Za gospodarje
Maribor, dne 6. oktobra 1937
Občinska trošarina za vino lastnega pridelka
RazSlrja se kriva razlag* *> Bbötoakl troSarind za. vino, M ga vinogradnik prodaja od pet litrov naprej. Navadno oe razlaga tako: Ako občina zahteva to trošarino, jo mora plačati prodajalec-vinograd-ntk.
Tudi v našem krajo Je začela leta U®8 neka občina pobirati trošarino za vino, prodano od vinogradnikov od pet Otrov naprej, ln sicer 1 din od Otza. Seveda ao se branili vinogradniki tega plačfla (občina j8 na Ijnbo goetflničarjem uvedla to trošarino), Tter Je občina vztrajala pri svojem, se Je obrnil neki vinogradnik v tej zadevi na kr. bansko upravo ta Je dobil aledečl odgovor:
Kr. banska uprava ▼ IdnHJaal, 23. aprila 1938, št. XL No. lZ38iqt
Na Vaše zaprosilo z dne 13. aprila 1938, št 187, v zadevi plačevanja občinske trošarine se dajejo naslednja pojasnila:
V smislu navodil, danih oddelkom finančne kontrole in občinam, je podvrženo plačilu občinske trošarine vse vino, ki se konsumlra na področju občine. Občinske trošarine je oproščeno samo vino lastnega pridelka za lastno vporabo, mašno, bersko in prevžltkarsko vino. Ako prodaja vinogradnik vino lastnega pridelka v količini nad pet, odnosno nad 60 Htrov, je stoer oproščen občinske trošarine, a plačati jo mora konzument Zaradi tega je dolžan prodajalec voditi točen seznam, komu Je prodal vino in koliko, da more na podlagi tega oddelek finančne kontrole ugotoviti konzumenta, ki ni plačal odpadajoče občinske trošarine. — Po pooblastilu itd. načelnik upravnega oddelka: Podpis.
, Ker občina s svojo trošarino rd odnehala, dasiravno ae je finančni kontroli predložil zahtevani seznam konsumentov — grozilo se je celo z rubežjo — se Je imenovani vinogradnik zopet obrnil na kr. bansko upravo z vprašanjem, ali je zgoraj navedeni odlok razveljavljen. Po finančni kontroli Je dobil sledeči odgovgr;
Kr. banska oprava v Ljubljani, 5. septembra 1938, št H. 12.381/2—S-H, Oddelka finančne kontrole v L s prošnjo, da obvesti L L, da Je glede potan* nja občinske trošarine še vedno v veljavi odlok z dne 24. aprila 1936, n. Na 12381/1, — Proda jaleo-vtnogradnik Je le tedaj dolžan plačati občinsko trošarino, ako ne more dokazati, komu Je prodal vina. — naredbi bana, banovinski svetnik: Podpis, Toliko v vednost vsem vinogradnikom, ki prodajajo svoje vino od pet litrov naprej:
Sprememba pogodba H. F. v L. Vprašat», ati bi Izročilno pogodbo lobte ncsve-IJavm, vrnili tastu polovice posestva, VI sl pa računan Izdatke; erventnrtno, ali M lahko dah tastu enkratno odpravnino. — Oboje je sicer mogoče, a le v sporazumu s tastom. Prisil tti pa ga k tema ne morete. V kolikor pravite, da Vas Je notar premotil, da niste napravili take pogodbe, kot ste Jo sprva nameravan, se ne bo dalo nič doseči, odnosno spreminjati, ker bo notar gotovo trdO, da Vaa Je poučil e naravi pogodbe ta da ste Vi izjavni resno, trezno, premišljeno voljo, t&ku pogodbo skleniti, kot m Je zapisala Napočen »{de taroatoe pogodba H. F, v L. Tast Vam Je Izročil potorioo posestva ta sl izgovoril polovico vinskega pridelka. Droga polovica posestva Ja bOa že od prej last Vaše žena Ko ste pri notarja sestavili izročilno pogodbo, m Ja zapisalo, da Vam tast tsroča celo posestva Z «Etrom na to terja sedaj tast od Vsa polovico vinskega pridelka col ega posustao. Vprašate, kaj naj storit», ko ne zmoreta take dajatve. — Ako se Je dogovorilo ta zapisalo, da si tast izgovori polovico vinskega pridelka >na izročenem posestvu«, tedaj mu gre le četrtina vsega. Jasno je, da Vam tast ni mogel izročiti več negoi le svojo polovico posestva, ako je druga polovica bila že od prej last Vaše žene —
— 122 —
tako, da Vam ne bo težko dokazati, da so je pripetila pomota pri zapisu pogodbe. Seve pa ni nemogoče, da si ne bi bil tast, čeprav Vam je Izročil le polovico posestva, dal od Vas obljubiti polovico vinskega pridelka, kolikor ga zraste na celem posestvu! — V pravdi ni nujno, da se daste zastopati po odvetniku. Prosite sodnika, naj Vam med 'pravdo da potrebne nasvete, kaj vse morate navesti in staviti pod dokaz. Menimo, da boste sami najbolje vedeli, o čem se je govorilo In kakšna je bila Vaša In Vašega tasta volja.
Hranilna knjiga namesto denarja. J. K. P. V notarskem pismu imate zapisano, da dobite, ako greste od doma, znesek 20.000 dinarjev. Sedaj Vam ponujajo hranilno knjigo z vlogo 20.000 din In vprašate, ali ste jo dolini sprejeti. — Ker v pogodbi ni bilo določeno, da imate dobiti vlogo, odnosno hranilno knjigo, je Jasno, da Vam pritiče denar. Radi tega niste dolžni sprejeti kaj drugega.
Unitas — pomožna blagajna. J. P. Nam je ta blagajna neznana in zelo dvomimo, da bi bila kaj boljša od enakih že propadlih. Držite se »Vzajemne zavarovalnice«, odnosno »Karitas«. Ako Vam drugi za manjši denar več obljubljajo, ne bodo mogli dolgo vzdržati.
Rojenje čebel. L. S. pri Sv. L. Ob rojenju Vaših čebel Vam je en roj ušel preko meje. Zatekel se je k živi meji kraj njive, kjer ga žal niste opazil L Sele tretji dan po rojenju ste bili obveščeni, kje se roj nahaja. Takoj ste se podali k sosedi ter zahtevali izročitev čebel, soseda pa je to odklonila in vrh tega osporavala, da bi bil roj Vaš. Ponudili ste ji 10% vrednosti kot najdenino in celo odškodnino, pa nič ne pomaga. Orožniki so Vam svetovali, naj sosedo tožite. Vprašate, kaj Vam je storiti in ali ima Čebelarsko društvo v svojem pravilniku urejene podobne slučaje. — Stvar je urejena v občem državljanskem zakonu, ki določa, da morite roj zasledovati v dveh dneh (od rojitve). Ako pa lastnik plemenjaka roja v dveh dneh ne zasleduje, ga sme na javnem svetu vsakdo zase vzeti in obdržati, na svojem pa zemljiški lastnik. — Potemtakem žal ne morete od sosede ničesar zahtevati (nobene odškodnine, odn. primemo ceno za roj) In bi bila vsaka tožba brezuspešna.
Odvetniški stroški višji nogo dolgovana glavnica. K. A. v S. Trgovcu ste od 1. 1.
1932 dolgovali 2.548 din, izterjava! Vas je potom odvetnika, ki Vam je napravil 3.380 din stroškov. Vprašate, kam se naj pritožite. — V kolikor Vam sodišče ni priznalo zaščite, ne morete ničesar več ukreniti. Ako so posamezni stroški določeni od sodišča in Vam naloženi v plačilo pod pret-njo Izvršbe, ste rok za rekurz že zamudili. Ako pa kake stroške zahteva odvetnik sam brez omenjene sodne odločbe, vprašajte na kak uradni dan (v sredo ali soboto) na sodišču, kjer imajo spise, ali so od odvetnika zahtevani stroški primer-ni. Ako so pretirani, Vam jih ni treba plačati, marveč se pustite lahko tožiti. Sevč morate paziti, da višino stroškov morda prehitro ne priznate napram odvetniku, kajti potem, odn. pozneje ne morete več ugovarjati pretiranosti in bi v pravdi podlegli. Ni zakona, ki bi preprečil, da bi odvetnik, čeprav gre za izterjavo razmeroma malega zneska, ne povzročil dolžniku s tožbo in raznimi izvršilnimi predlogi visoke stroške ter ga spravil na boben.
Porok In plačilo obresti. M. V. v K. Vaš pokojni oče je pred leti prevzel pri Posojilnici poroštvo za nek tuj dolg in podpisal zadolžnico. Vprašate, ali ste dediči dolžni plačati obresti, katerih glavni dolžnik ni plačeval, tako da je glavnica (najbrž mislite le skupno vsoto dolga) sedaj večja. — Naš obči državljanski zakon stoji v dvomljivih slučajih na stališču omejenega poroštva. Določa, da se poroštvo no sme dalje raztezati, nego je porok Izrečno Izjavil. Vendar jo tisti, kdor prevzame poroštvo za obrestno glavnico, odgovoren tudi za obresti, a le za tiste, katero izterjati upnica še ni imela pravice. Upnica mora vsak posamezni obrestni obrok takoj po njegovi zapadlosti izterjati. Ako tega ni storila, tedaj radi tega porok ne sme trpeti, marveč je prost jamstva za tiste obresti, ki bi jih upnica morala in mogla izterjati. — Opozarjamo Vas, da poroštvena pogodba prestane v treh letih po porokovi smrti, ako upnica medčasno dedičev ni sodno ali izvensodno opominjala na plačilo dospelega dolga in ako porok ni dal ročne zastave, niti hipoteke.
Višina odvetniških stroškov. Efka. Sosed Vas je tožil radi pešpoti. Sporni predmet je njegov odvetnik ocenil na 12.000 din. Prva razprava se je vršila na sodišču in je trajala približno pol ure, druga na
— 123 —
licu mesta in je trajala približno Štiri ure. Tam ste se poravnali ter prevzeli plačilo dveh tretjin sosedovih stroškov. Odmerjeni so bili na skupno S303 din in vprašate, ali niso morda previsoko odmerjeni. — Sestava tožbe ob vrednosti spornega predmeta 12.000 din stane 506 din. Razprava, ki ne traja dalj kot eno uro, tudi 506 din. Za vsako nadaljno uro razpravljanja treba plačati polovico več, torej za štiriurno razpravo 1265 din. Ako je na tožnikovi ali toženčevi strani nastopilo več oseb (žena), se stroški povišajo za prvo osebo za 10%, za vsako nadaljno za 5%. Kolkovina je znašala najmanj 253 din, komisijski stroški sodišča okoli 200 din (odvisni so od čina sodnih odposlancev, oddaljenosti od sodišča ter trajanja odsotnosti). Komisijski stroški gredo tudi odvetniku, znašajo pa več nego stroški sodišča. Plačati mu je treba javno prevozno sredstvo, ako ni tega, pa pristojbino za voz (avto), nadalje pristojbino za prehrano in za zamudo časa (prebitega na potu) izven časa trajanja razprave; slednja znaša med 8. in 18. uro po 100 din za uro, v ostalem dnevnem času pa po 50 din.
Kaznovanje divjega lovca. Isti. Divji lovec se kaznuje kot tat, in sicer, ako vrednost ukradene divjačine ne presega 1000 din, s strogim zaporom najmanj sedem dni do enega leta, ki se ne da pretvoriti v denarno kazen. Denarne kazni se mu ne naloži. Lahko pa sc izreče pogojno sodbo. Kazen bi bila milejša le, ako je divji lovec bil v stiski, ali ako on ali njegova rodbina niso imeli kaj jesti in je divjačino neposredno porabil za prehrano.
Sadje na drevesu ob meji.. Efka. Lastnina drevesa sc določa po deblu, ki se dviga iz zemljišča. Vsak zemljiški lastnik sme izruvati korenine tujega drevesa iz svojega sveta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v njegov zračni prostor. Ako vej ne poseka, postane lastnik sadja, ki pade s teh vej na njegov svet. Potemtakem smete sadje na vejah, ki segajo s sosednega sadonosnika v Vaš zračni prostor, Vi tudi obrati, vendar morate paziti, da pri tem ne stopite na sosedov svet, ker bi Vas sicer sosed smel tožiti radi motenja posesti! — Na drugi strani se sosedu ne sme kratiti pravica, da zahteva izročitev tistega sadja, o katerem je dokazljivo, da je padlo na Vaš svet z vej, ki no segajo V Vaš zračni prostor.
Ograja tile ob meji. Efka. Pred leti sto si napravili vrt in postavili ograjo tik meje. Takratni lastnik sosednega zemljišča ni nič ugovarjal, sedanji novi pa pravi, da mora stati ograja najmanj pol metra od njegove meje. Vprašate, ali je to res in ali Vas sosed lahko prisili k odstranitvi ograje. — Ni nam znan noben predpis, ki bi glede ograje med zasebnimi zemljišči določal, da morajo biti oddaljene pol metra od meje. Zato Vas sosed ne more prisiliti k odstranitvi Izjema bi bila, ako bi bil sosed priposestvo-val kako pravico (n. pr. obračanja živine ob oranju, hoje ali živinogonje) na polmetrskem pasu ob meji Ako pa ograja stoji že tri leta, Je eventuelno priposestvo-vana pravica vsied triletnega neizvršavanja zopet ugasnila.
Zavarovalnica »Drava«. Z. J. v S. Vprašate, ali ta zavarovalnica res obstoja, njen naslov, ali je zanesljiva in ali je zavarovanje pri njej res mnogo ugodneje in cenejše nego n. pr. pri »Karitas«, kakor to trdi zastopnik »Drave«. — Res obstoja V Mariboru zavarovalna zadruga »Drava« Z omejeno zavezo. Deleži znašajo le 10 din, jamstvo pa petkrat toliko, torej le 50 din. Ni nam znano, da bi ta zadruga imela kako posebno premoženje. Uraduje v najetih prostorih na Trgu svobode. Zavarovalne premije so v splošnem pri vseh zavarovalnicah enake, ker so izračunane od strokovnjakov na temelju statističnih podatkov in verjetnostnih računov. Po dosedanjih izkušnjah so vse zavarovalnice, ki so za majhne premije obetale velike zavarovalnine, propadle in so v več primerih celo tisti, ki so zavarovalnine že dobili izplačane, morali slednje vrniti. »Feniks«, ki je tudi operiral z manjšimi premijami, je n. pr. reduciral zavarovane vsote na 45%. Ko želite vedeti za naša mnenje, odnosno nasvet, Vam priporočamo, da zaupate naši »Vzajemni zavarovalnici« in »Karitas«, ki ima milijonske rezerve, velike palače, ki je pač povsem zanesljiva, ki obljubi le to, kar soliden zavod more in ki obljubljeno gotovo tudi izplača sedaj, pa tudi — ako Bog da — še nadaljnjih 30 let
Obnovitev ograje In obstoj iste po tBÄ letih. B. J. D. B. 23. marca 1034 ste na meji postavili ograjo, in sicer na sveto« ki je Vaša last odnosno ste ga vedi» "VI uživali. Letos julija ste staro ograjo n»*
..J
— 124 —
domestfn z novo, pa j« naenkrat začel mejaš ugovarjati. Vprašate, ali Vaa lahko toži na odstranitev ograje, pri čemur omenjate, da je. mejaš zadnja tri leta pri oranju obračal na svojem svetu, ko ima ob njivi travnik v širini 3,60 m. — Ako stoji ograja res na Vašem svetu, odnosno na svetu, ki ga uživate vsaj 30 let in ste ga torej priposestvovali. Vas nihče ne more uspešno tožiti na odstranitev ograje, ko je stala že M leta in M torej dotičnik, ki bi bil imel kako nasprotujočo služnostno pravico, slednjo vsled poteka treh let, odnosno neizvrševanja skozi tri leta, izgubil. Tako Je a. pr. mejaš, ki je preje (preden je ograja stala) morda pri oranju obračal živino na Vašem svetu, to svojo pravico izgubil radi neizvrševanja skozi tri leta.
Prilaščanje ceste brez prošnje. M. J. v I. Neka posestnica Ima na razpolago javno cesto, ki pa je zelo slaba In blatna, vsled česar Je noče uporabljati, pač pa uporablja drugo pot, za katero je njen pokojni mož vedno prosil, ona pa noče prosta že od leta 1930 naprej ta pravi, da ne bo prosila. — Ako Je navedena posestnica posestvo podedovala in Je pokojni posestnik za pot res prosil, smejo lastniki sveta, po katerem teče pot (ako so lastniki trije, morajo skupno tožiti, en sam solastnik ne more) posestnico tožiU na priznanje, da ji pravica do poti ne pri-stoja In na opustitev voženj. Ako pa je bila že preje »©posestnica in ni nikoli prosila, odnosno je brez prošenj vozila že 30 tat, bi büa pravico do vožnje pripose-stvovala.
Za kvaBfiehano delavstvo In za vajence ne veljajo minimalne mezda, določene z banovo uredbo z dno 1. avgusta. Tudi za nočno delo ne vsebuje ta uredba nikakih posebnih določil.
KopSQa s hmeljem
V Savinjski dolini plačujejo za izbrani prvovrstni hmelj 25—28 din, za dobri srednji 24—25 dta, za srednji 22—24 din, za slabi HTtttaJl 19—22 in za slabši 19 din za 1 kg. Prodanega Jo 85% letošnjega pridelka. Za hmelj Iz Vojvodino plačujejo najboljše blago po 14—16 din, za srednje 10 do 14 din, za ostalo 5—10 din za 1 kg. Radi izvoza našega hmelja v Nemčijo je bil zaključen zadnje dni v Dubrovniku ob
prüiki zasedanja stalnega Jugoslovansko -nemškega odbora dogovor, po katerem bo plačala Nemčija večjo količino našega hmelja v kliringu. S tem se bo izvoz našega hmelja v Nemčijo znatno dvignil. Letošnjega hmelja je v Nemčijo prodanega 80%. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in za doma se plačuje po odbitku 20% izvoznega davka za letošnji Hallertau 42 do 47 din, Spalt 42—55 din, Hersbruck, Anschgrund, Rheinpfalz, Württemberg ln Baden 35—40 din, Jura 42-—50 din in Tett-nang 41—46 din za 1 kg. Posamezne pivovarne plačajo pri direktnem nakupu sem-tertje tudi nekaj več.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Spalt)	1937 1936 dinarjev 55	78	
Cehoslovaška (žatec)	30	29
Jugoslavija (savinjski!	26	26
Belgija ((Alost)	24	26
Poljska (Lublin)	23	23
Francija (alzaški)	22	23
Amerika (Oregon)	14 it	44
Sejmsfca poročna
Mariborski živinski sejem 28. septembra. Prignanih je bflo 12 konjev, 16 bikov, 139 volov, 446 krav ta 17 telet, skupaj 630 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 4.50—5.75 dta, poldebeli 3.75—5, plemenski 3.30—4.50, biki za klanje 3.30—4.50, klavne krave debele 3.75 do 4.80, plemenske 3.20—4, klobasarice 2.20 do 3.15, molzne 3.25—4, breje 3—3.50; mlada živina 3.70—5; teleta 4.50—6. Prodanih Je bflo 402 komadov. — Česne mesu: volovsko meso prve vrste Ikg 10—12 dta, druge vrste 8—10, mes6 od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso prve vrste 8—10, druge vrste 10—12, svinjsko meso sveže 10—14 dta.
Mariborski svinjski sejem L oktobra. Na današnji svinjski sejem Je bflo pripeljanih 274 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—100 dta komad, 7—9 tednov 97—105 dta, 3—4 mesece 130 do 170 dta, 5—7 mesecev 210—340 dta, 8 do 10 mesecev 350—440 din, eno leto stari 620—780 dta. Kilogram žive teže 6—7.50, kilogram mrtve teže 9—11 dta, prodanih je bilo 84 komadpv.