ne bi znova začele vojaške akcije na vzhodu Ukrajine."
ansa
Na ukrajinsko krivdo je sicer namignil tudi visok predstavnik ruske vojske, ki je zatrdil, da je blizu malezijskega potniškega letala, preden je strmoglavilo, letel ukrajinski lovec Su-25. "Pridobivanje višine je bilo zabeleženo za letalo ukrajinskih oboroženih sil. Njegova oddaljenost od malezijskega boeinga je bila tri do pet kilometrov," je na posebej sklicanem bri-fingu zatrdil generalporočnik Andrej Kar-topolov. Po njegovih navedbah je malezijsko letalo zavilo severno z načrtovane poti, najbolj se je oddaljilo za 14 kilometrov, ukrajinski lovec, ki je običajno opremljen z raketami zrak-zrak, pa je bil opažen v njegovi bližini. Dodal je, da je Su-25 zmožen doseči višino 10.000 metrov v zelo kratkem času.
"S kakšnim ciljem je vojaško letalo letelo takorekoč istočasno in na isti višini kot potniško letalo?" se je vprašal Kartopolov. "Želimo dobiti odgovor na to vprašanje."
Dodal je, da je rusko obrambno ministrstvo na dan tragedije zaznalo nenavadne dejavnosti na ukrajinskih radarskih postajah, ki se jih uporablja za upravljanje raketnih sistemov. Kot je navedel, je na območju tragedije v torek delovalo sedem radarskih postaj, v sredo osem in v četrtek, na dan strmoglavljenja, devet. V petek so delovale le štiri radarske postaje, v soboto pa samo dve, je zatrdil. Kartopolov je še zatrdil, da Rusija upornikom ni dobavila raketnih sistemov Buk ali kakršnegakoli drugega orožja ali vojaške opreme.
Borze zaradi napetosti med Zahodom in Rusijo navzdol
LONDON - Pomembnejše borze v Evropi so današnje trgovanje končale s padcem. Vlagatelji so namreč zaskrbljeni, da utegnejo ZDA in Evropa zaostriti sankcije proti Rusiji, skrbijo jih tudi vedno hujši spopadi v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Cena nafte se giblje neenotno, tečaj evra pa je v primerjavi z dolarjem oslabel.
V srditih spopadih za letališče v Tripoliju več deset mrtvih
TRIPOLI - Uporniška islamistična milica je okrepila napade na letališče v Tripoliju, ki je v rokah rivalske uporniške skupine. Po podatkih libijskega ministrstva za zdravje je bilo v tednu dni spopadov ubitih najmanj 47 ljudi. V spopadih, ki so izbruhnili 13. julija in zaradi katerih je letališče zaprto, je bilo tudi 120 ranjenih. Dva dni po propadu prekinitve ognja je koalicija milic pod vodstvom isla-mističnih borcev v nedeljo sprožila nov napad na letališče, spopadi pa so se nato razširili tudi ob cesti, ki vodi od letališča do prestolnice. Zvečer so boji potekali v okolici letališča, nadaljevali pa so se tudi v zahodnih predmestjih Tripolija.
IAEA: Iran spoštuje začasni jedrski sporazum
DUNAJ - Iran je uničil svojo celotno zalogo srednje obogatenega urana, kot to zahteva začasni jedrski sporazum, ki ga je novembra dosegel s šesterico svetovnih sil, je v poročilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Po navedbah IAEA je Iran polovico zaloge 20-odsotno obogatenega zmanjšal na petodstotno obogatenega, preostali del pa so spremenili v nizko obogateni uranov oksid. Teheran se je prav tako v vseh jedrskih obratih vzdržal bogatenja urana nad petodstotno mejo. Teheran in šesterica svetovnih sil, ki so sestavljajo stalne članice Varnostnega sveta (ZDA, Francija, Velika Britanija, Rusija in Kitajska) in Nemčija so se v soboto dogovorili, da rok za sklenitev končnega dogovora o iranskem jedrskem programu, ki se je iztekel v nedeljo, podaljšajo do 24. novembra. Bela hiša in ameriški državni sekretar John Kerry sta sporočila, da je bil doslej dosežen napredek, zaradi katerega se splača podaljšati pogajanja. (STA)
Tudi ameriški predsednik Barack Obama je v izjavi pred Belo hišo včeraj zahteval takojšen in neoviran dostop za mednarodne preiskovalce do prizorišča sestrelitve malezijskega letala. "Odkriti moramo resnico, vendar pa separatisti s podporo Rusije še naprej blokirajo preiskavo in preprečujejo dostop mednarodnim preiskovalcem. Ko se ti približajo, separatisti streljajo v zrak, odstranjujejo dokaze in zato se moramo vprašati, kaj skušajo prikriti," je dejal Obama.
"Takšno obnašanje nima prostora v družini držav in Rusija mora pritisniti na separatiste za neoviran dostop," je dejal Obama in dodal, da je za pritisk na separatiste neposredno odgovoren ruski predsednik Putin. "Čas je, da Putin odstopi od dosedanje strategije v Ukrajini. Če bo Rusija še naprej kršila suverenost Ukrajine, bo še bolj osamljena, gospodarski stroški pa bodo rasli še naprej," je dejal Obama.
O tragediji na vzhodu Ukrajine je sinoči razpravljal Varnostni svet ZN. Na mizi je bil predlog avstralske resolucije, ki zahteva prekinitev vseh sovražnosti in neoviran dostop do prizorišča sestrelitve malezijskega potniškega letala.
Predlog resolucije najostreje obsoja dejanje, ki je povzročilo zrušitev letala, in zahteva od vseh oboroženih skupin, da se vzdržijo dejanj, ki ogrožajo nedotakljivost prizorišča tragedije. Zahteva takojšen, neoviran in varen dostop preiskovalcem. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.231,46
+64,19
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,66 $ +0,39
EVRO .J" L
1.3518 $ -0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
21. julija 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 21. 7. 18. 7.	
ameriški dolar	1,3518	1,3525
japonski jen	136,97	137,07
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,468	27,433
danska krona	7,4567	7,4570
britanski funt	0,795150	0,79155
madžarski forint	309,56	310,05
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1511	4,1476
romunski lev	4,4445	4,4394
švedska krona	9,2592	9,2282
švicarski frank	1,2144	1,2144
norveška krona	8,3975	8,3575
hrvaška kuna	7,6165	7,6160
ruski rubel	47,4681	47,4000
turška lira	2,8662	2,8750
avstralski dolar	1,4407	1,4407
braziljski real	3,0101	3,0228
kanadski dolar	1,4524	1,4533
kitajski juan	8,3956	8,3971
mehiški peso	1 7,5369	17,5189
južnoafriški rand	14,3647	14,4211
1 16 Četrtek, 24. julija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Evra uradno član Juventusa
TURIN - 33-letni francoski reprezentant Patrice Evra je uradno član Juventusa. Francoz je podpisal dveletno pogodbo, njegov nekdanji klub Manchester United pa bo zanj dobil okoli dva milijona evrov odškodnine. Evra je za Manchester United igral od leta 2006, skupno je pri klubu iz Old Trafforda odigral 379 tekem, za svojo reprezentanco pa je odigral 60 tekem. Že v prihodnjih urah naj bi Juventus tudi potrdil najetje nogometaša Udineseja Maximiliana Pereyre.
Italija na EP z 79 atleti in atletinjami Presenečenje v Umagu
Na atletskem EP, ki bo od 12. do 17. avgusta v Zurichu, bo Italijo zastopalo kar 79 atletov (45 moških, 34 žensk). Polovico odprave predstavljajo atleti mlajši od 25 let. »Od njih ne pričakujemo medalj, ampak osebne rekorde,« je ob predstavitvi moštva povedal predsednik zveze Alfio Gio-mi. Zvezdnici sta furlanska skakalka v višino Alessia Trost (na sliki) in pa Libania Grenot, tekačica kubanskega porekla, ki ima na 400 m evropski izid sezone.
UMAG - Na teniškem turnirju Croatia open v Umagu je za prese prve dne poskrbel 17-letni Hrvat Borna Coric (št. 250 na svetu), ki je kot povabljenec na turnirju s 6:2, 6:4 izločil sedmega nosilca, Francoza Edouarda Roger-Vasselina. Njegovo glavno orožje je bil servis s povprečno hitrostjo 220 km na uro, enkrat mu je uspel servis s hitrostjo 250 km na uro.
KOLESARSTVO - Na Touru premočni Nibali že pod drobnogledom
Neprijetna vprašanja
NICA - Po nedeljski zmagi Norvežana Kristoffa v sprin-tu glavnine in dnevu počitka se bo danes začel zadnji teden kolesarske dirke po Franciji. Na sporedu bo 16. etapa od Carcas-sona do Bagneres-de-Luchona (237,5 km). Vsebuje tudi spust, kjer se je leta 1995 smrtno ponesrečil Fabio Casartelli.
Premoč Italijana Vincenza Nibalija je bila do zdaj nesporna. Kolesarstvo je kljub prizadevanjem za njegovo »očiščenje« tako na slabem glasu, da so se v zadnjih dneh začeli stopnjevati dvomi o brezmadežnosti uspehov Sicilijanca. Na novinarskih konferencah, ki sledijo etapam, so mu mnogi novinarji kar direktno postavili vrsto neprijetnih vprašanj. Eden ga je vprašal, v katerih odnosih je z zloglasnim zdravnikom Michelejem Fer-rarijem. »Ga ne poznam. Ivano Fanini je zatrdil, da obstajajo fotografije o najinem srečanju. Prijavil sem ga sodnikom,« je odgovoril. Angleški kolega je hotel od njega izvedeti, kako se počuti v Astani, moštvu, ki ga je na noge postavil zaradi dopinga diskvalificiranega Vinokurov, ki ga vodi nekdanji športni direktor Pantanija Martinelli, v njem pa je glavni Nibalijev pomočnik Scarponi, ki je tudi že odslužil kazen zaradi jemanja poživil. Ni-bali mu je odgovoril, da se v kolesarstvu stvari spreminjajo, dopinga pa, da je vse manj, sam pa, da je v tem boju v prvi vrsti.
Čeprav mu morda delajo krivico, ser Nibali neprijetnim vprašanjem pač ne more izogniti.
Nibali med včerajšnjim dnevom počitka
ansa
GORSKI TEK - Dolomiti sky race
Tadei Pivk odličen tretji na tekmi za svetovni pokal
Gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je med svetovno elito spet stopil na zmagovalni oder. Na tekmi Dolomiti Sky race, drugi preizkušnji svetovnga pokala, je osvojil tretje mesto in bil le sekundo počasnejši od drugouvršče-nega Španca Zinca. »Potdil sem tretje mesto, ki sem ga osvojil že lani na tem tekmovanju, kar me zelo veseli. Na najvišji točki, Piz Boe sem bil peti, v spustu pa sem nadoknadil še štiri mesta in bil drugi. Pred ciljem v Canazeiu pa sem vedel, da me Zinca zasleduje, odličen spinter me je na koncu tudi dohitel in prehitel,« je za spletno stran sportdimontagna pojasnil Pivk, ki je tako na najboljši način tudi praznoval 34. rojstni dan. Odlično formo je slovenski tekač potrdil že pred dvema tednoma, ko je na državni tekmi 4 luglio, zmagal tretjič zapored. Tekmo za svetovni pokal je osvojil svetovni rekorder Kilian Jornet, Španec, zmagovalec svetovnega pokala že leta 2007, 2008, 2012 in 2013. Jornet je čez cilj pritekel dve minuti pred ostalimi.
Na prestižni tekmi gorskega teka je sodelovalo 695 tekačev, ki so morali preteči 22-kilometrsko progo (10 km vzpona in 12 km spusta) od Ca-nazeia mimo prelaza Pordoi do vrha Piz Boe (3152 m) z višinsko razliko 1750 metrov.
Tadei Pivk je tako bistveno izboljšal uvrstitev med svetovno elito. Maja letos je bil na prvi preizkušnji svetovnega pokala 9., zdaj pa se je zavihtel na oder za zmagovalce. Svetovni pokal se bo nadaljeval v Švici, kjer bosta na vrsti dve preizkušnji, 10. in 23. avgusta, nato pa se bo zaključil v kraju Limone del Garda 11. oktobra. Za skupno razvrstitev sicer štejejo tri od petih rezultatov.
Tadei Pivk med vzponom na tekmi svetovnega pokala v Dolomitih
GORSKO KOLESARSTVO
Prvak v olimpijskem krosu je Braidot iz Moša V kategoriji elite so v Pevmi nastopili tudi zamejci
Luca Braidot iz Moša je novi državni prvak v olimpijskem krosu v gorskem kolesarstvu. Na »domačem terenu« v goriški Pevmi, kjer je državno prvenstvo organiziralo društvo Caprivesi, je po šestih krogih prepričljivo premagal vse konkurente, vključno udeleženca olimpijskih iger v Londonu Marca Aurelia Fontano.
V Pevmi so v amaterski kategoriji elite za tekmovalce od 23. do 29. leta nastopili tudi zamejski tekmovalci. Najboljši med njimi je bil Danijel Mervig (klub Gradisca d'Ison-zo), ki se je uvrstil na 27. mesto z zaostankom 20 minut, bil pa je zadnji med kolesarji s polnim številom krogov. S krogom zaostanka sta v cilj privozila še Tomaž Čefuta (Cot-tur Trst) na 30. in Daniel Pozzecco (Flamme Rouge iz repna) na 34. mestu.
KOŠARKA
Phoenix določil proti komu sme igrati Dragic!
ZREČE - Selektor košarkarske reprezentance Slovenije Jure Zdovc je prvi dan priprav na svetovno prvenstvo, ki bo od 30. avgusta do 12. septembra v Španiji, Gorana Dragica izbral za kapetana moštva. Na tekmah, na katerih zvezdnik lige NBA ne bo igral, pa bo to nalogo opravljal Domen Lorbek. Američani oziroma klub Phoenix Suns je namreč starejšemu od bratov Dragic ukazal, da lahko nastopi le na treh prijateljskih tekmah. Hkrati mu je še določil na katerih. To so Grčija, Brazilija in ZDA.
Dobra novica pa je ta, da je Erazem Lorbek, ki so ga na lanskem EP v Sloveniji še kako pogrešali, vnovič potrdil, da ni bojazni, da na svetovnem prvenstvu ne bi zaigral. Lorbek je selektorja prosil še za nekaj dodatnih dni počitka, da bi lahko povsem saniral poškodbo gležnja, ki jo je staknil v finalu španskega prvenstva.
Sicer je imela reprezentanca včeraj v Zrečah dan odprtih vrat za medije. Prišlo je okrog 40 novinarjev. V zadnjih letih komunikacija med slovenskimi mediji in košarkarsko reprezentanco poteka tako, da so košarkarji in strokovno vodstvo ob določenih terminih na voljo za izjave, v prostem času pa do njih ni mogoče priti.
»Če primerjam moje prejšnje obdobje, moram priznati, da je košarkarska zveza naredila velik korak naprej. Vse okoli reprezentance je odlično organizirano. Nič nam ne manjka in lahko se povsem osredotočimo na naše delo,« pravi Zdovc, ki je bil selektor Slovenije tudi leta 2009.
Tudi Albertini
MILAN - Za novega predsednika nogometne zveze kandidira tudi dosedanji predsednik Demetrio Albertini. »Zelimo doseči cilje, ki jih je dosegla Nemčija, a z drugačnim pristopom, ker ne moremo preprosto posnemati Nemcev. Italija je drugače svet,« je strnil svoj program. Da postane kandidatura uradna, ga mora podpreti vsaj polovica delegatov ene od zvez ali pa ena od storkovnih komisij zveze. Doslej še nihče ni dobil zadostne podpore za kandidaturo. Časa je do 27. julija.
Kleiza za Armani
MILAN - Litovski košarkarski repre-zentant Linas Kleiza je podpisal enoletno pogodbo z ekipo Armani Milano. Devetindvajsetletni in 203 centimetre visoki košarkar, ki ima tudi izkušnje iz lige NBA (Denver Nuggets, Toronto Raptors), je lani igral za turški Fenerbahče, pred tem pa v Evropi tudi za Olympiacos iz Pireja.Kleiza, rojen v Kaunasu, je že kot mlad fant odšel v ZDA, kjer je obiskoval srednjo šolo, zato v domovini nikoli ni igral.
Maldonado ostaja
HOCKENHEIM - Moštvo formule 1 Lotus je sporočilo, da bo 29-letni Ve-nezuelec Pastor Maldonado, ki se je ekipi pridružil leta 2013 iz Williamsa, tudi v sezoni 2015 dirkal za Lotus. Maldonado sicer to sezono SP še ni osvojil točke.
ZDA osvojile Firence
FIRENCE - Ameriški odbojkarji so zmagovalci svetovne lige, potem ko so na zaključnem turnirju v Firencah s 3:1 v nizih ugnali Brazilce in po letu 2008 osvojil svojo drugo tovrstno lovoriko. V tekmi za tretje mesto so gostitelji Italijani s 3:0 ugnali Irance
FORMULA 1
pise
Albert Voncina
Z zmago Nica Rosberga na domači Veliki Nagradi Nemčije se je zaključil »nemški« teden, saj so prejšnjo nedeljo igralci Elfa osvojili naslov svetovnih prvakov v nogometu, Rosberg pa je popeljal Mercedes do zmage na domačih tleh prvič po šestdesetih letih. Srečo mu je prinesel tudi rojak in prijatelj Lukas Po-dolski, ki je Rosberga obiskal v Hockenhei-mu, potem ko je sam postal svetovni prvak v nogometu, ne da bi sploh stopil na igrišče. Na splošno se je za nemškega dirkača zaključil res enkraten teden, saj se je poročil z dolgoletnim dekletom Vivian Si-bold, podaljšal pa je tudi pogodbo z Mercedesom do leta 2017 za »pičlih« 55 milijonov evrov. Na lestvici Rosberg trenutno vodi s štirinajstimi točkami prednosti pred Lewisom Hamiltonom, ki je poskrbel za sijajno predstavo, saj je dirko zaključil na tretjem mestu, potem ko je zaradi nesreče v kvalifikacijah startal z dvajsetega položaja. S tem je Lewis še enkrat potrdil premoč Mer-cedesovih dirkalnikov, ki so letos osvojili devet od desetih dirk. Angleški dirkač pa se je izkazal tudi z vrhunsko potezo, s katero je na istem ovinku hkrati prehitel tako Kimija Raikkonena kot Daniela Ricciarda. Na drugo mesto pa se je uvrstil Valtteri Bottas, ki je tako dosegel že tretje zaporedne stopničke. Finski dirkač je s svojim Williamsom dosegel tudi rekodrno hitrost 345km/h na uro, tako da bomo verjetno v Monzi septembra priča zelo visoki hitrosti dirkalnikov F1. Nobene novosti ni pri Ferrariju, za katerega je Fernando Alonso dosegel peto mesto (ponovno po lepem boju s Vettlom), Raikkonen pa je z enajstim mestom že spet globoko razočaral. Če Rosberg vodi v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, je Felipe Massa absolutni kralj v boju za naslov za najbolj osmoljenega dirkača. Brazilec se vedno izkaže na kvalifikacijah, zaradi nesreče pa je odstopil na treh od zadnjih štirih dirkah, kar drugič že v prvem krogu Velike Nagrade. Za nameček ga že v nedeljo čaka steza v Budimpešti, na kateri je leta 2009 doživel najhujšo nesrečo v karieri.
/
ŠPORT
Nedelja, 20. julija 2014 1 9

KOŠARKA - Nasprotniki Jadrana v B-ligi
Proti nekdanjemu prvaku Fortitudu in bivši ekipi Marka Bana
Košarkarska zveza je objavila seznam ekip, ki bodo nastopile v državni B-ligi. Jadran je bil vključen v skupino B, v kateri je 16 ekip (seznam v spodnjem okvičku). Prvenstvo se bo začelo v vikendu 5./6. oktobra, zadnji krog pa bo 19. aprila 2015. V skupini B bosta v nižjo ligo izpadli dve ekipi, najboljših osem ekip pa se bo uvrstilo v play-off. Med velikonočnim premorom bo na vrsti državni pokal, 15. oktobra in 21. januarja pa bosta na vrsti medtedenska kroga.
Pri Jadranu so tako sestavo skupine pričakovali. Skupina je podobna lanski: osem je ekip iz Lombardije, štiri iz Emilije Romagne, tri iz Furlanije Julijske krajine in ena iz Veneta. Sangiorgese in Varese so vključili v skupino A, Rimini pa bo nastopala v skupini C. »V bistvu ne bo tako dolgih gostovanj, kar je dobro! K sreči nas niso vključili v skupino z oddaljenimi ekipami iz Emilije Romagne in Mark,« je sestavo komentiral trener Mura. Najbolj oddaljena ekipa je milanska Urania
Daniel Batich
fotdamj@n
Skupina B
ORTHOS BASKET LUGO (Ra)
BENDETTO XIV 2001 CENTO (FE)
PIACENTINA CORTEMAGGIORE (PC)
FORTITUDO BOLOGNA
JADRAN TRST (TS)
PIENNE PORDENONE (PN)
APU VIDEM (UD)
VIRTUS BERGAMO (BG)
URANIA MILANO (MI)
BASKET LECCO (LC)
ORIZNUOVI (BS)
CREMA (CR)
COSTA VOLPINO (BG)
BASKET MONTICHIARI (BS)
AURORA DESIO (MB)
GARCIA MORENO ARZIGNANO (VI)
SlS km 2SS km SSV km 29l km 0 km lOV km 66 km S64 km 40S km 405 km S5l km SVO km S6l km SOS km 40V km 22S km
(S,0S h) (2,44 h) (S,26 h) (2,44 h) (0,00 h) (l,04 h) (0,40 h) (S,lV h) (S, 5l h) (S,5S h) (S,lS h) (S,40 h) (S, Sl h) (2,4V h) (S,42 h) (2,0S h)
Legenda: naziv kluba, oddaljenost od Trsta, čas vožnje
(408 km), skoraj štiri ure vožnje pa je še do Lecca in Desia (Monza e Brianza), ostala gostovanja pa bodo krajša. Pod vprašajem je še nastop Piacentine, ene izmed najbolj oddaljenih ekip, saj bo morda vključena v A-ligo silver. V tem primeru bo skupina štela 15 ekip (zveza naj ne bi vključila drugih ekip).
Na seznamu ekip izstopa Fortitudo Bologna, dvakratni italijanski prvak (v sezonah 1999/2000 in 2004/05), v sezoni 2009/10 je bil tudi državni prvak A-lige amaterjev (Serie A Dilettanti), zaradi stečaja pa je bil lani preimenovan in vključen v divizijo B. V sezoni 2013/14 je v skupini A osvojil 2. mesto, nato izpadel v četrtfinalu. Med ekipami iz Emilije Romagne izstopa tudi Cento, prav tako z bogato zgodovino, ki na tekmah zbira povprečno 2000 gledalcev. Jadran ga je spoznal nazadnje v sezoni 2011/12, ko je igral v finalu italijanskega pokala državne divizije C. Takrat je izgubil 61:52. Med nasprotniki bo tudi novinec Desio, ki ima z Jadranom kar nekaj povezav. V sezoni 1989/1990 je dres kluba v A1-ligi nosil Marko Ban. V tisti sezoni je ekipa sicer doživela negativen rekord, saj ni zbrala niti ene zmage in izpadla, Ban pa kljub temu ni razočaral. Po statističnih podatkih spletne strani Legabasket je v tisti sezoni dosegel 272 točk. V naslednji sezoni 1990/91 pa je v A2-ligi pri taistem klubu (leta 1994 se je sicer zaradi preureditve preimenoval) igral Jordan Marusic, oče jadrnovca Mattea. Pa še to: s Desiom je Jadran igral nazadnje v sezoni 1995/96 v B2-ligi (pod vodstvom Vremca).
Iz naše dežele ostajata Videm in Pordenone, Spili-bergo, ki je lani izpadel, pa kljub prošnji ni bil vključen v B-ligo. Poleg Jadrana so novinci v ligi lanski tekmec Arzi-gnano (napredoval je po play-offu), Crema in že omenjeni Desio. (V.S.)
PLAVANJE
Še ena kolajna za Vidalija in Perica
Zadnji dan absolutnega poletnega deželnega prvenstva v plavanju v tržaškem bazenu Bianchi je Kristian Vidali (Rari Nantes Trst) v prsnem slogu še tretjič stopil na zmagovalni oder. Po petkovem 3. mestu na 50 m in sobotni zmagi na 200 m, je v nedeljo v času 1:07,62 osvojil srebrno medaljo na 100 m. Vidali bo konec prihodnjega tedna na rimskem Foru Italicu na razdaljah 100 in 200 m prsno nastopil tudi na državnem prvenstvu.
V Trstu je v nedeljo tekmoval tudi David Peric (letnik 1989, tržiški Rari Nantes Adria) in bil z izidom 52,55 tretji na 100 prosto.
KOTALKANJE Polet
Katarina Jazbec na DP pristala na 37. mestu
Na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Roccarasu je kotal-karica ŠD Polet Katarina Jazbec v kategoriji mlajših mladink osvojila končno 37. mesto v konkurenci 43 državnih finalistk. Po sobotnem »shortu« je bila 27., svojo končno uvrstitev pa je v nedeljo poslabšala zaradi napak pri izvajanju piruet, s katerimi je imela težave že dan prej. Res škoda, saj so ji vsi skoki, vključno z dvojnim axlom, zelo dobro uspeli in bi lahko bila na koncu precej boljša. Je pa vsekakor izboljšala svojo lansko uvrstitev, ko je bila 38.
Od danes bo v konkurenci mladink barve ŠD Polet branila Jessica Piazza, konec tedna pa bo za opensko društvo v konkurenci članic nastopila še Valentina Scamperle, poleg nje pa z željo po visoki uvrstitvi tudi naša najboljša kotalkarica Martina Pecchiar.
primorski_sport
facebook 4
NOGOMET - NK Kras že skoraj izpopolnil moštvo za nastop v državni D-ligi
V Repen se vrača vratar Budicin
Lani je bil v D-ligi standardni vratar Legnaga - Najeli tudi mladega branilca Frossa - Do konca tedna naj bi v svoje vrste privabili še enega napadalca
Vadba Triestine v športnem centru v Bazovici: Zarja se ne bo opekla še enkrat, zato zahteva predujem
Nogometni klub Kras je pred ponedeljkovim zborom igralcev rešil tudi vprašanje vratarja. V Repen se je namreč po eni sezoni vrnil Tržačan Luca Budicin, ki je za Kras že igral v D-ligi v sezoni 2012/2013. Medtem ko je Kras ob koncu takratne sezone izpadel v elitno ligo, je Budicin nadaljeval svojo pot na ravni državnega če-trtoligaškega prvenstva v vrstah lombard-skega Legnaga, za katerega je bil standardni vratar. S tem klubom je dosegel miren obstanek. Ker je star dvajset let, še sodi med mlade igralce, ki jih mora klub obvezno uvrstiti v začetno postavo. To velja tudi za druga dve vratarja Krasa Luco D'Agnola (1994) in Dalibora Karana (1996).
»V vratih smo hoteli imeti igralca, ki še sodi med mlade, a je hkrati že dovolj izkušen. Budicin ima za sabo že 63 nastopov v D-ligi, lani se je v Legnagu izkazal,« je povedal predsednik NK Kras Goran Ko-cman. Vsi igralci NK Kras, razen seveda okrepitev iz Slovenije, so Tržačani ali v Trstu živijo in študirajo, izjemo predstavlja mladi branilec Luca Fross (letnik 1996) - tudi on se je pridružil Krasu v preteklih dneh - , ki je doma iz Vileša, lani pa je igral za moštvo Cjarlins Muzane.
Budicin, ki stanuje nasproti nogometnega stadiona Rocco, ima kljub mla-
dim letom za sabo pestro nogometno pot. Igrati je začel v Domiu, nato je mladinsko pot opravil pri San Sergiu, v tržiškem Fin-cantieriju, pol sezone pri Cornu in Trie-stini, pred prvim prihodom v Repen pa je bil član Trevisa.
»Zelo se veselim vrnitve v Repen, saj sem na društvo navezan in cenim vse, ki tam delajo. Mislim, da sem v zad-
Zbor v ponedeljek, od 31. t.m. priprave na Rogli
Zbor igralcev NK Kras za tretji nastop v D-ligi v zgodovini kluba bo prihodnji ponedeljek v Repnu ob 17. uri. Na sporedu bo tudi že prvi trening. V RTepnu bo moštvo pod vodstvom trenerja Arčabe treniralo tudi v torek in sredo, 31. julija pa bo ekipa odpotovala na tedenske priprave na Roglo. V slovenskem letoviš-čarskem in športnem centru se bodo mudili do 6. avgusta. S treningi bodo nato vsak dan (razen 15. avgusta) nadaljevali v Repnu, že 24. in 31. avgusta pa jih čaka nastop v italijanskem pokalu. Teoretsko bi lahko igrali tudi proti Triestini.
Prvenstvo D-lige se bo začelo že v nedeljo, 7. septembra.
njem letu še napredoval kot nogometaš in oseba, predvsem v odnosu s soigralci in upam, da bom to tudi dokazal ter se tako odkupil za prejšnjo sezono pri Krasu, ko smo žal izpadli. Mislim, da so v Repnu sestavili dobro moštvo in da bomo dosegli cilje, ki si jih je zastavila uprava, čeprav se vsi zavedamo, da je D-liga po reorganizaciji prvenstev resnično 4. liga v Italiji in bo zaradi tega zelo zahtevna,« je za naš dnevnik povedal Budicin.
Zdaj išče NK Kras le še enega napadalca. Upajo, da ga bodo najeli pred koncem tedna, tako da bodo na zboru ekipe že v popolni zasedbi. Na spisku žela imajo nekaj imen, vendar še ni znano koga imajo v mislih. Predsednik Ko-cman je povedal le, da zadnja okrepitev ne bo iz Slovenije. (ak)
Včeraj se je v Bazovici, na nogometnem igrišču športnega združenja Zarja, s poletnimi pripravami in prvim opravljenim treningom tudi uradno začela nova sezona Triestine. Predsednik bazovskega društva Saša Kralj je v jutranjih urah »sprejel« trumo približno petindvajsetih pretežno zelo mladih igralcev, ki so se začeli potiti pod taktirko novega trenerja Pasqualeja Luisa. V glavnem naj bi šlo za igralce, ki jih bodo nato vključili v ekipo mladincev, saj so obljubam navkljub doslej imeli pri Triestini kar nekaj težav pri sestavi konkurenčnega moštva za D-ligo, v kateri bo nastopil tudi Kras. Bolj izkušeni igralci naj bi se drugim pridružili v teku tedna, čeprav je vse skupaj dokaj ovito v meglo. Bazovica naj bi gostila Trestino okrog deset dni za prvi del poletnih priprav, tu naj bi nato tržaški če-trtoligaš vadil čez celo sezono. Govorimo seveda o hipotezi. Triestina bo danes še zagotovo trenirala na vedno lepo urejenem športnem objektu na tržaškem Krasu, nadaljevanje priprav pa je pod vprašajem. Pri Zarji namreč čakajo na izplačilo prvega obroka (gre za dokaj skromno vsoto okrog 2000 evrov) enoletne pogodbe za uporabo športnega objekta v Bazovici. Pogodbo je v soboto podpisal predsednik Triestine Hamdi Mehmeti, ki je tudi obljubil takojšnje izplačilo dolga. Denar naj bi ŠZ Zarja prejela danes, najkasneje do jutranjih ur. Ko do tega plačila ne bi prišlo, bi se nogometaši Triestine jutri znašli pred zaprtimi vrati.
Tako predsednik Zarje Saša Kralj kot tajnik bazovskega kluba Robert Kalc sta bila namreč dokaj jasna: »S Triestino smo se pri Zarji v preteklosti že enkrat pošteno opekli, stvar se zato nikakor ne bo ponovila. V primeru, da do jutri (danes, op.p.) na našem računu ne bo nakazila, je za nas pogodba enostransko in v trenutku prekinjena.«
Sama pogodba, kot rečeno, velja za celo letošnjo sezono, saj bo Triestina v Bazovici trenirala tudi med letom. V pogodbi je med drugim zapisano, da v primeru razmočenega glavnega igrišča z naravno travo, mora Triestina trenirati na bližnjem igrišču z umetno travo, kar se je včeraj tudi zgodilo.
Triestina je s svojo prvo ekipo zadnjič imela poletne priprave leta 1994, še v času, ko je bil na čelu društva Raffaele De Riu. Ob koncu tiste sezone je klub prvič bankrotiral, Zarja pa je bila ob zaslužek okrog 25 milijonov lir, kolikor jim je bila dolžna takratna Triestina za uporabo igrišča. Ker si v Bazovici ne želijo, da bi se kaj podobnega letos ponovilo, so bili ob podpisu pogodbe tokrat zelo jasni.
»Imeli bodo dostop do igrišča le v primeru, da bodo razne obroke vnaprej plačali. Komaj bo prišlo do kake zamude, bo sodelovanja konec,« je potrdil Kralj
Očitno je pri raznih tržaških društvih in tudi podjetnikih nečesa že zdavnaj konec: zaupanja in potrpljenja. (I.F.)
1 8 Torek, 22. julija 2014
ITALIJA
/
REFORMA SENATA - Polemika z Gibanjem petih zvezd
Ministrica Boschijeva zavrnila trditve o avtoritarnem zasuku
Šele danes naj bi steklo glasovanje o 7850 popravkih
RIM - Reforma senata in druge ustavne spremembe, ki jih predvideva vladni osnutek ustavnega zakona, si s težavo utirajo pot. Po mnogih odložitvah in zastojih v komisiji je bilo napovedano, da se bo včeraj začelo glasovanje o amandmajih na plenarnem zasedanju senatne zbornice. Toda tudi ta napoved je padla v vodo. Zaradi ob-strukcije, ki jo izvajajo senatorji Gibanja petih zvezd, Levice ekologije in svobode ter skupine avtonomistov Gal, pa tudi "oporečniki" iz vrst Demokratske stranke, stranke Naprej Italija in Severne lige, se bo glasovanje o popravkih pričelo predvidoma šele danes.
Sicer pa je vloženih popravkov kar 7850. Po nekaterih izračunih bi njihova obravnava lahko zahtevala cele tri mesece. Toda vlada računa na hiter postopek z namenom, da bi bil zakon v prvem branju pod streho še pred poletnim premorom. V ta namen naj bi tudi skrajšali parlamentarne počitnice.
Trden namen vlade, da parlament čim prej sprejme to »mater vseh reform«, je včeraj v senatu potrdila ministrica za reforme Maria Elena Bosc-hi. V sklopu splošne razprave je zavrnila očitke Grillovih privržencev in nekaterih drugih krogov, češ da gre za »vsiljeno« reformo, ki naj bi bila plod avtoritarnega zasuka. »Kdor to trdi, je žrtev halucinacij, govori neresnico, laži pa v politiki niso koristne,« je deja-
Ministrica za reforme Maria Elena Boschi med svojim včerajšnjim nastopom v senatu
ansa
la ministrica, sklicujoč se na nekdanjega demokrščanskega politika Amintoreja Fanfanija, doma iz Toskane, iz katere tudi Boschijeva prihaja.
Njena izvajanja so izzvala glasne proteste nasprotnikov reforme. Sicer pa sta v splošni razpravi nastopila tudi poročevalca zakona, Anna Finocchiaro (Demokratska stranka) in Roberto Cal-deroli (Severna liga). Prva je poudarila, da je zakonsko besedilo, ki je v obravnavi, plod dolgih in poglobljenih razprav, Calderoli pa se je zavzel za to, da bi reformo naposled potrdili na ljudskem referendumu. Oglasil se je tudi predstavnik stranke Naprej Italija in zagotovil podporo svoje skupine.
NESREČA - Zaradi slabega vremena
Zadnja plovba Coste Concordie šele jutri
RIM - Nasedla potniška ladja Costa Concordia bo svojo pot izpred obale otoka Gigilo proti pristanišču v Genovi, kjer jo bodo uničili, začela jutri in ne danes, kot je bilo sprva predvideno. Kot so včeraj popoldne sporočili iz agencije za civilno zaščito, so se tako odločili zaradi slabega vremena na območju.
Da se vlečenje Coste Concordie preložili za en dan, je novinarjem sporočil vodja agencije za civilno zaščito Franco Gabrielli, ki vodi obsežno operacijo. Tako so se odločili zaradi slabega vremena, predvsem močnih vetrov, ki so ponoči za več ur prekinili priprave na pot.
Po besedah inženirjev so sicer ladjo kljub vremenu sedaj bolj ali manj že pripravili za zahtevno pot, danes pa bodo sledili še zadnji pregledi. Ob kateri uri točno se bo nato jutri odpravila na svojo zadnjo pot, sicer zaenkrat še ne morejo povedati, je dejal eden od inženirjev Sergio Girotto.
Italijanska mornarica na morju rešila okoli 800 ljudi
RIM - V Sredozemskem morju so v noči na ponedeljek rešili okoli 800 migran-tov, med njimi pa je bilo tudi pet mrtvih, je sporočila italijanska vojaška mornarica. V reševalni operaciji, ki je potekala vso noč in včeraj, so sodelovale štiri ladje mornarice in trgovska ladja. Okoli 800 migrantov so rešili z vrste plovil, tudi splavov, medtem ko so skušali iz Afrike doseči Evropo. Med rešenimi je bilo najmanj 91 žensk in 14 otrok. V največji operaciji so rešili skupno 294 ljudi s treh čolnov. Okoli 60 ljudi so rešili s čolna, ki je bil tik pred tem, da potone. Na njem so našli pet trupel, po trditvah migrantov pa naj bi 20 ljudi še pogrešali. V zadnjih dneh so v italijanskih ozemeljskih vodah rešili že skupno 1771 migrantov, z iskanjem pa nadaljujejo. V soboto so oblasti Malte v Sredozemskem morju našle 30 trupel v plovilu z migranti, ki so prihajali večinoma iz Sirije. Domnevajo, da bi lahko umrli med stampedom ob prihodu reševalnih ladij, italijanske oblasti pa menijo, da bi lahko umrli zaradi vdihavanja strupenih plinov motorja.
"Pri operaciji te vrste ni smiselno hiteti, ne želimo narediti kakšne napake," pa pojasnil Michael Thamm, direktor lastnika ponesrečene ladje, podjetja Costa Crociere. Kot je še dodal, jim 24 dodatnih ur omogoča, da opravijo še več testov in se nato bolj samozavestno lotijo dela. "Verjamem, da bo to dobro porabljen dan," je poudaril.
Costo Concordio naj bi sicer po prvotnih načrtih začeli vleči proti Genovi že včeraj, nato so to preložili na torek in sedaj na sredo. Njeno "spremstvo" bo sestavljalo 14 ladij, med njimi štirje vlačilci. Na krovu ladje bo med plovbo 12 ljudi, odvisno od vremena pa so začrtali tudi alternativne poti.
Ker bo ladja potovala s hitrostjo največ 3,7 kilometra na uro, naj bi za pot potrebovala približno štiri dni.
Reševanje 300-metrske in 114.000-tonske Coste Concordie predstavlja inženirski podvig, kakršnemu svet še ni bil priča. Celoten projekt so začeli maja 2012, operacija pa naj bi skupno stala 1,5 milijarde evrov. Uničenje ladje bi lahko trajalo tudi do dve leti, do 80 odstotkov odpadnega materiala pa naj bi reciklirali.
Luksuzna potniška ladja je 13. januarja 2012 z več kot 4200 ljudmi na krovu pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila, pri čemer je umrlo 32 ljudi.
Odgovornost za tragično nesrečo Coste Concordie so pripisali več uslužbencem družbe Costa Crociere, ki je zato priznala sokrivdo. Kapitan ladje Francesco Schettino se za nesrečo zagovarja pred sodiščem v mestu Grosseto. Sodbo je pričakovati v prihodnjih mesecih, grozi pa mu do 20 let zapora.
Kliknite
za osvežitev.
Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se
povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami.
Naročnina na spletno izdajo dnevnika:
letna	šestmesečna	naročnina za
naročnina	naročnina	30 dostopov
180 evrov	100 evrov	22 evrov
Več na naši spletni strani Za tiste, ki so naročeni na tiskano izdajo,je dostopi brezplačen www.primorski.eu
Primorski
r	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 24. julija 2014
1 B
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Serija: Capri 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Film: Katie Fforde - L'angelo del faro 23.15 Dok.: Italia - Brasile, ActionAid gioca l'altra partita
V^ Rai Due
^ Rai Tre
gli animali magici 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Film: Inga Lindstrom - Un giorno al lago 18.20 Nad.: Cuo-re ribelle 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Pa-perissima Sprint
6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.30 Vreme, sledi Dnevnik -Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conf-litti del cuore 17.00 Nad.: Guardia costie-ra 17.50 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Resn. show: Pechino Express -Obiettivo Bangkok
21.10 Film: Si puo fare (dram., It., i. C. Bisio) 23.40 Nad.: I Tudors
O Italia 1
6.15 Nan.: Friends 6.40 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.25 Dok.: Frank de la Jungla 10.35 Dok.: Letali a 360 gradi 11.10 Dok.: Animali in fuga 12.10 Giffo-ni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Chicago Fire 23.55 Blog Notes
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.10 Dopo le nozze 10.20 Film: Il nemico di mia moglie 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signo-ra del West 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Af-fari 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 2014 17.15 Tour Replay 17.45 Dok.: Geo 18.55 23.25 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Millennium 0.05 Report Cult
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Di-stretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nad.: Il Segreto 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My Life 16.45 Film: Lucky Luke - Daysy Town 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Serija: Walker Texas Ranger 21.15 Film: L'amore e la vita (dram.) 23.25 Film: Dorian Gray (dram., i. B. Barnes)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: La leggenda de-
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (20. julija 2014)
Vodoravno: Trije mušketirji, antialko-holizem, Saar, Art, L. A., eze, Lasker, ikone, B. S., Krapanj, lira, Ati, Vatikan, Alexandre, R. M., Daka, Črni tulipan, Cantu, ars, A. I., otok, das, antimonit, vnos, golobi, R. G., San, NAR, A. B., teror, Ulikses, far, Evian, Ake, Sena, Grof Monte Cristo, ožar, Ade, antika, Klav; na sliki: Alexandre Dumas; njegova dela: Trije mušketirji, Črni tulipan, Grof Monte Cristo.
La 7
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In Onda (pon.) 13.30 0.25 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Star-sky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.10 Film: Emotivi anonimi (kom.) 23.40 Serija: In Treatment
^ Tele 4
Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.20 21.30 Žarišče 13.30 Prvi dnevnik 18.00 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.25 TVD z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.15 Slovenska kronika s tolmačem 20.30 Kontaktna oddaja Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 F. Busoni 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Trst 17.00 Ar-tevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.45 K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba
^ Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žoga-rija 18.30 Moja Afrika, 1. del 19.10 Nami-bija 20.00 Slovesnost ob 70. letnici velikega zborovanja v Kožbani v Brdih 21.00 Pogovor pod murvo 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otroške serije 8.50 9.35, 10.45, 12.00 TV prodaja 9.05 Nad.: Princeska 9.50 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.00 16.45 Nad.: Sila 12.15 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.10 Nad.: Beverly Hills 90210 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.00 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Serija: Trdoglavci 22.55 Nad.: Maščevanje 23.45 Nad.: Na terapiji
Kanal A
6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Amore e guai (kom.)
{T Slovenija 1
6.40 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.0015.40 Otroški program: OP! 9.40 Zgodbe iz školjke 10.25 Odd.: Kje s'pa ti doma? 12.20 Imago Sloveniae 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.25 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. odd.: Obrazi drugačnosti 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 22.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 21.00 Dok. film: Otroci socializma, zamenite mi glavo 22.00 Odmevi 23.20 Serija: Pričevalci
(t Slovenija 2
7.00 8.45, 23.40 Zabavni infokanal 13.40 19.05, 22.55 Točka 14.25 Sam Sebastian -Šesti čut, pon. 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.55 Mostovi - Hidak 18.30 Dok. feljton: Silence, glasbenika s konca sveta 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Na utrip srca 20.45 Hommage a Brahms 21.10 Film: Sevdah za Karima
6.55 18.50 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.50 Volan 8.25 16.35 Serija: Zmeda v zraku 8.55 13.00 Risanke 10.05 17.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.40 Tv prodaja 13.55 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.50 Serija: Zmeda v zraku 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: 21 - Razpad Las Vegasa 22.15 Film: Komandos 23.55 Film: Jekleni osvajalec
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 16. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15,
Torek, 22. julija Rai 5, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Uuomo senza passato
Finska 2002
Režija: Aki Kaurismaki Igrajo: Markku Peltola, Kati Outinen, Annikki Tahti in Juani Niemela
Še en mali človek filmskega režiserja Aki-ja Kaurismakija. Tokrat si je finski avtor za junaka izbral nesrečnega moškega, ki so ga neznanci v megleni noči pretepli do nezavesti in ga pustili na cesti. Junak zgodbe je pri tem izgubil spomin, se zatekel na obalo, kjer so mu krajani pomagali preživeti. Na obali si je v baraki uredil bivališče, prekopal manjše zemljišče ter vzpostavil najprej prijateljsko in nato še ljubezensko vez
z Irmo, žensko, ki se mu je že od vsega začetka prijazno posvetila in ga ozdravela. Tako znova zaživi. Morda celo bolj polno kot prej, kaj pa ko se mu spet vrne spomin? Kaurismakijev celovečerec, ki je leta 2003 v Cannesu prejel veliko nagrado žirije in bil leto kasneje nominiran za tujejezičnega oskarja, je eden stebrov sodobnega finskega filma.
19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Fran-cigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3
6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20	Nedelja, 20. julija 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1020
Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je nastalo plitvo ciklonsko območje. V višinah je nad Italijo in Jadranom jedro hladnega zraka, ki bo v prihodnjih dneh še vplivalo na vreme pri nas.
Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno, predvsem v popoldanskih urah, ko bodo možne plohe, ponekod tudi nevihte. Proti večeru se bo vreme izboljšalo.
Pretežno oblačno bo, občasno bo deževalo, vmes bodo posamezne nevihte. Popoldne bo na Primorskem zapihala šibka burja.
Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 26 stopinj C.
Jutri bo zjutraj še oblačno z rahlimi padavinami. Popoldne se bo zjasnilo.
Jutri bo sprva pretežno oblačno, občasno bodo še padavine in posamezne nevihte. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
2000 m............9
2500 m............7
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9,5.
ZDA - Prikrivanje posledic
Tobačni koncern bo moral plačati milijardno odškodnino
MIAMI - Sodišče na Floridi je ameriškemu proizvajalcu cigaret RJ Reynolds Tobacco Company naložilo, da mora vdovi dolgoletnega kadilca, ki je umrl za rakom na pljučih, plačati odškodnino v višini 23,6 milijarde dolarjev (17 milijard evrov). Gre za enega najvišjih odškodninskih zneskov, ki je bil kdajkoli naložen za plačilo tobačnemu podjetju v ZDA. Razsodba se nanaša tudi na plačilo odškodnine in obresti v višini 16 milijonov dolarjev potomcem pokojnega Michaela Johnsona Seniorja. Porota sodišča je razsodila, da je drugi največji ameriški tobačni koncern RJ Reynolds Tobacco Co. namerno prikrival nevarne posledice njihovih proizvodov za zdravje. Podjetje ni jasno povedalo, da lahko od nikotina postaneš zasvojen, cigarete pa da vsebujejo strupene snovi. Pokojni Johnson je 20 let kadil, preden je leta 1996 umrl za rakom na pljučih. Njegova vdova je tožbo proti podjetju vložila deset let kasneje. (STA)
VELIKA BRITANIJA - Sin princa Williama in Kate
Ob 1. rojstnem dnevu objavili fotografijo princa Georgea
LONDON - Princ George, sin britanskega princa Williama in Kate, se je naučil hoditi, kaže fotografija, ki sta jo v nedeljo objavila njegova starša ob njegovem prvem rojstnem dnevu. Proslavili ga bodo sicer danes.
Na fotografiji je videti, kako deček, oblečen v jeans hlače z naramnicami in temno modro majico, trdno stoji na nogah z dvignjenima rokama in pogledom naravnost.
Fotografijo so posneli 2. julija v londonskem Naravoslovnem muzeju, kamor sta ga cambriška vojvoda in vojvodinja peljala na razstavo o metuljih. "Princ George je bil poln življenja, zelo gotov in samozavesten. To je zelo odločen fantek," je dejal avtor fotografije John Stillwell, ki je princa slikal tudi po rojstvu in ob krstu.
Princ George Alexander Louis se je rodil 22. julija lani ob ogromnem medijskem zanimanju, od takrat pa ga starša redko pokažeta v javnosti, saj mu želita zagotoviti mirno življenje. Rojstni dan bodo praznovali danes v Kensingtonski palači, kjer živijo. (STA)
IjjijfTrp
Ji
ANKETA - Moj-posao.net
Dobra tretjina Hrvatov med delovnim tudi v ljubezenskem razmerju
ZAGREB - Kratko avanturo v službi je imelo 13 odstotkov Hrvatov, dobra petina pa se jih je med delovnim razmerjem zapletla tudi v daljše ljubezensko razmerje, je pokazala raziskava spletnega portala za trg dela moj-posao.net. Več kot polovica od 1100 anketirancev pa je odgovorila, da niso prepletali službe z ljubezenskimi razmerji.
Dobrih 56 odstotkov anketirancev se nikoli ni zapletlo v ljubezenski odnos s sodelavci ali sodelavkami. Medtem ko nekateri pazijo, da na delovnem mestu ne izstopajo iz poslovnih okvirjev, so drugi poudarili, da pravila podjetja, v katerem delajo, prepovedujejo ljubezenska razmerja med zaposlenimi.
"To ni primerno obnašanje. Lahko škoduje osebnim interesom v službi in zaplete medčloveške odnose," portal navaja odgovor enega od anketirancev. (STA)
(POČASI, POČASI)
tekst in fotografije Veronika Sossa
-1-
Malavijsko jezero
»Matandala uli?« »Ntandala omampa, tawonga.« Kako si? Dobro, hvala.
Ni ga mimoidočega, ki te v Mazembeju, vasici v severnem delu Malavija, ne bi pozdravil in zaželel prijeten dan. Pozdrav je kratkomalo obvezen, ne samo med znanci, ampak med vsemi. Tudi tujci. Vljudnost in prijaznost ljudi občutiš na lastni koži ob vsakem koraku v majhni vasi plemena Tonga. Malavi slovi po izjemni prijaznosti prebivalcev, njihovi dobri volji, vedri naravi in pozitivnosti. Ni naključje, da so državo preimenovali v toplo srce Afrike. Prebivalce krasi optimizem, ki jim omogoča, da kljub težavam razmišljajo pozitivno. »Bo že,« so prepričani, moč, da gredo naprej, pa jim daje predvsem vera. Vedo, da bo težko, ampak tudi, da bodo preživeli, saj si vsi pomagajo. Odnosi med ljudmi pridobijo zato v vasi, do katere ne vodijo asfaltne ceste, kjer ni elektrike in tekoče vode, izreden pomen. In del te neizmerne topline je tudi pozdrav.
Malavi leži v jugovzhodni Afriki: na severovzhodu meji s Tanzanijo, na severozahodu z Zambijo, na vzhodu, jugu in zahodu pa na Mozambik. Na vzhodni meji leži Malavijsko jezero, ki je po površini tretje največje v Afriki. Po površini je država šestkrat večja od Slovenije. Uradna jezika sta čičeva in angleščina. Malavi je ena najrevnejših držav na svetu. Po podatkih World Factbook Cie živi v Malaviju več kot 17 milijovov prebivalcev, z letno stopnjo rasti 3,3 % (v Italiji 0,3 %), srednja starost prebivalstva pa je 16,3 let (v FJK 45 let). Virus HIV je v Mala-viju zelo razširjen: na svetovni lestvici je deseta država po številu okuženih z virusom HIV.
Od leta 2012 deluje v Mazembeju, vasi na severu države ob Malavijskem jezeru, center Ela, ki ga je postavila neprofitna organizacija Društvo Ela iz Slovenije. Tam sem kot prostovoljka preživela tri tedne.
Se nadaljuje.