PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. s) Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 223 (11.639) Trst, petek, 23. septembra 1983 Sklenjen obisk državnega poglavarja v Črni gori Običajen osebni uspeh Pertinija in razgovori An d reotli -M oj sov Govor je bil tudi o zaščiti Slovencev v Italiji Iz Cetinja poroča BOJAN BREZIGAR CETINJE — Predsednik Pertini je kot veiik prijatelj končal obisk v Črni gon. Obisk je bil navdušujoč, saj je italijanski predsednik zelo priljubljen in Poznan kot velik in dosleden borec za mir in za pravice. Navdušenje je bilo seveda obojestransko, saj je nadvse prisrčen sprejem razveselil tudi italijanskega gosta in mu potrdil, da 'je v Jugoslaviji vedno dobrodošel. Včeraj si je Pertini ogledal Cetinje, nel.danjo pre- Craxi v Den Haagu DEN HAAG — Predsednik vlade Craxi je sinoči, Po nedavnih pogovorih z angleškimi in francoskimi voditelji, nadaljeval svoje «;.eteče» posvete o kočljivem vprašanju namestitve «evroizstrelkov» in ženevskih pogajanj, s poletom v holandsko prestolnico, kjer se je kratko pogovarjal z ministrskim predsednikom, demokristjanom Lubbersom. Nizozemska je namreč še zadnja članica NATO, la ni sklenila sprejeti ameriške rakete na svoje ozemlje. stolnico Črne gore in z zanimanjem obiskal muzej, kjer je posvetil veliko pozornost vsem eksponatom, razen posnetkov bivših italijanskih monarhov. Zunanja ministra Andreotti in Mojsov pa sta izkoristila priložnost za izmenjavo mnenj o številnih med narodnih vprašanjih, predvsem o bližnjevzhodni krizi in o ženevskih pogajanjih v okviru splošnih prizadevanj obeh držav za dosego čimširšega miru v svetu. Govorila sta tudi o dvostranskih odnosih in v tem okviru o vprašanjih zaščite slovenske manjšine v Italiji, kajti s to problematiko se bo predsednik Pertini soočal tudi na svojem bližnjem obisku v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Andreotti je italijanska stališča do mednarodnih vprašanj obrazložil v intervjuju beograjskemu tedniku «NIN» in med drugim izrazil željo, da bi bili čimprej dani pogoji za odpravo jugoslovanskih restriktivnih ukrepov za prehod meje. Obisk je bil torej nadvse uspešen, če upoštevamo veliko popularnost Pertinija in navdušenje, ki je spremljalo italijanskega predsednika. Kar pa zadeva pogovore na ravni zunanjih ministrov ni mogoče zabeležiti večjih novosti v primerjavi s prejšnjim stanjem in ostajajo vprašanja, ki so bila odprta po februarskem srečanju Mojsov - Colombo, še vedno odprta. Sicer pa od tega obiska večjih novosti ni -bilo pričakovati, saj je šlo za prijateljsko srečanje z velikim poudarkom na doprinosu italijanskih garibaldincev pri graditvi sodelovanja med dvema sosedoma ob Jadranu. S sinočnje seje občinskega sm Franco Richetti (K li) novi tržaški župan Franco Richetti Demokristjan Franco Richetti je od sinoči novi tržaški župan, šeststrankar ska koalicija KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenska skupnost pa je postala nova vodilna sila (čeprav manjšinska) v tem izvoljenem telesu. Tržaško občino je od leta 1978 upravljala Lista .za Trst, najprej z enobarvnim odborom, po komisarski upravi pa v koaliciji z laiko - socialističnimi strankami. Richetti, ki je bil prej načelnik svoje svetovalske skupine, je bil izvoljen v prvem glasovanju. Zanj so glasovali vsi svetovalci nove koalicije, ki bo v občinski skupščini uživala podporo 22 svetovalcev na šestdeset, ter svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki pa je to svoje stališče utemeljil le kot osebno priznanje Richettiju, ne pa kot politično podporo novemu odboru. Komunisti so glasovali za načelnika skupine Calabrio, listarji (razen bivših odbornikov Bassanija in Frausinove) In fašisti pa se niso udeležili glasovanja. Občinski svet je sinoči izvolil tudi novi občinski odbor, ki ga kot efektiv-i odborniki sestavljajo demokristjani Vattovani, Ponis, D’Alessandro, Ca-landruccio in Favotti, socialisti An-ghelome, Jagodic, Agnelli in Seghene, socialdemokrat De Gioia, republikanec Pacor ter liberalec Trauner, kot odborniki suplenti pa Lokar (SSk), Orlando (KD) in Rossi (PRI). Pred izvolitvijo župana sta svetovalca Bassani in Frausinova (slednja je bila med ustanovitelji melonarske-ga gibanja) uradno izstopila iz LpT ter najavila ustanovitev neodvisne svetovalske skupine, kar so njuni desno usmerjeni somišljeniki pozdravili s kričanjem in z žvižganjem. Novi tržaški župan, ki je ravnatelj deželnega odbomištva za šolstvo in kulturo, je po rodu Tržačan in je star 45 let. (st) Aleksandar Grličkov o Slovencih v Italiji Včeraj na tiskovni konferenci v Trstu Predstavili 14. ZOI Sarajevo ’84 Posnetek z včerajšnje tiskovne konference v časnikarskem krožku v Trstu LJUBLJANA — ^Nepriznavanje Manjšin in reduciranje njihovih pra-vic, ki so jim zagotovljene z mednarodnimi pogodbami, ne govorita o strahu* pred manjšinami v nekaterih deželah, temveč o težnjah, da bi zagotovili etnično čiste državno - pravne celote*. To je med drugim poudaril dr. Aleksandar Grličkov, član predsedstva zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v pogovoru za «Dnevnik». Dr. Grličkov je med drugim odgovoril tudi na naslednje vprašanje: «Slo-venci v Italiji se že dolgo borijo za globalno zaščito. Nekateri menijo, da je važnejše, da so Slovenci v Italiji močni le gospodarsko, vse drugo pa je po teh mnenjih manj pomembno. Kaj mislite o takšnih mnenjih?* «Te trditve- nikakor ne morem spre jeti. Seveda ne bi bilo slabo, če bi Slovenci bili močni gospodarsko, da Pa bi se potrdili kot Slovenci, vsak posebej in kot manjšinska skupina, pa morajo uživati vse manjšinske pravice. To je tudi smisel globalne zaščite in interesa matične domovine za njih in obratno, njihov interes za razvoj in vrednosti matičnega naroda. Takšno razmišljanje ni nobena oda nacionaliz- mu, temveč najširše in najbolj avtentično tolmačenje borbe za človeške pravice in ljudske svobode.* «Krepitev gospodarske osnove manjšine je mogoče le s tesnim sodelovanjem z matično domovino. Nekateri jugoslovanski ukrepi so te težnje zaustavili, v nekaterih primerih pa smo šli celo nazaj. Nasprotniki so tako dobili argument več. Strinjamo se v oceni, da so naše težave precejšnje, vendar pa smo tudi prepričani, da bi nekatere rešitve morale biti selektiv-nejše. Ali menite, da gre za privilegi-jo, če za prebivalstvo obmejnega območja ne bi veljale nekatere omejitve?* «Mislim, da ne moremo govoriti o privilegijah takrat, ko gre za rešitve, ki smo jih sprejeli z mednarodnimi pogodbami, če nekatere omejitve ne bi veljale za prebivalce obmejnih območij. To ni le odnos do meddržavnih sporazumov, temveč tudi politični interes, da bi tako ohranili in poglobili sodelovanje z manjšino.* «V minulih mesecih smo znova opazili oživljanje posameznih idej, da ROBERT MECILOŠEK NADALJEVANJE NA 2. STRANI V prostorih časnikarskega krožka v Trstu je bila včeraj tiskovna konferenca, ki jo je priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in na kateri so predstavili 14. zimske olimpijske igre, ki bodo od 7. do 19. februarja 1984 v Sarajevu. Ob prisotnosti lepega števila časnikarjev, športnih in političnih delavcev, med katerimi smo opazili konzula SFRJ v Trstu Aleksandra Nikoliča, predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Tamaro Blažino in dru- ge, so najprej odprli razstavo na temo tTisoč razstav v tisočih mestih sveta*, nakar so predvajali dokumentarni film z naslovom «Sarajevo vas pričakuje*. Že iz filmskih posnetkov je bilo jasno, da je Sarajevo že nared za veliko športno prireditev, ki bo v mesecu februarju osredotočila pozornost vsega «športnega sveta*. Objekti so namreč že dokončani, proge nared. V teku pa so še zadnja dela za to največjo športno manifestacijo, ki je bila kdajkoli v Jugoslaviji. Po uvodnem pozdravu predsednika ZSŠDI Oda Kalana sta nato podpred sednik izvršnega odbora organizacijskega odbora 14. ZOI Sarajevo 1984 Aziz Hadžihasanovič in direktor centra za informiranje sarajevske prireditve Pavle Lukač izčrpno odgovorila časnikarjem na razna vprašanja. Tiskovna konferenca je nedvomno povsem uspela, zamisel, da so jo priredili v našem mestu, pa je bila vsekakor zelo posrečena, saj je pričakovati (in to sta tudi ugledna «sarajev-ska gosta* izrazila), da si bo sarajevsko prireditev ogledalo veliko število ljubiteljev iz naše dežele, kot tudi iz vse Italije. Protest proti nameravani ukinitvi družinske doklade RIM — «Ukiniti družinske doklade pomeni neumnost in nesprejemljivo stvar,* je dejal glavni tajnik CISL Camiti, ko je komentiral predlog ministra za delo De Michelisa. In to je samo ena izmed protestnih izjav, ki se začenjajo dvigovati po vsej Italiji. Ukinitev družinske doklade bi prizadela okrog 30 od stotkov italijanskih družin, in sicer Ustili, ki imajo več kot 26 milijonov lir letnega dohodka. Tako bi na pri-nier uslužbenec, ki vzdržuje dva otroka in ženo, izgubil mesečno 60 Usoč lir in letno 720 tisoč lir, kar je že lepa vsota. Najrazličnejše organizacije so že pozvale vlado, naj »ponovno vzame v pretres to vprašanje in naj ga resno obravnava*. Za zavod INPS pa bi bil to že čeden prihranek, kajti samo letos bo moral izplačati za družinske doklade 3.767 milijard, čeprav je blagajna, ki u-Pravlja ta izplačila, presenetljivo aktivna kar za 4.800 milijard. Sindikalne organizacije ob vsem tem pripominjajo, da so se z vlado pripravljene pogajati, vendar si vlada ne sme dovoliti tako svojeglavih odločitev in se spuščati v pogajanja na časopisnih straneh. Kajti sindikat ni amortizator družbenih sporov. Pod taktirko radikalcev nov scenarij za Negrija RIM — Italijanski parlament le s težavo prikriva zadrego ob nepredvidenih zapletih zadeve Negri, ki grozijo, da se bodo spremenili v pravi spektakel v za dovoljstvo vsega evropskega ne samo bulvarskega temveč celo resnega tiska. Tonija Negrija namreč zaman iščejo, da bi ga ponovno strpali v zapor. Medtem pa Pannella v Berlinu zagotavlja, da točno ve, kje se na ha ja njegov varovanec. Da bi bila mera polna, radi kalni poslanec Spadaccia nedolžno napoveduje, da niso še zarisali vsega scenarija zadeve Negri. Kaj torej še čaka Italijo? Sodeč po meglenih na migih bodo tokrat radikalci skrbno izbrali najprimer nejši scenarij. Kot oder za nenaden Negrijev vstop na prizorišče ‘bi lahko izbrali evropski parlament v Strasbourgu. Morda bi ga lahko celo kandidirali za evropskega poslanca, da bi v še večje težave spravili italijanske politične sile v primeru, da bi bil Negri tudi izvoljen. Volitve bodo namreč že prihodnje leto. Ni pa povsem izključeno, da se ne bo Toni Negri obrnil na evropsko razsodišče v Strasbourgu, ki je že večkrat kritiziralo skrajnosti italijanskega preventivnega zapora. To je vsaj nedavno izjavil Negri pariškemu «Le Mondm. Vsekakor je za zabavo omikane Evrope poskrbljeno. Deželni svet ocenil načrt Fincantieri NA 4. STKANI Razstava ob 85-letnici Černigoja NA 5. STKANI Svetovni rekord v skoku v višino Svetovni rekord v skoku v višino (237 cm) Kitajca Zhu Jianhuaja je zdržal samo tri mesece. Včeraj je namreč Jianhua na tekmovanju v Šangaju za centimeter izboljšal svojo svetovno znamko, saj se je povzpel na 238 cm. Poskusil je tudi na 240 cm, vendar mu ni uspelo. S tem uspehom se je mladi kitajski atlet oddolžil za delen neuspeh v Helsinkih. Mladinske igre 3 sosednih dežel V Trstu bodo danes in jutri 10. mlavdinske igre treh sosednih dežel, Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. V sedmih športnih disciplinah se bo pomerilo kar 231 mladih atletov. • Grličkov NADALJEVANJE S 1. STRANI naj bi bile manjšine — vsaj v sodobni Evropi — že zdavnaj «preživele». Ali menite, da so take trditve upravičene.* «Mnenj o «preživelosti» manjšin ni bilo slišati samo v minulih mesecih. Tisti, ki nasprotujejo reševanju vprašanja manjšin, že dalj časa razširjajo to pojmovanje. Vendar pa jih življenje vztrajno demantira. Prav Evropa kaže vrsto nasprotnih primerov, ki pričajo, da vprašanje pravic narodnostnih manjšin še zdavnaj ni «pre-živelo*. Proces skupne emancipacije in demokratizacije političnega življenja, razvoj svetovnega procesa socializma, kot tudi velika protikolonialna revolucija so očitno dali močan dodatni impulz narodom za narodnostno osvoboditev in boju manjšin za svoje pravice. Vsekakor gre za enega od nepredvidenih pojavov 20. stoletja, saj je znanost v minulem stoletju že menila, da so ti procesi vsaj v Evropi končani in rešeni. Življenje v različnih družbenih sistemih pa je pokazalo, da ni tako. Znanost si prizadeva razložiti ta pojav, pri tem pa ne bo smela zamujati s popolnimi odgovori in praktičnimi rešitvami.* »Kaj mislite o depozitu nasploh? V Jugoslaviji namreč precej govorimo, da bi že morali poiskati drugačne rešitve.* «Depozit je izraz nuje kot posledica zelo hudih domačih gospodarskih težav, še zlasti pa prevelike zadolženosti in obveznosti zaradi plačila dolgov. V skoraj vseh državah po svetu poznajo omejitve (limite), ko državljani odnašajo devize v tujir» in to ne glede na stopnjo razvoja materialnih proizvajalnih sil. Ko se bomo izkopali iz najhujših težav, bomo morali poiska ti in uresničevati več vzporednih rešitev, ki ne bodo tako preproste in ki ne bodo nasprotovale nekaterim našim mednarodnim obveznostim, kot so maloobmejni promet, o katerem smo tudi že veliko govorili. Kot vemo in kot' poročajo sredstva javnega obveščanja, učinki uvedbe pologa niso v skladu s pričakovanji in zato moramo tudi tu — ne samo zaradi maloobmejnega prometa — izdelati bolj prožen in hkrati bolj učinkovit mehanizem.* «Menimo, da nobena omejitev, niti tista, ki temelji na gospodarskih razlogih, ne more nadomestiti nekaterih načel, o katerih smo zlasti v zadnjem času v tisku precej pisali,* se je glasilo vprašanje. «Nimam prepričljivih razlogov, da se z vami ne bi načelno strinjal. Restrikcije kot strategija niso bile načeloma nikoli zaveznik gosp>odarske stabilizacije. Lahko so le popravni izpit za mehanizem, ki si je dovolil porabiti tisto, česar ni ustvaril, ali živeti na tuj račun, kar je pomenilo zadolževanje v tujini. Tudi omejitve v maloobmejnem prometu niso zaveznik politike odpiranja v celoti in še zlasti odpiranja zaradi stikov matičnega naroda s svojimi narodnostnimi manjšinami,* je dejal dr. Aleksander Grličkov. Minister Spadolini zahteval preiskavo v bataljonu Nembo RIM — Obrambni minister Spadolini je po obtožbah skupine komunističnih poslancev zahteval takojšnjo in poglobljeno preiskavo o primerih nedopustnega fašističnega poveličevanja vojaške sile pri 183. mehaniziranem bataljonu «Nembo», ki ima svojo vojašnico v Gradišču. Šele po pjreiskavi bo Spadolini odgovoril na vprašanje komunističnih poslancev in navedel disciplinske ukrepa proti morebitnim kršiteljem. Poznavajoč razmere v italijanski vojski je bolj malo verjetno, da bodo tudi kaj konkretnega storili. Doprsni Mussolinijev kip so bržkone že odstranili, pasmi dvomljive vsebine in brošurice, ki jih delijo rekrutom, pa bodo prikazali kot sredstvo za utrjevanje borbenega duha in vojaških tradicij bataljona. Glede črnega prapora in lobanje bodo že pjoiskali kak izgovor, da ne bo treba disciplinskih ukrepav. Novo sporočilo o ugrabitvi mlade Emanuele MILAN — Na milanski redakciji tiskovne agencije ANSA so včeraj prejeli novo spjoročilo o ugrabitvi mlade vatikanske državljanke Emanuele Orlandi. Avtor komunikeja se je pjonov-no pjodpisal z imenom Ali «Tucum» Antonov Aleksej Ulusu in se tokrat predstavil kot vodja protikrščanske skupine «Turkesh», ki se bori za osvoboditev Turčije in ki naj bi dekle u-grabilo. Libanon, ženevska pogajanja in odprta meja osrednje teme razgovorov Andreotti-Moj sov CETINJE — Obisk predsednika Pertinija v Črni gori je bil tudi priložnost za pjolitične pogovore, ki sta jih vodila zunanja ministra Giulio Andreotti in Lazar Mojsov. Andreotti in Mojsov sta govorila predvsem o mednarodnih vprašanjih ter obravnavala problematiko Bližnjega vzhoda in ženevskih px>gajanj. V zvezi z bližnjevzhodno krizo, o kateri sta ministra že govorila na kratkem srečanju na madridski konferenci, je Mojsov px>trdil, da bi bila Jugoslavija pripravljena sodelovati pri mirovnih silah v Libanonu le pod pogojem, če bi bile te sile pjod okriljem OZN. Kar pa zadeva vprašanje ženevskih px>gajanj je Mojsov izrazil up>anje, da pride pred koncem decembra do spiorazuma; v nasprotnem primeru je izrazil mnenje, da bi bilo dobro, da bi se pjogajanja nadaljevala, tudi če bi že začeli z nameščanjem »evroizstrelkov*. Ministra sta tudi izmenjala mnenje o bližnjem zasedanju generalne skupjščine OZN, ki se bo začelo v prihodnjih dneh in kjer se bosta px>novno srečala. Mojsov in Andreotti sta razpravljala tudi o nekaterih vpirašanjih v zvezi z dvostranskimi italijansko - jugoslovanskimi odnosi in v tem okviru o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Tudi glede na dejstvo, da se bo Pertini s to problematiko ponovno soočal na svojem bližnjem obisku v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ob priložnosti tega obiska objavlja beograjska revija «NTN» v svoji današnji številki daljši intervju zunanjega ministra Giulia Andreottija o domala vseh važnejših mednarodnih vprašanjih in tudi o nekaterih aspektih dvostranskih odnosov. V zvezi z «evroizstrelki» Andreotti pjoudarja po bude, ki so jih imele evropjske države za začetek ženevskih pjogajanj in njihovo angažiranost za uspeh teh pegajanj. Poudaril je, da druži evropjske zahodne zaveznike čedalje več stičnih točk in da obstaja v okviru NATO čedalje večje soglasje med evropskimi članicami. Kar pa zadeva Italijo je Andreotti pjoudaril, da je večina državljanov mnenja, da je treba evroizstrelke namestiti, če ne pride prej do sporazuma v Ženevi. Andreotti meni, da je to razumela tudi Sovjetska zveza, ki sedaj izboljšuje svoje predloge; predlogi Andro-pjcrva gredo v pravo smer, pjo oceni Italije pa še niso pjopjolni. Vsekakor je treba s pogajanji nadaljevati. O bližnjevzhodni krizi je Andreotti pjoudaril veliko soglasje, ki je obstajalo, kadar je Italija pjoslala svoje čete v Libanon. S tem je soglašalo tudi arabsko ljudstvo in sam A-rafat je pjoudaril pjotrebo pjo zaščiti številnega prebivalstva. Obstaja tudi pjolitični cilj, je dejal Andreotti, prisiliti tuje sile naj se umaknejo iz Libanona. Do tega umika tujih čet, začenši z izraelskimi, pja ni pri- šlo in to je pjo Andreottijevem mnenju zelo zaskrbljujoče. Zadnje vprašanje pja je namenjeno italijansko - jugoslovanskim odnosom, ki jih Andreotti označuje za zgledne in za primer dobrega sosedstva in uspješnega sodelovanja na sredozemskem območju. Jadran, pravi Andreotti, nas ne deli več, ampak nas združuje. Zunanji minister je v nadaljevanju dejal, da pripisuje Italija velik pjomen odnosom z Jugoslavijo in meni, da je mogoče te odnose še izboljšati in pjoglobiti na vseh pjodročjih. «Dejstvo, da smo zabeležili nov napredek tudi kar za- deva izpopolnjevanje izvajanja osimskih sporazumov v nelahkem obdobju za naši dve državi in za svet, potrjuje trdno pjolitično osnovo, na kateri to sodelovanje temelji,* je še dejal Andreotti, ki je ob koncu tudi izrazil upjanje, da bi gospodarske težave, zaradi katerih je prišlo do začasnih restrikcij za potovanje jugoslovanskih državljanov v tujino omogočile čimprejšnjo ponovno vzpostavitev v čimširšem merilu režima odprte meje, ki je tako značilna za italijansko - jugoslovanske odnose in tako blagodejno vpliva posebno na dežele ob meji. BOJAN BREZIGAR Pertini navdušen nad sprejemom CETINJE — «Vidite kakšen sprejem! Ves sem ganjen! Tukaj me imajo radi, radi imajo Italijo. Če bodo v Italiji slabo ravnali z mano bom pa prišel sem!» To so besede, ki že same po sebi pričajo o navdušenju predsednika Pertinija med obiskom v Črni gori. Tako v sredo kot tudi včeraj so Pertinija povsod prisrčno sprejeli. Ljudje so ga pričakali na ulicah in otroci so mu mahali v pozdrav ter mu klicali: «Sandro, Sandro.» V Baru pa so predsedniški avto dobesedno zasuli s cvetjem. Včerajšnji predsednikov dan je bil namenjen ogledu Cetinja, nekdanje črnogorske prestolnice, mesta starega 500 let. Pertini si je ogledal državni muzej Črne gore, nekdanjo bivšo kraljevo palačo, ki so jo lansko leto po potresu leta 1979 obnovili. Italijanski predsednik si je z velikim zanimanjem ogledal številne eksponate, od narodnih noš do starega črnogorskega orožja, od dokumentov do slik. Le v sobi, v kateri so slike italijanske kraljeve družine ter portreta Viktorja Emanuela II. in kraljice Jelene se ni zaustavil, ampak je šel hitro mimo slik. Pred poslopjem cetinjskega muzeja je Pertinija pričakala velika množica in predsednik se je tudi trenutek zaustavil -- za obvezno fotografijo — s čmogiyrskimi fanti in dekleti v narodnih nošah. Sploh je skušal Pertini vzpostaviti čimprisrčnejše odnose z gostitelji in tako je včeraj zjutraj na Sv. Stefanu povabil v svojo rezidenco jugoslovanske televizijske snemalce, ki so ga čakali na ulici. Italijanski predsednik je navezal z vsemi, s katerimi se je srečal, izredno prisrčne stike, to je nedvomno vplivalo na vzdušje med njegovim obiskom. O tem priča ne samo pisanje krajevnih časopisov ampak tudi občutek, ki ga ima človek, ko govori z ljudmi na ulici. Tako je mlad novinar titograjske televizije razlagal, da se je Pertini tako zelo priljubil mladini s svojim navdušenjem nad zmago italijanskih nogometašev na «Mundialu» v Madridu. Pilot helikopterja milice, ki je spremljal obisk, je dejal, da jugoslovansko ljudstvo vidi v Pertiniju predvsem doslednega borca za mir in za pravice. Tako se je Pertini jev obisk končal na letališču v Tivtu, kjer je Pertinija v njegovo veliko presenečenje pričakala četa kotorskih mornarjev v nekaj sto let starih nošah, in se je od italijanskega gosta poslovil predsednik predsedstva Jugos'avije Mika Špi-Ijak, ki mu je želel vse najboljše za njegov 87. rojstni dan. «Hvala. Želim vse najlepše jugoslovanskim narodom! In spomnite se še name!-» je dejal Pertini. Špiljak mu je še zaklical: «Kaj naj vam še rečem? Vse najlepše vam je že povedal jugoslovanski narod!» Tako, po objemu in bučnem aplavzu je Pertini odpotoval. Bil je to prvi obisk italijanskega predsednika v Črni gori, predsednika, ki je kljub svojim letom prinesel novega mladega duha, volje do življenja v prijateljstvu in sodelovanju, vere, da se zgodovina, ko je italijanski okupator teptal tla Črne gore, in so se hrabri italijanski vojaki temu uprli in se opredelili za sodelovanje s črnogorskimi partizani, ne ponovi nikoli več. Iskati je treba stičnih točk in težiti k čimvečjemu sodelovanju in prijateljstvu je sporočilo, ki ga pušča Pertinijev obisk, (bbr) Razhajanja med ministri RIM — «Premor za razmislek*, je neki minister ocenil včerajšnjo sejo ministrskega sveta, na kateri bi morali zmanjšati javne stroške in poiskati nova denarna sredstva za državo, da bi za kakih 40 tisoč mili jard lir zmanjšali primanjkljaj v proračunu za leto 1984. Ob tej bajni vsoti je povsem logična ugotovitev, da je predvideni primanjkljaj za leto 1984 kar 120 tisoč milijard lir in ne le 80 kot je v svoji programski izjavi navedel Craxi, ki je ta znesek ocenil kot skrajno mejo možnega primanjkljaja. Na dnevnem redu ministrskega sveta so bila torej črtanja v pokojninskem skrbstvu, zdravstvu, šolstvu in celo obrambi, vsaj po izjavah ministra za proračun Pietra Longa. V bistvu pa ni ožji ministrski svet, ki mu ni zaradi obiska v Jugoslaviji prisostvoval zunanji minister Andreotti, sklenil nič konkretnega, »črtanja* so odložili na prihodnjo sejo ministrskega sveta, ki bo 29. sepjtembra. Potrdili so le višje telefonske in poštne tarife, ukinitev ali okrnitev družinskih doklad za srednji sloj, niso pa spregovorili o morebitnem premoženjskem davku, ne o novih davkih in taksah. »Črtanj* niso utegnili konkretizirati zaradi razhajanj v vladni večini. Vsaka stranka namreč brani svoj družbeni razred, svoje cehe in centre pritiska, ki tako ali drugače predstavljajo njen volilni revir. R. G. Na seji predsedstva CK ZKJ Spodbudni rezultati utrditve gospodarstva BEOGRAD — Na razširjeni seji predsedstva CK ZKJ so pod vodstvom Dragoslava Markoviča in ob navzočnosti najvišjih funkcionarjev federacije proučili pjolitični in gospjo-darski pjoložaj v državi ter naloge ZK in drugih subjektivnih socialističnih sil. Uvodno izvajanje je imel sekretar predsedstva CK ZKJ Nikola Stojanovič. Na seji so pjoudarili, da se v prizadevanjih delavskega razreda in delovnih ljudi v otežkočenih notranjih in zunanjih ekonomskih pjogojih združuje industrijska proizvodnja, bistveno narašča izvoz na konvertibilno pjod-ročje, zboljšuje se plačilna bilanca in zagotavlja zunanja likvidnost države. Pomembni so tudi rezultati v kmetij- stvu, turizmu, zapjoslovanju in na drugih pjodročjih dnižbenoekonomske- ga razvoja. Opaziti je pjozitivna P1^ mikanja tudi na pjodročju investicij ter skupne in splošne pjorabe, čepray premiki še niso pjovsem zadovolji^-Velik del delavcev, delovnih ljudi in občanov si veliko prizadeva za >z' pjolnitev nalog in ciljev pjolitike ekonomske stabilizacije, priča pa tudi 0 njihovi pripravljenosti, da z lastnin1 delom premagajo nakopičene težave- (dd) □ POREČ — Po obisku v Sloveniji s° časnikarji iz dežel delovne skupjine Al' pje - Jadran včeraj prispjeli na Hrvaško, kjer so si v Poreču ogledali turistične zmogljivosti. Pogovor z uglednim voditeljem «Chile democratico» Pot k demokraciji s solidarnostjo sveta TRST — «Pinochetov propad nima poti nazaj, ker je zagrešil nad svojim narodom preveč ne-odpustnih zločinov in je privlekel gospodarstvo Čila na rob katastrofe, če ne že čez.* nam je uvodoma dejal Homero Julio, ugledni pravnik, socialistični voditelj, ožji Allendejev sodelavec in čilski veleposlanik v Romuniji od 1970 do 1973, kjer ga je doletel fašistični državni udar v domovini, kar mu je očitno tudi rešilo življenje. Sedaj je član izvršnega odbora organizacije «Chile democratico», ki ima svoj sedež v Rimu in združuje na mednarodni ravni 8 levičarskih strank Čilencev v izgnanstvu. Organizacija izvršuje 4 vloge, nam je razložil Julio: vzdržuje stalne odnose z vsemi demokratičnimi državami, z OZN in njenimi ustanovami, z EGS in evropskim parlamentom in predstavlja torej nekako «protizunanje ministrstvo»; koordinira delovanje organizacij za solidarnost s Čilom po vsem svetu; predstavlja stičišče vseh čilskih političnih sil v izgnanstvu (tudi za KD in druge zmerne sile, ki niso uradno včlanjene); vzdržuje tesne stike med opozicijskimi silami v izgnanstvu in v tlačeni domovini. «Vojaška diktatura ne bo padla še jutri, a prav gotovo se ne bo držala do 1989, kot sama trdi,» poudarja Julio, ko pojasnjuje sicer zapletene raz- mere v domovini. Tam je Pinochet ostal osamljen, ker je s svojo blazno politiko prepuščanja proste roke špekulacijam domačega in tujega kapitala po receptu čikaškega ekonomista Friedma-na, uničil gospodarstvo in si nakopal sovraštvo tudi poslovnih krogov, poleg tradicionalne opozicije, kateri se je v letih pridružila KD, Cerkev in zmerne' sile. Zato se je ustvarila v Čilu široka fronta, «Demokratično zavezništvo», ki je priredila že 5 množičnih protestnih manifestacij, kljub terorju Pinochetove soldateske. Čilenci o domovini morajo sami izbirati prave poti in oblike boja za to, in to že delajo, saj skupina pravnikov (prej 24, zdaj več kot 100) vseh prepričanj pripravlja načrt ustave. «Nadalje vati je treba z množičnimi manifestacijami vsak mesec, da si odpiramo nove možnosti prodora in ziušimo fašizem. Gverila, zaradi zgodovinskih in zemljepisnih pogojev ne more voditi k uspehu, a spričo razmer le v žrtvovanje.» «Solidarnost, ki smo jo ob tej desetletnici udara doživeli po vsem svetu, v Italiji in tudi v vašem mestu, nam vliva nov pogum, da bomo kmalu potegnili čile iz ruševin in spet zadihali svobodo in enakopravno sodelovanje z vsemi narodi sveta,» je zaključil ugledni čilski voditelj. (Zapisal LUCIJAN VOLK) Homero Julio Nevarnost neposrednega merjenja moči med Moskvo in Washingtonom Supersili vse bolj vpleteni v libanonsko krizo Sovjetska vojska v stanju pripravljenosti? - Boji za strateško pomembno mesto Suk el Gurb Dve raketi zadeli smodnisnico italijanskih enot BEJRUT — Ali bo libanonska kriza izzvala še ostrejšo konfrontacijo med supersilama in privedla Moskvo in Washington do neposrednega merjenja moči? Vprašanje se zastavlja po zadnjih novicah z Bližnjega vzhoda, kjer se ZDA s svojim topništvom vse bolj angažirajo v zadrževanju ofenzive druzov proti Bejrutu, Sovjetska zveza pa je s svoje strani okrepila pomoč Siriji. Napetost v Libanonu, ki vse bolj postaja eno najnevarnejših kriznih žarišč v povojnem času, je dosegla tolikšno stopnjo, da je baje tudi Moskva odredila pripravno stanje za svoje sile v južnih predelih države. Tako vsaj trdi britanski list «Daily Express», ki se sklicuje na sicer nepotrjene vesti iz Bejruta. Po poročanju britanskega dnevnika naj bi bile sovjetske enote v južnih Predelih države v alarmnem stanju prve stopnje, medtem ko naj bi bili sovjetski vojaški svetovalci v Siriji v sta-aju izredne pripravljenosti. Zaradi prisotnosti ameriških tedij na Bližnjem vzhodu naj bi pospešila svojo dejavnost tudi sovjetska flota. Napetost, ki jo je izzvala libanonska kriza, pa se odraža tudi v nastopu ameriškega predsednika Reagana, ki je včeraj v razgovoru z novinarji neposredno obtožil Sovjetsko zvezo, da igra negativno vlogo v libanonski krizi. Reagan je tudi dodal, da je «prisotnost ameriških marincev v sklopu mednarodne mirovne sile absolutno potrebna, da se naredi konec agredji, ki jo podpira Sovjetska zveza*. V isti sapi je šef ZDA dodal, da «sovjetske sile negativno vplivajo na Damask, ki bi si s svoje strani hotel prisvojiti del Libanona*. Reaganove izjave so najbrž odgovor Moskvi, ki je v prejšnjih dneh večkrat odstro napadla mednarodno mirovno silo v Libanonu. Medtem ko se vnema besedna bitka med supersilama, je na libanonskem bojišču iz dneva v dan bolj vroče. Druži Valida Džumblata so prejšnjo noč spet začeli z ofenzivo proti strateško pomembni vasi Suk el Garb, vendar vse kaže, da jim še ni uspelo zlomiti odpora redne libanonske vojske, ki lahko računa na pomoč ameriškega topništva. Po poročilih libanonskega radia so se namreč topovi ameriških križark prejšnjo noč spet oglasili, da bi zaustavili napredovanje Džumblatovih enot. Med obstreljevanjem Bejruta pa sta dve raketi zadeli tudi smodnišnico italijanske odprave v Libanonu. Vnel se je silen požar, Okoli 2.000 ljudi je včeraj uprizorilo v Bejrutu pred ameriškim veleposlaništvom demonstracijo za mir v Libanonu (Telefoto AP) Termometer politične temperature v Zahodni Nemčiji BONN — V nedeljo, 25. septembra, bodo v dveh zahodnonemških deželah, v Hessnu in Bremnu, volitve v dežel-te parlament. Deželne volitve so pogosto barometer političnega «vremena» tudi v širšem prostoru zvezne republike, zlasti v sedanjem trenutku, ko so Nemci zapletajo v čedalje ostrejši spopad zaradi raket in delavci zasedajo ladjedelnice. Sicer pa med deželama Hessen in Bremen ni dosti podobnosti, razen dejstva, da sta oba ministrska predsednika socialdemokrata. Hessen je dru-§a najbogatejša dežela z dokaj nizkim odstotkom brezposelnosti, medtem ko ima svobodno hanzeatsko mesto Bremen s 13,4 odstotka najvišji odstotek brezposelnih v državi. Z množičnimi odpusti v ladjedelništvu se bo te odstotek še povečal. Razloček med deželama je tudi v tem, da so bile zadnje deželne volile v Bremnu pred štirimi leti in da so imeli socialdemokrati na čelu s Predsednikom senata Hansom Kosch- V Argentini posledice izgubljene vojne proti Veliki Britaniji BUENOS AIRES — Po podatkih iz J6lo zanesljivih virov naj bi v prihodnjih dneh stopilo pred argentinski težji vojni svet kar 14 častnikov, ki boao morali odgovarjati zaradi svojega »obnašanja* med vojno proti Veliki Britaniji za nadmoč na Falklandskih otokih. Prav danes bi morala Preiskovalna komisija, ki je bila zadolžena, da razišče politične in strateške odgovornosti pri vodenju bitke. Edini civilist, ki je bil soudeležen v Preiskavi, je bivši zunanji minister Coste Mendez. Sicer pa v poročilu te Posebne komisije ni nobenih kritik na odločitev, da si Argentina z orožjem spet pridobi suverenost nad Falklandskimi otoki, tako da je to preiskovalko dejanje nekakšen zapozneli izbruh Jeze, da je Argentina vojno izgubila. nickom absolutno večino v deželnem parlamentu ali senatu, medtem ko so bile deželne volitve v Hessnu pred e-nim letom in je ministrski predsednik socialdemokrat Holger Boemer, čeprav ima SPD v deželnem parlamentu manj sedežev kot CDU. To je ustvarilo položaj, ki so ga politični komentatorji krstili z izrazom «hessenske razmere*. Na lanskih deželnih volitvah septembra je CDU dobila 45,6 odstotka glasov, SPD 42,8 odstotka, zeleni 8 odstotkov in liberalci (FDP) samo 3,1 odstotka. V skladu z ustavo lahko pošlje v zvezni parlament Bundestag ali v deželne parlamente svoje poslance samo tista stranka, ki je dobila vsaj pet odstotkov glasov na volitvah. Ker so lani v Hessnu dobili liberalci samo 3,1 odstotka glasov, niso prišli v parlament. Ostali so CDU, SPD in zeleni. Zeleni so rajši podprli SPD, četudi so se socialdemokrati izogibali tesnejšim stikom in usklajevanju politike z njimi. Med strankama je bilo dosti MANILA — Filipinski predsednik Ferdinando Marcos je včeraj zagrozil, da bo ponovno uvedel obsedno stanje, s katerim je državi že vladal med leti 1972 in 1981. V govoru, ki sta ga predvajala tako radio kot televizija in to le nekaj ur po zaključku ene izmed najostrejših manifestacij v 18 letih Marcosovega režima, je filipinski predsednik izjavil proti opozicija skim silam: «Ne prisilite me, da odredim ukrepe, ki jih že dobro poznate, ker, če bo nujno, bom to storil.* Z grožnjo je Marcos odgovoril na množične proteste, ki so se v sredo ob žalovanju za umorjenim voditeljem opozicije Benignom Aquinom, odvijali po vseh večjih filipinskih mestih. Do velikih manifestacij je prišlo zlasti v Manili, kjer je nekaj tisoč študentov s pomočjo molotovk in ročnih bomb skušalo vdreti v predsedniško palačo. Na akcijo so vojaki in orožniki odgovorili s streljanjem. Po dosedanjih podatkih je bilo pri tem ubitih 11 ljudi, nad dvesto pa jih je bilo ranjenih. več nezaupanja kot sodelovanja in ko je v deželnem parlamentu v Wies-badnu prišlo do glasovanja o proračunu, zeleni niso hoteli podpreti socialnih demokratov. CDU je kot o-pozicija zahtevala, naj ministrski predsednik Boemer nemudoma razpiše nove deželne volitve. Ta pa se je bal, da bi pod vtisom prepričljive zmage CDU - CSU na zveznih volitvah 6. marca ljudje rajši glasovali za CDU. Zato je zavlačeval z volitvami do zdaj, ko je Kohlova zmaga že nekoliko zbledela. Socialdemokrati si najbolj želijo, da bi odobrili absolutno večine, po možnosti tako, da bi zelenim odvzeli toliko glasov, da ne bi prišli v deželni paralment. Povsem drugačno pot ubira Boer-nerjev nasprotnik, frankfurtski župan Walter Wallmann (CDU). Zaveda se, da bi spet nastala pat pozicija, če bi zeleni prišli v parlament in bi liberalci ostali zunaj. Zato se je odločil za zelo tvegano potezo na hessen-ski politični šahovnici. Pred kakimi Medtem je ameriški predsednik Reagan izjavil časnikarjem, da kljub napetemu stanju vsekakor ne misli odložiti obiska na Filipinih, ki sodi v okvir njegovega novembrskega dvotedenskega potovanja po Aziji. Odložitev obiska bi, po Reaganovem štirinajstimi dnevi je začel javno razglašati: «Vsak glas za liberalce (FDP) je tudi glas zame.* Hans Koschnick, predsednik senata najmanjše dežele ZRN, Bremna, ki že šestnajst let vodi to socialdemokratsko trdnjavo, bi bil lahko še pred nekaj tedni brez strahu za absolutno so cialdemokratsko večino pričakal deželne volitve 25. septembra. Zdaj pa ni več tako zanesljivo, da bo SPD ohranila absolutno večino. Zaradi množičnih odpustov v ladjedelnicah se je jeza delavcev in njihovih družin precej obrnila tudi proti Kosch-nicku, ker da se ni v boljših časih dovolj brigal za prihodnost ladjedel-niške industrije. Prav lahko se zgodi, da bo SPD izgubila absolutno večino in da bo morala potem razmisliti, s kom bo šla v koalicijo. Ena možnost so liberalci (FDP), ki so na deželnih volitvah pred štirimi leti dobili nad 10 odstotkov glasov in so kratom. mnenju, lahko zelo škodila filipin-sko-ameriškim odnosom in zapletla politično vprašanje pristojnosti ameriških vojaških baz na Filipinih. Na sliki (Telefoto AP): Zažgani avtobusi v filipinskem glavnem mestu Bonn podpira Reaganove predloge o evroizstrelkih BONN — Po obisku britanskega premiera Margareth Tatcher in tik pred prihodom italijanskega ministrskega predsednika Craxija v Bonn, je zaho-dnonemški zunanji minister Genscher uradno podprl nove ameriške predloge o evroizstrelkih. Po izjavah šefa zahodnonemške diplomacije pomembni novosti ameriških predlogov sta dve: dejstvo, da bi pri preračunavanju ravnovesja všteli tudi bombnike z jedrsko oborožitvijo med orožje srednjega dosega in dejstvo, da v ta okvir ne bi vključili sovjetskih raket SS 20 v Aziji. Istočasno pa naj bi zahod namestil v Zahodni Evropi manj raket pershing 2 in cruise od predvidenih, odvisno pač od števila, ki bi ga predvideval morebitni sporazum s SZ. Po mnenju zahodnonemškega ministra je Washington s tem predlogom, ki ga bo Reagan najbrž podrobneje razčlenil v ponedeljek med govorom v generalni skupščini OZN, dokazal veliko prožnosti in pripravljenosti za sporazum. Jedrska energija edina alternativa NEW DELHI — V indijski prestolnici se je včeraj ponoči zaključil 12. svetovni kongres o energetskih virih. Tudi zadnji posegi so potrdili pečat, ki ga je kongres zadobil takoj ob začetku, tako da nekateri že govorijo, da gre za pravi plebiscit v prid jedrski energiji. Že v svojem uvodnem govoru je indijski premier Indira Gandhi naglasila, da lahko predstavlja alternativo nafti samo jedrska energija. Vsi drugi alternativni viri, kot je naprimer sončna energija, niso namreč še na razpolago in se bo o njih lahko razpravljalo šele čez petdeset let. Predlog Indire Gandhi je takoj sprejela večina tujih delegacij, zlasti pa članice EGS. Tudi predstavniki Sovjetske zveze so časnikarjem izjavili, da pozitivno ocenjujejo predlog izkoriščanja jedrske energije. V Atenah zasedanje EGS BRUSELJ — Danes in jutri bodo v Atenah zasedali ministri Evropske gospodarske skupnosti. Tokrat bodo razpravljali o vprašanjih energetskih virov in industrije. Srečanja, ki bodo na pobudo grške vlade, se vključujejo v pogajanja med članicami skupnosti o reformi EGS. Nekateri opazovalci menijo namreč, da bo na zasedanjih tudi govor o predlogih finančne reforme znotraj skupnosti. Danes bi se morali ministri okvirno dogovoriti za skupno politiko pri reševanju vprašanja energije. Za jutri pa so napovedani pogovori o nekaterih industrijskih področjih kot so informatika in biogenetika. □ ATENE — Indijski premier Indira Gandhi je včeraj dospela v grško prestolnico, kjer se bo mudila štiri dni na uradnem obisku. Lidiro Gandhi so na letališču sprejeli Andreas Pa-pandreu in grški zunanji minister Charalambopoulos. Nova afera v mehiškem naftnem sindikatu Vroča kri med sindikalnimi voditelji CIUDAD MEXICO — Aresti, ugraditve, skrivnostne smrti, obtožbe vseh vrst pretresajo te dni niehiški naftni sindikat, ki je v državi daleč naj bolj pomemben in bogat ter tesno povezan z Ustavno revolucionarno stranko. Eden izmed naj-bolj vplivnih funkcionarjev sindikata Hector Garcia Hernandez je namreč pod točo obtožb, ki Pohajajo s strani pravih «gospodarjev» sindikata Salvadora Camacha in Joaguina Hernandeza Garcie. Oba namreč trdita, da je Hernandez pone-verjal razne papirje in si prislužil kar 10 milijard lir. Garcia Hernandez seveda vse to zanika in obtožuje oba voditelja naftnega sindikata, da sta Onadva odgovorna za ogromne špekulacije pri operiranju s fondi sindikata samega. Vendar vPlivna možakarja nista izgubljala časa: najela 8ta krepka moška in ju poslala v ameriško me- sto McCallen, kjer se je Hernandez skrival, da poskrbita za njegov rpovratekt domov. Nato sta sindikalista izročila mehiškemu sodstvu. V zaporu je Hernandez okrepil svoje obtožbe in opo minja, da bi ga lahko tudi ubili. Prav pred par dnevi je neki drugi sindikalist umrl v prometni nesreči, zanimivo pa je, da je imel v hrbtu tri «luknjet. Tudi mehiško sodstvo se je vrglo nad Hernandeza in mu zaplenilo neverjetno število nepremičnin in tekočih računov. Ostala dva sindikalna voditelja pa preiskovalci puščajo na miru. Tako Golida kot Camacho namreč zatrjujeta, da sta nedolžna in da sta mehiškemu režimu naredila že precej uslug ter realizirala veliko socialnih del, seveda s fondi naftnega sindikata. In vse to je še tudi res, kajti v zadnjih dvajsetih letih je sindikat zelo pomnožil svoje naloge in vpliv- nost, tako da mu tudi državna naftna družba «Pemex» zaupa vsa naročila in ima celoten pregled nad novimi delovnimi mesti v naftnem sektorju. O tem naj priča izvleček iz intervjuja, ki ga je Galicia dal februarja letos neki specializirani reviji, kar dodatno opredeljuje in ponazoruje moč sindikata: «Predsednik republike mora biti zlepa ali zgrda naš prijatelj, ob tem pa ni važno, I če so vlade v začetku proti nam, samo da pozneje postanejo naše prijateljice». To je že drugič v nekaj mesecih, da je mehiški naftni sindikat na prvih straneh časopisov. Pred dvema mesecema je bivši predsednik družbe *Pemex» končal v zaporu, ker naj bi bil po nalogu predsednika države Portilla preveč plačal za nakup dveh ladij za prevoz plina. Marcos grozi z obsednim stanjem Tudi miljski občinski svet zavrnil načrt Fincantieri Deželni svet: načrt Fincantieri je potrebno primerno spremeniti Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se je na včerajšnji seji soglasno izrekel, da je treba načrt finančne družbe Fincantieri o nameravani združitvi v eno samo družbo IRI vseh javnih podjetij civilnega in vojaškega ladjedelskega sektorja, primerno revidirati. V tem smislu je soglasno izglasoval resolucijo, s katero obvezuje deželni odbor, naj v dogovoru s parlamentarci, krajevnimi upravami ter družbami in podjetniškimi silami nastopi pri osrednji vladi za spremembo tega načrta, ki močno škoduje tržaškemu in tržiškemu gospodarstvu. Izglasovanje resolucije je sad obširne razprave v deželni skupščini, v katero so posegli predstavniki vseh političnih sil; vse posege je povezovala velika zaskrbljenost za usodo deželnega ladjedelstva, ki bi utrpel velikansko škodo kolikor bi prišlo do uresničitve sedanjega načrta Fincantieri; v posegih predstavnikov posameznih strank so prevladovali različni ton, saj so stranke pereči problem ocenjevale in analizirale z različnih zornih kotov. Soglasno pa je bila izražena volja, da se mora za rešitev problema ustvariti čim širša solidarnost med vsemi političnimi silami, ki je že na včerajšnji seji obrodila pr- vi rezultat z izglasovanjem enotne resolucije, ki je sad združitve treh podobnih dokumentov, ki so jih pred stavili KPI, LPT ter stranke večine. Za primemo revizijo načrta Fincantieri so se stranke zavzele zato, da bi s tem postavile osnovno tehnično menežersko, produktivno in finančno sanacijo in utrditev sektorja, ki je s političnega in zgodovinskega vidika življenjske važnosti za našo deželo. Poleg tega bi treba načrt primemo spremeniti, da bi bilo zagotovljeno fi nansiranje celotnega ladjedelskega in pomorskega sektorja v prihodnjem desetletju in da bi bili pri preureditvi in znižanju produktivne in zaposlitvene ravni v primerni meri upoštevani obstoječi pogoji v deželni zgodovinski, politični in gospodarski stvarnosti. Revizija načrta bi tudi bila potrebna zato, da bi dežela ohranila tradicionalno in utrjeno vodilno vlogo v motorskem in ladjedelskem sektorju ter da bi se Tovarni velikih motorjev (GMT) zagotovilo del tržišča v motorskem sektorju. Ko je govor o tem vprašanju je velike važnosti tudi vloga, ki jo za razvoj sektorja morajo imeti državne soudeležbe; na včerajšnji seji je bilo poudarjeno in nato tudi potrjeno v sprejeti resoluciji, da morajo le te zagotoviti kvalificirano prisotnost na deželni ravni na novih in tehnološko naprednih področjih. V resoluciji se nadalje poudarja, da je treba ohraniti produktivno raven v tržaški železarni Terni in zaščititi obstoj in vlogo družbe Lloyd Triestino; nazadnje pa se deželni odbor obvezuje, da bo priredil konferenco o pomorskem gospodarstvu, ki naj v prvi vrsti prouči vprašanja ladjedelstva, pristanišč in pomorskih zvez ter tretjo konferenco dežel o državnih soudeležbah. Drugi del včerajšnje deželne seje je bil posvečen obširni razpravi o Kar-niji, oziroma o vzrokih hudega neurja in ukrepih za odpravo škode, ki jo je povzročilo. Miljski občinski svet je predsinoč-njim izglasoval protestno resolucijo v zvezi z načrtom Fincantieri o preus-troju državnega ladjedelstva, ki predvideva nadaljnjo okrnitev zaposlenosti v Tovarni velikih motorjev (GMT), ladjedelnici Italcantieri in Tržaškem arzenalu Sv. Marka. Resolucija uvodoma ugotavlja, da soroden načrt (Finsider) ogroža ške-denjsko železarno Temi, ki naj bi jo postopoma celo zaprli, da pa obstaja podobna nevarnost tudi za Tržaški Lloyd. Načrt Fincantieri, je rečeno, sploh ne upošteva, da se ladjedelske, železarske, pomorske in pristaniške dejavnosti vzajemno dopolnjujejo; zaradi tega bi vlada s sprejetjem obeh načrtov IRI povzročila pravi polom v tržaškem in tržiškem gospodarstvu, ki sta že tako in tako v hudi krizi. Sledi očitek vladi, da kljub spreje- tim obvezam ni propadle ladjedelnice Alto Adriatico dala nadomestiti s kako drugo proizvodno panogo. Resolucija obvezuje občinski svet in odbor, da dosežeta od vlade in holdinga Fincantieri revizijo načrta o preustrojitvi ladjedelstva ter obvezo, da bo sedež nove družbe, ki bo nastala s spojitvijo štirinajstih ladjedelnic, v Trstu. Obvezuje ju tudi, naj si prizadevata za ustanovitev enotnega organizma, ki naj bi pred parlamentom, vlado in ministrstvom za državne soudeležbe učinkovito branil gos podarske interese teh krajev; v organizmu naj bi bili predstavniki pn litičnih, družbenih in sindikalnih sii s Tržaškega in Goriškega ter zastoj niki krajevnih ustanov in dežele. Pj™ odobritvijo resolucije so skupščini spregovorili člani tovarniških svetov GMT, TASM in ITC. Na začetku seje je župan Bordon sporočil, da je nadzorni odbor dokončno odobril sklep občinske uprave o lotizaciji in podpisu konvencije za u-resničitev turističnega pristana Marina Muja, kar pomeni, da ni zanjo nobene zapreke več. Prihodnja seja občinskega sveta bo 5. oktobra. • Tajništvo Kmečke zveze obvešča, da je za letošnji tradicionalni izlet, ki bo v soboto, 15., in nedeljo, m-oktobra, v Istro in na otok Krk, prostih še nekaj mest. Razstava grozdja v Lonjerju Jutri in v nedeljo, 24. in 25. septembra, prirejata KD Lonjer - Katdnara in ŠD Adria vsakoletno razstavo grozdja, katere se bodo tudi letos udeležili vinogradniki iz Lonjerja in s Katinare, da bi razstavili svoje pridelke. Tako bo v soboto ob 20.30 nastopil pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, nakar bo sledil ples, v nedeljo pa bo ob 17.30 na sporedu koncert pevskega zbora iz Kokrice, ki je pobratena s kolesarji Adrie, nato pa bo na vrsti ples ob zvokih godbe na Pihala Veseli godci iz Boljunca. Oba dneva bo poleg drugega delovala tudi enogastronomska preskrba. Psiholingvistika v ospredju na seminarju za šolnike Na vsedržavnem kongresu javnoprevoznih podjetij Kako rešiti težka vprašanja javnega avtobusnega prevoza «Javni avtobusni prevozi in vsedržavni sklad za prevoze: stvarnost in perspektive zakona 151». To je tema 12. vsedržavnega kongresa, ki se je začel včeraj v tržaškem Avditoriju in na katerem sodeluje okrog 600 udeležencev, v glavnem ravnateljev in funkcionarjev najpomembnejših javnoprevoznih podjetij v Italiji. Za danes je napovedan tudi poseg zakladnega ministra Gorie. Manifestacija, za katero je dalo pobudo tržaško konzorciatno podjetje ACT, je precejšnjega pomena, saj si postavlja nalogo, da preveri zakon 151, ki je pred dpema letoma ustanovil državni sklad za prevoze, s katerim je država poverila deželam pristojnost, da finansirajo avtobusni prevoz. Obenem je zakon — če povzamemo bistvo — določil tudi minimalne avtobusne tarife, s katerimi naj bi javna prevozna podjetja krila deficite. Včeraj zjutraj je po pozdravu predsednika tržaškega ACT de Gavarda po-segel med drugimi predsenik vsedržavne federacije javnih prevoznih podjetij, pioslanec Antonio Marzotto Caotorta, ki se je v podrobnem pxročilu dotaknil nekaj najbolj perečih aspektov zakona in kriznega položaja, v katerih so razna javna prevozna podjetja v Italiji, še posebno v večjih mestih, hinančnih razpoložljivosti je premalo, deficiti so ogromni, zato pa jih v dobri meri mora kriti porabnik, ki plačuje vedno dražji prevoz. Med številnimi posegi naj omenimo še predsednika tržaško - goriškega konzorcija za prometno območje Ferrarija, ki je podal optimistično sliko o javnem prevozu v naši deželi. Poudaril je, da je Furlanija - Julijska krajina, čeprav z nekaterimi pomanjkljivostmi, skoraj popolnoma uresničila predpise in načela okvirnega zakona 151. Včeraj se je v Gregorčičevi dvorani pričel zadnji dvodnevni ciklus predavanj, ki je, v okviru seminarja za slovenske šolnike, posvečen profesorjem slovenščine, jezikov in drugih humanističnih predmetov. Tema predavanja je bila «Pomen psiholingvi-stičnih spoznanj za pouk materinščine», o njej pa je spregovorila sodelavka Pedagoškega inštituta pri univerzi v Ljubljani dr. Olga Kunst -Gnamuš. «Jezik je tisti čudež, ki je človeka oblikoval in ki mu omogoča življenje in rast v družbi*, je poudarila predavateljica in tako predstavila pomen nastanka dveh sorazmerno mladih ved, kot sta psiholingvistika in sociolingvistika. Poslušalcem je nato naštela nekatera ključni vprašanja, ki so povezana z jezikovnim razvojem pri človeku, z družbeno vlogo sporazumevanja ter s prispevkom jezika k oblikovanju posameznikove osebnosti. Že francoski psiholog Piaget je trdil, da sta akcija in delo izvir človekove inteligence ter da je za človeka kot takega značilna ravno sposobnost iskanja nekega razmerja med sredstvom in ciljem. Pri abstrahiranju. mišljenju in posredovanju določenih empiričnih izkušenj pa sta ta ko jezik kot notranja govorica nujno potrebna, brez njiju bi bil človek prisilno omejen le na trenutno doživljanje konkretnosti. Dr. Gnamuševa je nato opisala dve vrsti pravil, ki sta pri jezikovnem sporazumevanju ključnega pomena. Gre za bazna pravila, s pomočjo ka terih struShuro akcije pretvorimo v strukturo stavka, ter za stavčne zveze in pretvorna pravila. Slednja so nositelji ustvarjalnosti ter sposobnosti ideološkega izražanja. Najzanimivejši del predavanja pa je bila vsekakor vez med psiholin gvističnimi dosežki in vsakodnevnimi problemi pri jezikovni vzgoji otroka. Predavateljica je najprej poudarila, da je suha slovnična obravnava jezika v praksi obnemogla, ker ni pri spevala k motivaciji ter k živi rabi jezika v smislu spoznavanja in raz vijanja. Na šolah je bilo učenje jezika do pred kratkim omejeno zgolj na analitično metodo, se pravi na razčlenjevanje povedi, stavkov in be- sedil. Gnamuševa pa je poudarila, da se noben krojač šivanja ne nauči samo s paranjem, temveč predvsem z grajenjem, torej s sintetizacijo. Ličenje jezika pa pomeni tudi uvajanje v reševanje življenjskih situacij: prav zato je važno, da v otroku z grajo in zasmehovanjem ne vzbujamo kompleksov in občutka manjvrednosti gle de izražanja. Učenje jezika mora sloneti na celovitem pristopu k podajanju sporočila, na opisovanju in na motivaciji preko konkretnih situacij, na poznavanju socialne vrednosti in vloge koda ter na spodbujanje ustvarjalnosti. Predavanje je dr. Gnamuševa popestrila tudi z nekaterimi skupinskimi vajami. Predsednika tržaškega konzorcialne-ga podjetja ACT Paola de Gavarda smo vprašali o pomenu sedanjega kongresa. «Jasno je, da želimo izboljšati avtobusni prevoz in upravljanje javnih prevoznih podjetij. Problem je v tem: pred dvema letoma je parlament sprejel okvirni zakon, s katerim naj bi poenotili in rešili vprašanja glede javnega prevoza. Predvideval je tudi, da bi dežele sprejele posamezne zakone, s katerimi naj bi uvajale načela okvirnega. Gre predvsem, pa ne samo, za finansiranje podjetij. Zgodilo pa se je, da večina italijanskih deželnih uprav tega ni storilo, oziroma, da so velike zamude. Spoznali smo tudi, da je treba okvirni z'akon nekoliko spremeniti in prirediti. Iz tega kongresa upamo, da bo izšel konkreten predlog za zakonsko ureditev, tako da bo zakon 151 resnično in povsem uveden, po vsej Italiji.» S kakšnih zornih kotov obravnava kongres to vprašanje? «Okvimo bi jih lahko porazdelili na tri področja. Prvo bi lahko bilo "ustavnega” značaja: zakon 151 je da jal pristojnosti za upravljanje določenega teritorialnega področja tako imenovanim prometnim območjem. Se- daj, ko se veliko govori o krajevni avtonomiji, pa bi kazalo to spremeniti in poveriti pristojnost pokrajinam. Drugo poročilo bo obravnavalo čisto tehnične aspiekte zakona 151 ,n njegove spremembe, tretje poročilo, fiodal ga bo danes deželni odbornik Lombardije, pa bo nekaka samoobramba, če se lahko tako izrazim, zakaj dežele niso ali niso mogle v celoti uvesti omenjenega zakon a.» Še zadnje, najbolj konkretno vprašanje: si lahko pričakujemo ponovno zvišanje avtobusnih tarif? «Kot vam je znano, ne določajo zvišanje tarif posamezna prevozna pou' petja. To je v pristojnosti deželne u-prave, kot določa zakon 151. Misli11! vsekakor, da vsaj v krajšem roku N pričakovati zvišanja. Za bodočnost Pa se nikoli ne ve, kako se obrneJ0 stvari.» OB IZTEKU POLETNE URE Spremembe v voznem redu vlakov V noči od sobote, 24., do nedelj®; 25. septembra, se povrnemo k sončni uri: ob treh zjutraj v nedeljo bomo zato uma kazalca pomaknili za minut nazaj in pridobili uro spanja, ob katero smo bili z uvedbo legati^ (zakonite) - ure. Sprememba bo med drugim učinkovala na vozni red vlakov. Kakor javlja krajevna uprava državnih železnic, se bodo potniški vlaki v noči med soboto in nedelj0 ob treh zjutraj po legalnem času ustavili na najbližji postaji in spet odfl' nili po voznem redu, ki je v veljav} ob sončni uri. Potniški vlaki, ki jj* morali odpotovati med 2. uro in 2.59. bodo odhod zakasnili za uro. Na glavnih železniških postajah bodo razobe-šeni lepaki z navedbo vseh vlakov, ki bodo zaradi prehoda z legalne na sončno uro ustavljeni. Železniška uprava dalje sporoča, da bodo v nedeljo spet začeli voziti P°t" niški vlaki, ki so bili ob uvedbi P0" letne ure nadomeščeni z avtobusi, to so; vlak, ki odpotuje ob 23.30 iz Vidma proti Trstu, vlak Trst - Videm (odhod ob 23. uri), Trst - Portogrua-ro (19.301. Trst - Opčine (20.20) >n Opčine - Trst (21.02). Vlak Portogrua-ro - Trst (4.37) bo pa spet pričel voziti v ponedeljek, 26. septembra. • Kot vsako leto, je tudi letos tržaška občina zaradi trgatve odredila začasno zaprtje za promet cest, ki P°" vezujejo Križ z obalno cesto in z železniško postajo. Prepoved seveda ne velja za kmetijska in druga vozila, ki so neposredno soudeležena pri trgatvi. Le škoda, da se je tudi leto® uprava zbudila nekoliko prepozno-Prepoved namreč stopi v veljavo v nedeljo, 25. septembra, ko bodo nekateri že potrgali grozde ter bo veljala do nedelje, 16. oktobra, ko &0 trgatev že zdavnaj zaključena. Prvi dan šole tako in drugače ■Opiši, kako si doživel prvi dan šolskega pouka.* Ko bodo naši letošnji prvošolčki morda čez pet ali šest let pisali nalogo s tem naslovom, bodo nekateri izmed njih v hudi stiski. Zakaj naj bi pisali o dogodku (si bodo mislili), ki pravzaprav ni trajal le en dan, ampak tri, povrh vsega pa je bil tako poln zmede in zaskrbljenosti, da bi ga najraje pozabili? Tako bodo mislili, če ne drugi — vsaj tisti osnovnošolci, ki obiskujejo neko slovensko šolo v mestu. Takega mnenja je marsikatera njihova mati, ki takole pripoveduje o letošnjem ^prazničnem* odprtju šole: «Ko smo šli po maši proti šoli, nas je spremljala mlada učiteljica, ki se nam je predstavila kot bodoča učiteljica naših otrok. Z njo smo vstopili v razred. Otroci so se zaskrbljeno ozirali po starših in čakali, kaj bo. Učiteljica je spregovorila nekaj običajnih frai in že je pridrvela v razred neka njena kolegica, ki ji je razburjeno pripo vedovala, da mora stran, ker je pač dodeljena drugi šoli. Bilo je nekaj minut ugovarjanja in pregovarjanja, nato pa se je prva učiteljica poslovila od svojih bivših prvošolčkov in se napotila k drugim, ki so jo očitno že težko pričakovali na drugem koncu mesta. Z nami je ostala druga učiteljica, ki je sicer takoj pojasnila, da ona ne more poučevati, ker dela s skrajšanim urnikom in je zato dodeljena ravnateljstvu. Nato smo šli domov.* Kaj pa drugi dan? Matere nadaljujejo s pripovedovanjem: «Drugi dan so otroci prebili nekaj časa z učiteljico, ki je bila dodeljena ravnateljstvu. Nam je namignila, da bo verjetno učila naše otroke Peka tretja učiteljica. Pozneje smo doma tolažili razočarane otroke s tem, da bomo tretji dan le ugotovili, kdo je 'učiteljica pirh’, in kakšno presenečenje bo prinesla. No, presenečenje je bilo v tem, da so odgovorni spoznali, da je druga učiteljica le suplentka in da zato nima pravice do skrčenega urnika.* Čisto po naključju je prisostvovala temu pogovoru tudi mati, ki živi v Sloveniji. «Pri nas je bilo drugače. Prvošolčke so popoldne sprejeli drugošolčki s posebno predstavo, na kateri so pokazali, kako so se lani naučili peti, pripraviti malo lutkovno igrico in zaplesati na podlagi ritmične glasbe. Nato smo otroci in starši vstopili v prijetno opremljene razrede. Na vsaki klopi, pripravljene so bile v obliki polžka, je bil upognjen kartonček z imenom otroka. Zraven berila, računica in zvezki. Teh so otroci bili najbolj veseli, saj so imeli občutek, da jim je šola nekaj darovala, pa čeprav smo . strošek za zvezke poravruili starši. Po toplem pozdravu; smo starši zapustili razred, kjer so otroci ostali sami z učiteljico. Pripovedovala jim je krajšo zgodbo, tako da so postopoma spoznali, kako je v šoli brez mame in očeta. Nato smo spet bili vsi skupaj: otroci so brskali po berilih, starši in učiteljica pa smo se pogovorili o šolskih potrebščinah. Nihče od otrok ni jokal, zaskrbljenost je izplahnela, zamenjala jo je sproščenost.* So v tem primeru potrošili veliko denarja? Rekli bi, da ne, saj so se držali strogo po stabilizacijskih pravilih. V preteklosti so namreč ponudili otrokom tudi nagelj in slaščice. Bilo je le več pozornosti in dobre volje za ovrednotenje tako pomembnega dogodka, kot je iz vseh zornih kotov otrokov prvi dan v šoli. Ne bi tu obtoževali učiteljic, ki so večkrat le žrtve birokracije italijanskega učnega sistema, v katerem je otrok žal le sredstvo nekega dogajanja, ne pa osebek. Ravno tako smo tudi prepričani, da bi vsi šolski dejavniki lahko več storili v korist otroške občutljivosti, saj je konec koncev tudi to del pedagoškega dela. (nf) Razstava posvečena 85-letnici našega slikarja Avgusta Černigoja S seje repentabrskega občinskega sveta ZELO POZITIVNA OCENA SLOVESNOSTI NA COLU Včeraj se je pričela nova razstavna sezona galerije Tržaške knjigarne in sicer z razstavo posvečeno 85-let-nici slikarja Avgusta Černigoja. Pomembno dejanje torej, čeprav je res, da so prostori TK Galerije premajhni, da bi lahko zaobjel celovitejši pre-§led slikarjevega opusa. Vseeno pa nam razstavljene slike povedo, ali bolje prikličejo nam vizijo o umetniku, ki je s svojo iskateljsko mrzlico odkrival slovenski umetnosti nova obarja, jo peljal v svet globokih preobrazb in hkrati doma odkrival najbolj žgoče trenutke, dajal sok stva-rem, ki niso samo za včeraj ali danes, kot Kosovel in redki drugi slovenski umetniki. V tej zavesti se je včeraj zbralo v TK Galeriji lepo število ljudi, predstavnikov političnega in kulturnega življenja, ljubiteljev umetnosti. Vse Je pozdravil vodja galerije Franco Vecchiet, mi naj omenimo vsaj generalnega konzula SFRJ v Trstu Miro-riča, predsednika komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Slovenije Hartmana, predsednika SKGZ Race-ta, slikarja Lojzeta Spacala. 0 Černigojevi 85-letnici je spregovoril umetnostni kritik Peter Krečič, ki je poudaril Černigojev pomen v slovenski umetnosti. Označil ga je kot prelomno osebnost, kot slikarja, ki je prinesel v naš vseslovenski prostor izrazito kvalitativno novost. Nekaj besed je o Černigoju povedal tudi slikar Milko Bambič. Pouda- ril je, da je prav Černigoj tisti u-metnik, ki je v Trstu prebil steno, ki je ločevala slovensko slikarstvo od italijanskega in tudi v tem smislu oral ledino. Nekaj besed je v zahvalo izrekel tudi Černigoj. Z mladostnim navdušenjem je dejal o svojem delu in času, ki ga je živel: «Kako je vsaka stvar postala imenitna! Resnica je, da se tudi v težkih časih človek lahko vedno nekaj nauči.* Pa še: «Nisem kapitalist, sem umetnik, to pa je narobe kapital!* Morda so bile prav te besede eno izmed gonil Černigojeve ustvarjalnosti, saj pomenijo: spoznavati, iskati, učiti se in hkrati ne se vdati vabljivemu klicu baržu-na in ostati zvest želji po vedno novih duhovnih dogodivščinah. Repentabrski občinski svet je v sredo odobril obračun za finančno leto 1982, potrdil je prejšnje tri pregledovalce računov in ratificiral vrL sto sklepov občinskega odbora. Ker so v polnem teku dela za preureditev in razširitev županstva na Colu v skupni vrednosti 250 milijonov lir so sprejeli formalni sklep, da občinski sedež začasno premestijo v dom Albina Bubniča v Repnu. Ta dela bi se morala končati predvidoma do maja prihodnjega leta. V uvodnem posegu je župan Pavel Colja poročal o obisku občinske delegacije na občinskih praznikih v Tržiču na Gorenjskem in pa v Logatcu. Odbornik Zoran Kutin je iz osebnih razlogov podal ostavko in na prihodnji seji bodo imenovali novega občinskega odbornika. Spomladi bodo stekla dela za ureditev parkirnega prostora pri telovadnici v vrednosti 70 milijonov lir, župan pa je napovedal večjo akcijo za čiščenje poljskih poti. Tudi z varianto splošnega regulacijskega načrta bodo sedaj pohiteli in občinski svet naj bi o njej sklepal še pred koncem tega leta. Na koncu se je Colja iskreno zahvalil vsem občanom za vso pomoč pri udarniškem delu in pri denarni nabirki za ureditev spominskega parka na Colu, tako, da je nedeljsko odkritje spomenika vsem žrtvam fašizma tako lepo uspelo. Stvar je bila zelo občutena in občani so imeli res edin- stven pristop do tega dogodka. Tej pozitivni oceni se je pridružil tudi načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin, ki je izrekel priznanje pripravljalnemu odboru in podčrtal važnost enotnega nastopa vseh občanov. (B. S.) Začetniški kotalkarski tečaj ŠD Polet ŠD Polet prireja od ponedeljka, 26. septembra dalje, začetniški kotalkarski tečaj. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na kotalkališču na Pi-kelcu. j. Po dolgi bolezni je umrl naš dragi Stanko Simonič Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župnijsko cerkev na Opčinah in nato na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: mama Antonija, teta Iva, Igor, Ivo, Ivica, Kati, Branko, Ana in drugo sorodstvo Opčine, 23. septembra 1983 Vprašanje KPI predsedniku Comelliju Čemu taka finančna pomoč srečanju o Mittelevropi? Delegacija SDGZ v gosteh slovenskih obrtnikov v Celju Ob priliki 16. mednarodnega obrizga sejma, ki se ga udeležuje kar 3.500 rokodelcev in ki se zaključi v nedeljo, se je predvčerajšnjim mudilo v Celju odposlanstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. V njem so bili predstavniki tržaške in Soriške obrtniške sekcije L. Antonič, 'R- Andolšek in B. Grilanc ter direktor SDGZ V. Kocjančič. Delegacija. ki sta jo spremljala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije M- Šamec in odgovorni za obmejno sodelovanje A. Mrak, je bila v gosteh Zveze združenj obrtnikov Slovenije. Z njenim predsednikom St. Špindlerjem, podpredsednikom Fr. Verdnikom, novim direktorjem F. Premkom ter odgovorno za informacije H. Bertoncljevo so predstavniki osrednje gospodarske ustanove v zamejstvu obravnavali številna vprašanja v zvezi z razvojem nadaljnjega, sicer že vrsto let utečenega sodelovanja (tako tudi na sejemskem področju) ter izmenjav. Delegacija si je seveda ogledala sejem. Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine (prvi podpisnik Boris Iskra) je včeraj naslovila na predsednika deželne vlade Comellija pismeno vprašanje v zvezi s potekom srečanja «Mittelevro-pa: preteklost in prihodnost*, ki se je pred kratkim odvijal na devinskem gradu. Komunisti sprašujejo v prvi vrsti Comellija kdo so bili pravzaprav pravi pobudniki in organizatorji tega simpozija in zakaj na tem srečanju, ki je bilo vendarle na visoki kulturni ravni, ni prišla do izraza nikakršna dialektična izmenjava mnenj. S tem v zvezi KPI želi vedeti s kakšnimi cilji je deželna uprava nakazala 40 milijonov lir za izvedbo tega srečanja, ki je bilo, kot se je izkazalo, usmerjeno le v določen kulturni svet in povsem ekskluzivnega in strogo zasebnega značaja. Zanimivo bo zato tudi zvedeti kdaj in kako so prireditelji zaprosili za finančni prispevek in če je bila o tem sploh seznanjena posebna de- želna komisija, ki se ukvarja s kulturno dejavnostjo. Ob koncu pa komunistični svetovalci tudi sprašujejo predsednika deželne vlade kako ocenjuje sklep organizatorjev, ki niso dovolili pozdravnega nagovora devinsko - nabrežinskega župana Albina Škerka, medtem ko je konferenco o Mittelevropi lahko pozdravil tržaški župan Rossi. Ponovitev revije ŠD Polet prireja v nedeljo, 25. t.m., ponovitev kotalkarske revije, ki je bila pripravljena za 15-letnico ustanovitve društva. Revija bo na kotalkališču na Pikel-cu in se bo pričela ob 16. uri. • Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal na svojem sedežu na Proseku 26. t.m. ob 18.30. Na dnevnem redu so vprašanja otroških vrtcev, športnih objektov itd. Finančni prispevki malim industrijcem Pii trgovinski zbornici je končno pričel delovati poseben sklad, iz katerega bodo mala in srednja industrijska podjetja lahko prejemala prispev-V- z' '•.•-'-'la^evanje obresti na posojila. Sklad (Fondo abbattimento inte-1 su crediti alle piccole e medie industrie) je bil ustanovljen s finančnim prilivom iz Sklada za Trst ter znaša 500 milijonov lir za petletje. U-pravlja ga odbor, v katerem so predstavniki industrijcev in konzorcijev za jamstvo nad posojili, vodi pa ga vladni podkomisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Pravico do prispevkov iz novega sklada imajo podjetja, ki ne zaposlujejo več kot 150 delovnih moči. Ustrezno prošnjo morajo izpolniti na obrazcu, ki ga prejmejo v tajništvu sklada pri trgovinski zbornici. Prispevki veljajo med drugim za nakup strojev in o-preme. za podjetniški razmah in za financiranje proizvodnje, ki je namenjena domačemu ali tujemu trgu. Prošnjo za operacije iz leta 1982 je treba predložiti do 31. oktobra za letošnje operacije pa do 31. decembra. "J* Zapustil nas je naš dragi Alojz Žerjal Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Stanka, sinova Darjo in Aldo z družino, hči Neva z družino, brata, sestre ter drugo sorodstvo. Trst, 23. septembra 1983 Umrla je Anita Barovina (ANICA) Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 9.30. Žalostno vest sporočajo: nečaki in Marina Trst, 23. septembra 1983 ŽIVAHNI VEČERI V ŠOTORU *Z nami v šotoru* ali kako prijetno preživeti septembrske večere. Posnetka ritovomo kažeta, da je v Boljuncu živo, drevi bo najbrž tudi, saj bo nastopil rimomirani Orkester New Valzer. Na zgornji sliki je orkester Baiardi, na spodnji pa plesalci «11 club diamante* Spet ogenj v sesljanski gostilni Spet požar v Sesljanu, tudi tokrat v stavbi gostilne «A1 Castello*, kjer je ogenj besnel komaj pred petimi dnevi. Tokrat so plameni zajeli prvo nadstropje in streho ter uničili še to, kar se je pri prvem požaru rešilo. Gasilci, ki so prihiteli iz Trsta, z Opčin in iz Tržiča okrog treh ponoči, so delali celo noč, saj so odnehali šele okrog osmih zjutraj. Vzroke novega požara še proučujejo. Kot smo svoj čas poročali, so bili preiskovalci mnenja, da je bil prvi požar podtaknjen, ker so našli vrata v gostilno odprta. Prav zaradi tega pa so karabinjerji nabrežinske postaje uvedb nočno nadzorstvo pred lokalom, kateremu pa se prejšnjo noč ni nihče približal. Ena od hipotez je, da je bil prvi požar nepopolno pogašen in da je ogenj tlel celih pet dni ter se prejšnjo noč spet vnel. Vsekakor pa je preiskava, ki jo vodi kapetan Perrone, v polnem teku. Huje ranjen vespist Na ortopedskem oddelku so včeraj sprejeli 41-letnega pomorščaka Fabia Paiera z Rebri Trenovia 53, ki si je zlomil stegnenico in zapestje, ko je na Miramarskem drevoredu iz še nepojasnjenih vzrokov trčil z vespo v fiat 127. Slednjega je upravljal 21-letni Fabio Di Tommaso, ki stanuje na Miramarskem drevoredu 59. Paieru so zdravniki napovedali, da bo ozdravel v 60 dneh. Res krepka «zaušnica» Res jo je v dveh letih skupnega življenja udaril prvič, toda to je storil tako krepko, da ji je zlomil nosno kost. Zgodilo se je pred dnevi jugoslovanski državljanki Mirjani Breskovič, ki živi s 34-letnim Francom Cle-mentejem na Šentjakobskem trgu 20. Kaže, da je do spora prišlo, ker se je on vrnil pozno ponoči v vinjenem stanju, kar je ženska z ne preveč milimi pridevki komentirala. Clementijev ponos je to silno razdražilo, tako da ji je, kot je priznal policiji, primazal «zaušnico», vsled katere se bo Breskovičeva zdravila skoraj mesec dni. Za Clementija pa tudi ne bo zadeva šla mimo kar tako, kajti njegovo družinsko udejstvovanje ga bo verjetno stalo začasno svobodo, ki mu jo je sodišče prisodilo v pričakovanju procesa. Vozil je brez dovoljenja Pred dnevi je 39-letni Stjepan Metesi iz Ul. S. Michele 3 kupil fiat 124 coupe, s katerim pa mu ni bilo dano, da bi se dalj časa peljal. Že drugi dan ga je namreč ustavila policija in ga povprašala po vozniškem dovoljenju. Metesi je priznal, da ga nima, pokazal pa je potrdilo avstrijske policije, da je prijavil izginitev vrste dokumentov, med katerimi tudi avstrijskega vozniškega dovoljenja. V Italiji pa ga ni nikoli imel. Ker je možakar že večkrat bil v navzkrižju s pravico zaradi goljufije, mu agenti niso verjeli. Avto so mu zaplenili, njega pa prijavili zaradi vožnje brez dovoljenja. 23. 9. 1981 23. 9. 1983 Ob tvoji nenadomestljivi izgubi, dragi Danilo Simoneta se te s hvaležnostjo spominja DRUŽINA Zgonik, 23. septembra 1983 23. 9. 1980 23. 9. 1983 Ob tretji obletnici smrti naše drage Marije Milič por. Ostrouška se je z ljubeznijo spominjajo mož Karlo in hči Marta z družino Salež, 23. septembra 1983 Začenja se z oktobrom Nova kulturno umetniška sezona na radiu Trst A Z oktobrom se tudi na tržaški slovenski radijski postaji vRadio Trst A* pričenja nova kulturno - umetniška sezona, ki bo tako kot doslej razdeljena na tri tromesečja, iztekla pa se bo junija. Ob govornih, glasbenih in drugih oddajah bo tudi to pot tretjina celotne produkcije namenjena dramskemu sporedu, saj bodo v sezoni 1983-84 predvajali kar 78 novih celovečernih iger in preko sto nadaljevanj dramatiziranih in bralnih romanov. Dve četrtini dramskega sporeda bosta v tej sezoni realizirali Slovensko stalno gledališče v Trstu in skupina Radijskega odra, katerima je dan v zakup del tega sporeda. Preostali dve četrtini letošnje dramske sezone pa bo Radio uresničil v lastni, samostojni produkciji. Dramskemu sporedu na Radiu Trst A sta namenjena dva termina: ob torkih in ob sobotah, obakrat ob 18. uri. Bralni oziroma dramatizirani roman pa bo na sporedu trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsakič ob 14.10. Torkov dramski spored je osrednji dramski spored slovenske radijske postaje v Trstu. Zato mu bodo seveda posvetili posebno pozornost, ki se bo izražala predvsem skozi skrbno načrtovane, smiselno sklenjene in profesionalno izvedene tematske sklope. Izvirna radijska igra predstavlja osrednji torkov tematski sklop, saj se bodo preko njega izražale nekatere ključne ustvarjalne dileme sodobnih slovenskih (in jugoslovanskih) radiofonskih avtorjev. V sezoni 1983-84 bo na sporedu devet izvirnih radijskih iger, kar pomeni ena igra na mesec. Sklop bomo odprli z izvirno slušno igro mladega tu živečega režiserja in pisnega ustvarjalca Marka Sosiča strukturalno podstat ekonomske krize in tehnoloških inovacij, ki so do te privedle — in zato tudi nizke kvalitete tekoče produkcije in ne — odgovarjanje filmske umetnosti sedanjemu času. Estetsko-kritična kategorija «filmskega avtor-ja» se je razvila iz analize najznačilnejših predstavnikov evropskega in hollywodskega filma, ki jo je začela v 50. letih revija «Cahiers du ci-nema». Pogrevati ta zgodovinsko opredeljen Pojem, ki se navezuje na zlato dobo (v estetskem in ekonomskem smislu) nekaterih kinematografij in ga «de-monizirati» kot mit, ki lahko reši današnjo (bodočo? vse?) krizo in so-sledno umetniško mrtvilo — standardizacijo, vse to je preveč enostavno, nestvarno in dokaj idealistično. Tudi ko bi zbrali najboljša imena na svetovni sceni, ni rečeno, da bi nujno dobili kakovostna dela, ki natančno odgovarjajo vprašanjem in pričakovanjem sodobnega. Od 12 «ne-smrtnikov» prisotnih v Benetkah, bi rešil zaradi «izvirnosti» njihovega i-skanja morda Resnaisa Življenje je roman, Godarda Ime Carmen in Klu-9eja Moč čustev. Klasična Resnaiso-va dela so mi znana, Godard in Kluge manj, vendar mislim, da so njihovi zadnji dosežki dosleden in «neizdan» razvoj poprečnega, od vse kritike priznanega sporočanja. Ostali «avtorji» so nas pustili precej hladne, čeprav so želi veliko o-dobravanja pri publiki in kritiki. Tako «nekonkurenčna» Woody Allen in Bellini. Prvi je prikazal svojega ka-maleonskega Zeliga, nekakšno lepljenko prirejenih dokumentarnih po snetkov, ki sicer zelo dovtipno in inteligentno satirizira običajen milje a-meriške (njujorške) intelegencije. Fellinijev In ladja pluje je odprta metafora, variacija na že znano temo fellinijevskih karikatur in vesoljna katastrofalna vizija (Titanicov mit), ki se reši komornih okvirov prejšnjega Vaje orkestra. A nas osebna ne prevzame in malce zdolgočasi. Vsi so tudi navdušeno sprejeli tele-filmski produkciji prav tako mekoit-kurenčnega» Bergmana in starega beneškega znanca, Čeha Jakubiska. Bergman je s Fanny in Alexander, 5 urno filmsko produkcijo za TV, ki ga je stala 3 leta dela, podal nekakšen obračun svoje več kot 60-letne dejavnosti v filmu in teatru. Sintezo značilnih motivov in prvin je predstavil v morda preveč baročni, skoraj viscontijevski mizansceni, ki ne odvzema in dodaja nič novega že povedanemu. Žirija se je zamerila občinstvu in skoraj vsej kritiki, ker ni namesto Godardovega skrajnega eksperimentiranja nagradila gotovo laže sprejemljivo in bolj «ljudsko» pripovedovanje Jakubiskove Tisočletne čebele. To je sicer skrčena izdaja daljšega filmskega dela, ki pa o-hranja čudovi(p filmsko dinamiko in ritem. In pride do izraza vse Jaku biskovo režijsko znanje, kljub omejitvam konvencionalne feuleittonske zgodbe: gre za nekakšno himnično pesnitev, idilično in realistično generacijsko slikanje slovaških potujočih zidarjev. Po mnenju nekaterih kritikov (npr. Morandini od II Giorno), katerim ni bil všeč zadnji Godard, nima nobenega smisla nagraditi zelo specializirane osamljene poskuse (Godard letos, Wenders lani itd.), še posebej ne v tem težkem trenutku za ves filmski sektor. Tako ravnati pomeni odvajati ljudi od filma; žirija bi morala upoštevati tudi mnenje občinstva in dajati važnost predvsem srednje kakovostnim, vsekakor avtorskim delom (npr. češki TV podlistek), ki bi spet približala publiko filmu. No, precej paternalistično pojmovanje vloge festivala. V resnici imajo nagrade relativen pomen, predvsem služijo, da dokončno ustoličijo že afirmirana imena, da reklamizirajo močne produkcije, le redkokdaj pripomorejo k spoznavanju neznanih avtorjev. Znano je, da ameriški producenti pošiljajo svoje filme v netek-mpvalne sekcije canneškega in drugih festivalov. Reklamni učinek je skoraj zmeraj večji. Značilno naslovna stran zadnjega Stopa ne prikazuje letošnjega dobitnika Zlatega leva, ampak zelo čeden obraz Valerie Kapriskg, ženske protagonistke ameriške uspešnice Breathess, ki je bila predstavljena v sekciji Venezia Notte. Je mar danes ali je sploh kdaj bil festival zvest pokazatelj ustvarjalnosti in novih premikov v sedmi umetnosti? Odprta tribuna, kjer se res lahko predstavijo novi talenti, marginalne kinematografije? Je tako pojmovanje vloge festivala realistično, ali predstavlja le kulturen alibi? Belo krizantemo za «biznis» in trg za kulisami? V Cannesu se ne sramujejo tega primati, vse se dogaja ob belem dnevu. Producenti, distributerji in drugi delavci filmskega sektorja iz celega sveta se tu zberejo predvsem, da uredijo vse komercialne zadeve in potem si tudi ogledajo festivalske novosti, avtorske filme itd. Zato je morda Cannes postal prestolnica in glavni trg svetovne filmske industrije, kjer so prisotne največje produkcije iz ZDA in ostalega sveta. Benetke pa, vsaj zadnja leta, privilegirajo evropski film, produkcije Rai in Gaumont. Prva je predstavila boljše projekte (Pupi Avatijev šolski izlet, Olmijev Milano 83 in Fellinijev film) in vrsto spodrsljajev (kar 4). Vsemogočna Gaumont pa svoje 4 prestižne komade mega Bergmana; Costa Gavrasov Hanna K., ki je običajen političen film v slogu prejšnjih del režiserja; zadnjega Fellinija v koprodukciji z Rai; V/ajdovo Ljubezen v Nemčiji, neuspela in nesrečna nemška avantura v (drugače) sijajni karieri poljskega ražiserja. Iz ZDA prihajajo v beneške tekmovalne sekcije le outsiderji: tako letos waltdisneyski Ne kliči volka (Carroll Ballard), ki je bil vsem všeč in Alt-manovi Streamerji, katerega protagonisti (vsi moški) so odnesli nagrad; za moško interpretacijo. Ostali ame riški (zelo lepi) filmi so bili prika zani ob množičnih projekcijah: Venezia Notte:Cukorjev Rodila se je zvezda, Badhamov Blue Thunder, Lyneov Flashdance, Spottisivoodeov Under, Fire in Lucas - Marguandov Povratek Jedya. Končno spomnimo se še zelo subtilnega resničnega in osebnega filma angleškega režiserja Richarda Eyrea, Oračev zajtrk, ki bi si gotovo zaslužil Srebrni lev (v sekciji Venezia Giovani prvenec za oziroma drugi film) namesto sicer tudi lepega fran-cosko-martiniškega Ulica črnih kolib (Euzhan Palcy). DAVORIN DEVETAK Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - balet 13.30 Dnevnik 1 13.45 «Le colline dell’odio» - film Nastopa Robert Mitchum 15.25 Mister Fantasy - glasbena oddaja 16.15 Dokumentarna oddaja 17.00 Sveže, sveže - glasba, prireditve in aktualnosti, v studiu Roberta Manfredi 17.10 Astroboy - risanka 17.30 V studiu z gosti in glasbo 18.30 Dober tek, in potem . . . 18.45 Glasba 19.00 «11 conte di Montecristo» - TV nadaljevanka 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Ping pong - mnenja o aktualnih dogodkih in problemih 21.25 «XIX. Mostra internazionale di mušica leggera» Vodita Claudio Lippi in Daniela Poggi 22.45 Dnevnik 1 . 22.55 Dokumentarna oddaja 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Protagonisti sodobne jazz glasbe Ljubljana 8.30 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Domači ansambli: Dobri znanci 17.55 Čarodejev sin - otroška nadaljevanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Otroške nalezljive bolezni: njihovo širjenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik I 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Logična gibanja - dokumentarna serija 20.40 Ne prezrite 21.00 TV kviz 22.05 TV dnevnik II 22.20 Nočni kino: Mišek - film Zagreb 17.45 Vsak petek na začetek - otroška serija 18.15 Posvetovalnica za starše 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije - bedet 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Pobrateni v plamenu revolucije -dok. oddaja CANALE S 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giorno - TV film 11.30 Rubrike 12.00 La piccola grande Neli - TV film 12.30 Help 9, glasbena igra 13.00 II pranzo e servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 L’affare Dominici - film 17.00 Tarzan - TV film 18.00 Galactica - TV film 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Serpico - TV film 20.25 Disavventure di un commissa-rio di polizia - film 22.25 T. J. Hocker - TV film 23.25 šport - tenis 0.25 L’arcangelo - film RETEOUATTRO 10.00 L’invincibile Blue Falcon - risanke 10.30 Giannf, Pinotto e L’assassino mi-sterioso - film 12.15 FBI TV film 13.15 Padroncina Flo - Novela 14.00 Agua Viva - Novela 14.50 Aprile a Parigi - film 16.20 Risanke 17.20 Dr. Slump - risanke 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin’Days - Novela 19.30 Super Dynasty 20.30 Una donna di nome Golda - nadaljevanka 22.30 Caccia al 13 - športna rubrika 23.00 FBI - TV film II comandante del Flyng Moon - f;lm IT ALI A 1 10.00 Febbre d'amore - TV roman 10.45 Non Fappartengo piu - film 12.10 Gli eroi di Hogan - TV film 12.40 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Čara čara - TV novela 14.45 Febbre d'amore 15.30 In časa Lavvrence - TV film 16.30 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 «Wonder Woman» - TV film 20.00 Strega per amore - TV film 20.30 Killer elite - film 14.00 Narava v prvi osebi - žuželke 14.40 Koncert rock skupine «Police» 15.20 Komični film 13.45 Alpha Omega: začetek konca -film 17.00 Tandem - poletna oddaja, v teku oddaje risanke in TV film 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - vesti 20.30 «Diritto di offesa» - TV nadaljevanka 21.35 Zgodovinski dnevi: Jalta: velika iluzija - 2. del 22.35 «11 caso Don Minzoni» - nadaljevanje in konec 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.25 Mednarodna novinarska nagrada «Citta di Castelsardo» 19.55 Italijanska dokumentarna oddaja od leta 1949 do leta 1970 20.00 Dokumentarna oddaja o ribolovu 20.30 «Scena da un matrimonio* - TV nadaljevanka 21.20 Dnevnik 3 - 21.45 «Lohengrin» - romantična opera v treh dejanjih Glasba Richard Wagner 23.45 Posebna glasbena oddaja z An-no Oxo 21.45 Najboljši jugoslovanski filmi: Ljubezenski primer ali tragedija PTT uslužbenke Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti: TRST — Tiskovna konferenca sarajevske olimpiade _ TRST — Razstava Avgusta Černigoja v TK TRST — Izvolitev tržaškega župana BOLJUNEC — Praznik pod šotorom GORICA — Trgatev 17.00 TV šola 17.25 TVP - Novice 17.30 Velika dolina - serijski film 18.30 Aktualna tema 19.00 Risanke 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Trnova pot - serijski film 20.45 Črni Orfej - celovečerni film 22.15 TVD - Danes 22.30 Koncert z I. Pogoreličem 22.40 Agenzia Rockford - TV film 23.45 I mori turi - film TELEPADOVA 10.00 WKRP in Cincinnati - TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 Cuore selvaggio - TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Codice 3 - TV film 15.45 - 16.15 Risanke 16.45 - 19.30 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 La storia di una monaca - film 22.00 Giovani avvocati - TV film - 23.00 TV film 24.00 I fucilieri del Bengala - film TRIVENETA 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Cowboy in Africa - TV film 13.30 Risanke 14.00 Kodjak - TV film 14.30 Zanna Bianea - film 16.00 Filmski program 16.30 - 17.30 Risanke 18.00 Vse o motorjih 19.00 Govorimo o ribolovu 20.30 II luogo del delitto - film 22.00 O.P. Coupons TELEFRIULI 12.30 Nagradno tekmovanje 12.45 TV dnevnik 13.00 Anche i ricchi piangono - TV film 13.30 TV film 14.00 II cerchio di sangue - film 15.45 Odprto za mlade 18.20 TV film 18.50 TV film 19.20 Horoskop 19.25 TV dnevnik 20.10 Nagradno tekmovanje 20.30 Anche i ricchi piangono - TV film 21.00 Bruciatelo vivo! - film 23.00 TV dnevnik 23.10 Abat-jour 23.15 Segreti - film 0.45 Abat-jour TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italijo 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Trim za vsakogar - Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: «Nož in jabolko*; 10.10 S koncertnega in- o-pemega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Na počitnice 13.20 Zborovska glasba: slovenske umetne in ljudske pesmi; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: Od ekrana do ekrana; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Imena naših vasi. RADIO OPČINE Do 20.00 Glasba; 20.00 Lahko noč želi...; 20.30 Klapa rock - dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Vremenska napoved; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav -Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.45 Danes z nami; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaklju- RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.35 Stanje morja; 7.00 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.40 O kulturi in umetnosti; 16.15 Glasba in popevka tedna; 16.15 Orkester La vera Ro-magna; 19.00 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi...; 11.00 Spominske pesmi; 11.34 Pustolovščine barona iz Munchhausena; 12.03 Viva la radio!; 13.15 Zeleni val — \veek-end; 14.30 Šola in vzgoja; 16.00 II paginone; 17.25 Globetrotter; 18.00 Ipotesi; 19.10 Svet motorjev; 19.20 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.44 Glasbeni interval; 22.25 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Četrto nadstropje -interna št. 9; 9.32 Kvizi; 10.30 La luna sul treno; 12.10 Deželni program; 12.48 Hit Parade; 13.41 Sound -Track; 15.00 Zgodba Italije in njene okolice; 15.42 Lahka glasba; 17.32 Odprti popoldan; 19.50 Operni trenutek; 20.45 Pioggia di stelle; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Chopinova glasba; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica: Darijan Božič: čenčarija; 9.05 Z glasbo v dober dan...; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 AJi poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 «Peer Gynt» - odlomki iz scenske glasbe k Ibsenovi drami Edvarda Griega; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak - vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Slovenski solisti in ansambli s skladbami Bohuslava Martinuja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Ugotovitve rajonskega sveta v Pevmi Ureditev športnega igrišča še vedno na mrtvi točki Proces proti upraviteljem KZE so odgodili do 17. oktobra Dr. Perno obtožujejo pristranskosti v vodenju postopka Vprašanje ureditve športnega igri šča v Pevmi, pravzaprav vprašanje zagotovitve ustreznega zemljišča, kjer naj bi ta prepotrebni objekt zgradili, je še zmeraj na mrtvi točki. Tako so ugotavljali na zadnji seji rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje, v sredo zvečer. Vprašanje je bilo osrednja točka razprave na seji, ki se je je udeležil tudi občinski odbornik za javna dela in podžupan Mario Del Ben. Znano je, da si rajonski svet že nekaj let prizadeva urediti manjši šport -ni-rekreacijski objekt na odprtem in da za tak objekt v Pevmi ni ustreznih zemljišč, razen tistega, v neposredni bližini vrtca, oziroma posestva razpuščene ustanove Ente Tre Vene-zie. Z zahtevo je bila že nekajkrat seznanjena občinska uprava, vendar se je prav glede zagotovitve zemljišča, zmeraj zataknilo, menda zaradi neustreznega razumevanja pri deželi, oziroma deželni ustanovi za razvoj kmetijstva. Podžupan Del Ben je zagotovil, da se bo občinska uprava vnovič pozanimala in skušala vprašanje zadovoljivo rešiti, toliko bolj, ker je površina zemljišča, ki naj bi služila za športni objekt minimalna in ne ogroža načrta, da bi v sicer zdaj na pol porušenem hlevu, obnovili živinorejsko dejavnost. Del Ben je dejal, da bo za odgovor treba počakati še mesec ali dva in ob tem opozoril na potrebo po iskanju skupne rešitve. Naj ob tem opozorimo še na dejstvo, da je bilo področje, za katerega se zanima rajonski svet, v regulacijskem načrtu že namenjeno za tovrstno dejavnost. Kakor je bilo slišati na seji, naj bi bila zadruga, ki namerava spet usposobiti živinski hlev, že izrazila pripravljenost odstopiti del zemljišča za potrebe skupnosti. Tako kakor je bilo nasploh pričakovati, je bilo na seji tudi precej besedi glede gradnje sabotinske ceste, oziroma glede škode, ki nastaja zaradi premočnih eksplozij min. Prebivalci Štmavra, zlasti tisti, ki imajo domove v neposredni bližini gradbi- šča, se čutijo ogrožene. Toliko bolj, ker so vsi dosedanji protesti bolj malo zalegli. Postavlja se tudi vprašanje poravnave škode, ki so jo in jo bodo še utrpeli. Podžupan Del Ben je zagotovil, da bo že v prihodnjem tednu sklical nov sestanek z odgovornimi funkcionarji družbe ANAS ter izvajalci, na katerem naj bi skušali poiskati končno in za vse strani sprejemljivo rešitev. Poudaril pa je, da občinska uprava nima v zadevi konkretne pristojnosti, ampak izvaja le nekakšno vlogo posredovalca. Del Ben je tudi povedal, da bodo težki tovornjaki, ki vozijo skozi Štmaver na gradbišče odslej morali voziti po obvozu in da bo občina od izvajalca del zahtevala popravilo ceste. Ob koncu seje pa se je vnela živahna razprava glede uporabe finan čnih sredstev, ki jih ima na razpolago rajonski svet. Doslej še niso sprejeli nobene ustrezne odločitve, pač pa se bodo o tem vprašanju pomenili že v kratkem. Približno eno uro je trajala včerajšnja avdienca na tržiški preturi proti sedmim članom upravnega odbora go-riške krajevne zdravstvene enote. Toliko, da so ugodili proceduralnim pred pisom in nadaljevanje procesa, v kolikor bo do tega sploh prišlo, odgodili do 17. oktobra. Postopek je potekal v odsotnosti obtožencev. Zadnji trenutek, to je v sredo, okrog poldne, so trije izmed obtožencev, Martina, Del Lago in Bergomas vložili na tržiški preturi posebno istanco in pre-torja dr. Perno obtožili, da je bil v postopku pristranski in zahtevali, da se okrožno sodišče izreče o zadevi. Če bo okrožno sodišče sprejelo istanco treh obtožencev, kakor tudi razloge, ki se navajajo, potem obstaja možnost, da se dr. Perni odvzame sodni postopek in poveri drugemu sodniku. V nasprotnem slučaju bodo vlagatelji istance obsojeni na denarno kazen. Kot obremenilni dokaz za sodnikov pristranski odnos v zadevi ob toženci navajajo nekatere izjave, ki naj bi jih div Pema dal tukajšnjemu časopisu glede veljavnosti akta s ka terim je upravni odbor krajevne zdravstvene enote določil časovni ter- min glede izvajanja laboratorijskih izvidov v javnih bolnišnicah. Sklep je bil sprejet in potrjen tudi s stran* nadzornega odbora in menda v predvidenem roku dveh mesecev ni bil vložen noben priziv na deželno upravno sodišče. Zagovorniki, ki so se združili v kolegij, ugotavljajo tudi, da je tržiški pretor verjetno presegel pristojnosti sodstva in zašel na področje urejevanja odnosov med javnimi u-stanovami, oziroma zasebniki in javnimi ustanovami, o čemer pa lahko edino določa in razsoja deželno u-pravno sodišče. Vsekakor je bilo na včerajšnji au-dienci slišati, da so nekatere zasebne ustanove in zasebniki preko svojih odvetnikov, vložili priziv na de želno upravno sodišče. Med temi u-stanovami sta tudi tržiška Parna in ustanova Salus iz Vidma. Ne gro pozabiti, da so se omenjene stranke prijavile kot civilna stranka na procesu proti vodilnim članom upravnega odbora goriške krajevne zdravstvene enote. Zadeva torej še ni rešena, ampak se bo o tem še govorilo in pisalo. Brez hudih posledic za voznika slikovito trčenje v križišču Aretirana zdravnika: od pacientov zahtevala plačilo Slikovito trčenje, pri katerem je bil skoraj popolnoma uničen osebni avtomobil, se je na srečo zaključil brez posebno hudih posledic za osebe. Prizorišče nesreče je bilo včeraj zjutraj okrog 9. ure križišče med Ul. Trento in Donizetti v Gorici, 59-letna Laura Scomina iz Ul. Puccini 9 se je s simco peljala po Ul. Trento v smeri proti Tržaški ulici. V omenjeno križišče je z leve privozil autobian-chi A-112, ki ga je upravljal 20-letni Moreno Zarattini iz Comacchia, Ul. Liuragi 13. Šofer, ki je po nesreči izjavil, da ni opazil prometnega znaka o prednosti avtomobilov, ki vozijo po Ul. Trento, je privozil v križišče ne da bi se ustavil in trčil v levi bok simce. Posledice trčenja ne bi bile posebno hude, če ne'bi simca nadaljevala vožnje; voznica je namreč izgubila nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletela v drevo na pločniku na levi strani ceste. Pri trčenju se je popolnoma zmečkal prednji del avtomobila, na srečo pa ni bilo v tistem trenutku nobenega pešca, sicer bi bi- le posledice dosti hujše. Scominovo so z rešilcem Zelenega križa peljali v splošno bolnišnico. U-gotovili so ji zlom piščali na levi nogi ter udarce v kolenu desne noge, zapestja na levi roki in v prsni koš. Sprejeli so jo v ortopedski od delek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni. Lanski pridelek vina največji v zadnjih desetih letih Po podatkih, ki jih navaja glasilo goriške trgovinske zbornice, smo lani v goriški pokrajini pridelali 257.200 hektolitrov vina, največ v obdobju zadnjih desetih let. Pridelek je bil za tretjino višji od poprečnega letnega pridelka v obdobju zadnjih desetih let. Od omenjene količine so nekaj nad 200 tisoč hektolitrov pridelali zasebni vinogradniki, nekaj nad 18 tisoč hektolitrov zadružne kleti in nekaj nad 34 hektolitrov trgovci, oziroma drugi pridelovalci vina. Na območju goriške, videmske in pordenonske pokrajine smo lani pridelali skupaj nekaj nad milijon 124 tisoč hektolitrov vina, od tega kar 450 tisoč hektolitrov kvalitetnih vin z zaščitenim geografskim poreklom. Zdravstvena služba, pravzaprav osebje, ki na tem tako pomembnem področju deluje, je ponovno v ospredju zanimanja javnosti na Goriškem. Znana je zadeva okrog sodnega postopka proti članom upravnega odbora goriške krajevne zdrvstvene e-note, ki so se včeraj znašli pred sodiščem, skoraj istočasno s pričetkom procesa pa je prišla nepričakovana vest o aretaciji dveh zdravnikov v Tržiču. Na podlagi zapornega naloga, ki ga je podpisala namestnica državnega pravdnika Giulia Pave-se, so nataknili lisice 59-letni zdravnici splošne prakse Paoli Ban in 54 V torkovi številki smo v poročilu o nedeljski slovesnosti na Peči, ob odkritju partizanskega spomenika, o menili, da ni bilo na slovesnosti predstavnikov prefekture in da ni bilo niti častnega voda vojske. Pripravljalni odbor je tako predstavnike prefekture, kakor pristojno vojaško poveljstvo pravočasno seznanil s potekom manifestacije in ju povabil na slovesnost. Prav tako je zaprosil za prisotnost častnega voda vojske. V zvezi z nerazumljivo odsotnostjo sta senatorja Battello in Gerbčeva mi nistru za notranje zadeve in ministru za obrambo naslovila pismeno vpra- letnemu zdravniku Carlu Colauttiju-Vse kaže, da sta prekršila določila o javni zdravstveni službi ter od pacientov zahtevala plačilo za zdravniške preglede, česar kot sodelavca osnovne zdravstvene službe (SAUB) ne bi smela. Do aretacije je prišlo po daljši preiskavi, zdi se, da sta se zdravnika take prakse posluževala dalj časa. Bonova ima ambulanto v Tržiču, v Drevoredu S. Marco, Colautti pa prav tako v Tržiču v Mazzinijevi ulici. Po vsej verjetnosti jima bodo sodili po hitrem P0-stopku. šanje v katerem vprašujeta za P?" jasnila glede odsotnosti vojske i*1 predstavnikov prefekture. Prav v zvezi s tem smo izvedeli, da je sovodenjski župan (občina je bila namreč članica pripravljalnega odbora za odkritje spomenika), poteri ko iz območnega poveljstva vojsk®, kljub nekajkratnim urgencam niso prejeli nikakršnega odgovora glede prisotnosti častne straže, 14. septembra poslal telegram ministru Spado liniju in prosil za njegovo posredovanje. Posredovanja očitno ni bilo. niti ni bilo iz Rima kakršnegakoli odgovora. Zakaj ni bilo predstavnikov prefekture in vojske na Peči Pisma uredništvu & » Mmsmsmmsmmmm&ifszitmmmammtsiiimmmmmmmmmiit Prefekt dr. Siclari v Doberdobu Dobili smo v objavo: «Poročilo o otvoritvi spomenika padlim na Peči v današnji številki Vašega cenjenega lista ne odgovarja resnici, ko pravi, da je bila odsotna stranka, ki ima v občini «eno tretjino glasov», pod katero je mišljena Slovenska skupnost, zato Vas vabi mo, da neresnico prekličete, ker je zastopala na omenjeni prireditvi Slovensko skupnost delegacija, ki so jo sestavljali pokrajinski podpredsednik SSk Branko Černič, načelnik svetovalcev SSk v Sovodnjah Remo Deve tak in tajnik sovodenjske sekcije SSk Benjamin Černič, kar je bilo tudi dogovorjeno na seji pokrajinskega tajništva. Upamo in želimo, da bi Vaš cenjeni časopis vendarle enkrat spoznal škodo, ki jo s takim neresničnim poročanjem ustvarjate. Lepo pozdravljeni! Pokrajinski predsednik Gradimir Gradnik. Pokrajinski tajnik Marjan Terpin.» Sprejemamo na znanje, da je bila no nedeljski svečanosti na Peči pri šotna delegacija pokrajinskega tajniš tva Slovenske skupnosti in našo informacijo, ki ni bila prav nič neresnična, tudi dopolnjujemo. Vendar lahko povemo, da ni bil nihče na nedeljski svečanosti seznanjen s prisotnostjo te delegacije. Niti župan Vid Primožič, ki je vabila podpisal, niti zastopniki sekcije VZPI. Župan je celo iskal zastopnike manjšine v občinskem svetu, da bi tudi eden od njih skupno, kot vedno prej, položil venec občinske uprave pred spomenik, pa ga ni našel. Omenjena dele- gacija se ni predstavila županu in ni bila niti na častnem mestu ob spo meniku med izvajanjem programa, niti na sprejemu po slavnosti, kjer so bili prisotni vsi vabljeni gostje. Začudeni nad nekaterimi odsotnostmi smo vprašali župana o teh, kajti morda smo se tudi zmotili in koga spregledali, župan pa nam je potrdil odsotnosti, ki so bile omenjene v Primorskem dnevniku 20. t.m. O tej stvari je bil govor tudi na seji občinskega sveta v torek 20. t.m., ko se je oglasil k besedi svetovalec Remo Devetak, župan Vid Primožič pa je na tej seji odgovoril, da ga ni videl, da pa če bi bil prisoten bi bila njegova dolžnost, da se javi, tako kot vsi drugi, kot član neke delegacije pri županu. Toliko o «r>.eres-ničnem» poročanju. Tatinski podvig ni ostal neopazen Preiskovalni organi so prijavili sodišču 20-letnega Fabia Cuginija iz Tržiča. Osumljen je tatvine z obte žilnimi okoliščinami. Cugini, ki je sicer že star znanec policije, je pred nekaj dnevi vlomil v neko stanovanje v Tržiču ter ukradel precej zlatnine. Imel pa je smolo, ker ga je pri nečednem opravilu opazila last niča. Fantu se je sicer uspelo izmuzniti, vendar so ga kasneje izsledili prav na podlagi opisa, ki ga je posredovala ženska. Goriški prefekt dr. Vittorio Siclari je včeraj popoldne obiskal upravitelje doberdobske občine ter se z njimi zadržal v prijetnem pogovoru. Župan dr. Lavrenčič s sodelavci je najvišjega predstavnika osrednje vlade v naši pokrajini seznanil s stvarnostjo doberdobske skupnosti pa tudi s številnimi težavami, s katerimi se spopadajo pri uresničevanju načrtov zlasti na področju šolstva. Doberdobski upravitelji so prefekta seznanili tudi z nekaterimi drugimi načrti, med drugim z načrtom ureditve okolice Doberdobskega jezera. Razna obvestila Kulturno društvo Jezero iz DoberdO; ba vabi jutri, 24. septembra, ob 8. ur* na gobarski pohod z mikologom dr-Čebulcem. SPD Gorica obvešča udeležence pl3' ninsko - gobarskega piknika, ki bo v nedeljo, 25. t.m., pri lovski koči na Ko-balarju, da bo odhod s Travnika ob 7.30. Prevoz z lastnimi sredstvi, hrana in pijača iz nahrbtnika. Kogar gobe ne zanimajo, lahko pride v opoldanskem času na družabnost. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Cinque giorni on estate*. Sean Connery. Barvni film- VITTORIA 17.30-22.00 «La sexy infer miera va in vacanza*, barvni fil*3, prepovedan mladini pod 18. letom- CORSO 17.45—22.00 «Tootsie*. Dustin Hoffman. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Tootsie». EXCELSIOR 18.00-22.00 «Sapore d* marci. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00—21.00 «Deset zapovedi - II. del*. SVOBODA 19.00 «Zob za zob*, ameriški film. 21.30 ^ Pesaressi, Antoni, Kus. Združena ženska odbojkarska ekipa Meblo je v sredo zvečer gostovala na jteki, kjer se je v uradni prijateljski tekmi pomerila z domačimi prvoliga-steami. Rijeka je lani osvojila končno Peto mesto, letos pa se je okrepila '■ nekaterimi novimi igralkami in po tenenju trenerja Brožiča bi lahko čete posegla v boj za osvojitev državna naslova. Proti tako močnemu nasprotniku ?nše igralke seveda niso mogle pričakovati kaj več od častnega pora-*a. Izidi posameznih setov pa potrju-tejo, da so se slovenske igralke sko-Jaj enakovredno upirale višjim in tedj izkušenim Rečankam. Meblo je dasti zadovoljil v napadu, medtem "° je dokaj razočaral v obrambi, ki ^ ni dovolj uigrana, saj so, predvsem ko je pomanjkljiv blok, vse 'gralke dokaj slabo postavljene. Trener Jurman je na igrišče podal vse razpoložljive igralke, razen Kusove, ki je komaj okrevala, v posameznih setih pa je s številnimi menjavami skušal najti šesterko, ki °aj bi najbolje ustrezala koceptu igre. Tako je v prvem setu združena eki- pa igrala z dvema podajačicama v nadaljevanju pa tudi samo z enim in Vido Legišo v vlogi napadalca s cone dva. Pri domačinkah, ki na treningih vadijo v glavnem še kondicijo, sta se zlasti izkazali reprezentantka Redjo- vičeva in podajačica Lorberjeva, bivša članica ravenskega Fužinarja. Naj omenimo še, da sta šesterki odigrali tudi četrti set, ki so ga s 15:7 osvojile naše igralke. Prihodnji teden bo na vrsti povratna tekma v Trstu. Danes igra za vas ■arrirur-' rr-vrj« Danilo Nanut Avellino - 'vuU— -. Catania - Sampčoria k 2 Fiorentina - Ascoli 1 Genoa - Lazio 1 X Inter - Torino X 1 2 Juventus - Napoli 1 Roma - Milan 1 X 2 Verona - Piša 1 Cagliari - Palermo 1 Campobasso - Pistoiese X Lecce - Cremonese 1 Siena - Taranto X Gorizia - Mantova X 2 Danilo Nanut, bivši predsednik ŠD Juventine iz Štandreža, je prav gotovo eden glavnih stebrov nogometne dejavnosti pri štandreškem društvu in s svojo izkušnjo veliko prispeva k razvoju športa v tem slovenskem mestnem predelu. Giani Furlanič je prejšnji teden pravilno zadel deset rezultatov. Februarja v Novi Gorici Jugoslavija - Švedska Nova Gorica polagoma resnično postaja pravi športni center za večje prireditve in to ne le na slovenski republiški ravni, ampak vsesplošni jugoslovanski. V teh zadnjih letih smo bili namreč priča raznim mednarodnim športnim prireditvam, posebno v lahki atletiki, toda tudi druge športne panoge pri tem ne izostajajo Sedaj pa je predviden v Novi Gorici kakovosten nastop namiznoteniških igralcev. Ljubiteljem igre z jelo žogico na Goriškem (oziroma :ahko dodamo s celotne Primorske na obeh straneh državne meje), se tako sredi meseca februarja prihodnjega leta obeta nadvse zanimiva prireditev in sicer namiznoteniški dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Švedske. Dvoboj sodi v okvir evropske super lige med reprezentancami raznih držav stare celine. Dokončni sklep o kandidaturi Nove Golice za prireditelja tega mednarodnega kakovostnega dvoboja, je namreč bil sprejet konec meseca avgusta na seji predsedstva namiznoteniške zveze Slovenije. Naj k temu še dodamo, da bo februarska prireditev prava poslastica za vse ljubitelje namiznega tenisa. Jugoslovansko člansko namiznoteniško reprezentanco ni potrebno še posebej predstavljati, saj sodi v sam vrh svetovnega namiznega tenisa. Poleg tega pa so našim bralcem dobro znani uspehi jugoslovanskih pingpongašev. Toda tudi švedski namiznoteniški igralci sodijo v svetovno elito. Naj pri tem le omenimo, da na nedavnem petem svetovnem pokalu so igralci Appelgren, Valdner in Lindh osvojili prva tri mesta. Prav gotovo bo organizacija mednarodnega namiznoteniškega dvoboja ponoven dokaz sposobnosti požrtvovalnih novogoriških športnih delavcev, kateri so se doslej vedno dobro odrezali. Obenem pa bo to lepa propagandna akcija za športno panogo kot je namizni tenis, ki se v zadnjih letih na novogoriškem področju množično in kvalitetno razvija. Za začetek zmaga nad ČSSR V prvem kolu evropske namiznoteniške superlige je Jugoslavija s 5:2 premagala češkoslovaško. Za «plave» so točke dosegli Kalinič v dvobojih s M. Brodo in Panskyjem, Batini-čeva v dvoboju s Pelikanovo, Kalinič in Šurbek v igri dvojic in Šurbek in Batiničeva v mešanih dvojicah. Šurbek je tudi izgubil oba posamična dvoboja. obvestil*i SPDT Prireja v nedeljo, 25. t.m., svoj tradicionalni in priljubljeni DAN PLANINCEV SPDT. Zbirališče bo od 9. d° 9.30 v Repniču (avtobus št. 44 od Trga Oberdan ob 8 ^ >s,-c nato pa bo izlet na Volnik. Popoldan n° po 13. uri na nrav:-.«,: «k „•. Jim vrhom* (isti kot lani, 10 minut noda od Repniča, na cesti proti pro-Jteški železniški postaji, sicer pa bo-'te kažipoti) na sporedu zabava (igre otroke in odrasle ipd.). Za jedačo ‘n pijačo preskrbljeno. Vabljeni vsi! ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 23. 9., ob 18. Pri na stadionu «1. maj* seja za sestavljanje urnika za telovadnice. ŠK Kras Vabi vse člane na izlet s pobratenim društvom TVD Partizan - Moste v nedeljo, 25. t.m., v Rakov Škocjan in o-tedico. Zbirališče v Zg<,...ku, ob 8.30. Odhod z osebnimi avtomobili. ŠD Mladina baletni odsek "•»vešča, da bo potekalo vpisovanje, "riroma potrditev vpisa za šolsko le- to 1983/84 v ponedeljek, 26. t.m., v sredo, 28. t.m., in v petek, 30. t.m., od 15. do 17. ure v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu. ZSŠDI r>h'rošča, da bo danes, 23. sept., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: poslovanje komisije in programiranje nove sezone. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi X 2 2 X 1 X 2 X 2 1 1 X 2 X 1 2 X X 1 2 1 2 X 1 6. — prvi drugi X 1 2 1 V odbojkarskih mladinskih ligah na Goriškem Boslej skromen vpis slovenskih šesterk Goriška odbojkarska zveza je predčasno poslala vsem odbojkarskim športnim društvom razpis za razna odbojkarska prvenstva. V glavnem se razpis nanaša na nižja prvenstva, pokrovitelj katerih je ravno pokrajinski odbojkarski odbor. Naj k temu dodamo, da se vpis prvenstev dečkov, deklic in mladincev zaključi že v tem tednu; žensko in moško tekmovanje «under 15» pa 3. decembra. Glede prvenstev 1. moške in ženske divizije bo razpis odposlan v naslednjih dneh, saj sta ti dve tekmovanji tesno povezani s koordinacijo višjih tekmovanj, ki so v pristojnosti 'deželnega odbora. Predvideva pa se, da se bosta 1. MD in 1. ŽD pričeli decembra meseca. Po dosedanjem vpisu v posameznih mladinskih tekmovanjih zasledimo, da bosta številčno prisotni v moški konkurenci le Juventina in 01ympia; e-kipa Našega prapora pa bo letos prvič nastopala v prvenstvu dečkov. V ženski konkurenci pa zasledimo le eno slovensko ekipo (v nižjih prvenstvih) in sicer šesterko Sovodenj pri deklicah. Pri mladinkah pa se ni doslej še vpisala nobena šesterka s celotnega goriškega področja. Ob koncu naj še dodamo, da posamezna slovenska društva, ki namera- vajo vpisati ekipe v posamezna mladinska tekmovanja, imajo na razpolago še zelo malo časa. Primemo pa bi bilo, da bi se vse tiste ekipe, ki lahko nastopajo, čimprej vpisale. Zla sti velja to za žensko konkurenco. Prepričani smo, da Gorica zmore veliko več. Poleg tega pa je delo z mladimi predpogoj za nadaljnjo rast naše odbojke. Podrobneje o nastopanju goriških slovenskih ekip v raznih prvenstvih kdaj prihodnjič. V nedeljo začetek 3. AL V nedeljo se bo začelo prvenstvo 3. amaterske lige, v katerem bo nastopila tudi doberdobska Mladost, ki je pred kratkim na «svojem turnirju* zasluženo osvojila prvo mesto. Na sliki: posnetek finalnega srečanja s tega turnirja Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročViina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik 23. septembra 1983 TRST Ul. Montecchi 6 PPS59 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J in tiska ^ ^ ZTT Trst član italijanske zveze Časopisnih založnikov f IEG Najditelj poneverjenega gradiva na svobodi Časnikar G. Heidemann in Hitlerjevi dnevniki BONN — Časnikar Gerd Heidemann, ki je zahodnonemškemu tedniku «Sterru> zagotovil Hitlerjeve dnevnike, kateri so se potem izkazali za sad domišljije nekega starinarja, ki zbira «nacistične zanimivosti*, je po sedmih tednih zapora spet na svobodi. Znano je, da so lažni Hitlerjevi dnevniki povzročili veliko prahu in jih je prišteti med največje novinarske «nezgode» v ZRN po vojni. Heidemannov odvetnik je obrazložil odločitev preiskovalcev, da izpustijo časnikarja na začasno svobodo: prepričali so se namreč, da Heidemann ni obdržal zase glavnine 56 milijard lir, kolikor jih je revija namenila lastniku lažnih dnevnikov. Kljub temu držijo proti Heidemannu še vse obtožbe in na svobodi je zato, ker ne more zbežati iz ZRN in se mora predstaviti na procesu. Istočasno s Heidemannovo osvoboditvijo je «Stem» objavil posebno raziskavo v zvezi z «nezgodo» objavljanja lažnih dnevnikov, kar še dodatno otežuje časnikarjev položaj. Heidmann naj bi namreč prisilil odgovorne pri reviji, da kupijo dnevnike kot mačko v Žaklju, ne da bi imeli možnost preverjati njihovo verodostojnost. Odločitev, da se lažni Hitlerjevi dnevniki objavijo, pa je prevzel predsednik upravnega sveta «Stema» Manfred Fischer, ki pa je mogel pregledati samo del gradiva, nakar so ga Heidmann in še nekateri drugi pri «Sternu» prepričali, da gre za avtentična Hitlerjeva pričevanja. In kako bi lahko sploh preverjali, ko je bilo treba držati vso zadevo v strogi tajnosti, da ne bi konkurenca stegovala rok po dnevhikih. Pozneje, ko so nemški izvedenci neizpodbitno dokazali, da gre za falzifikate, so funkcionarji «Stema», ki so vpleteni v zadevo priznali, da so ravnali neodgovorno. Na Trgu De Mayo v Buenos Airesu so svojci izginulih demokratičnih aktivistov nalepili na zidove na tisoče obrisov lju; di brez obraza. Istočasno se je na trgu, kjer se že nekaj let zbirajo matere žrtev argentinske represije, začel 24-urni protestni shod, s katerim argentinski demokrati zahtevajo, naj vlada vendarle kaznuje tiste, ki so odgovorni ra množične umore delavcev, sindikalistov, demokratov (Telefoto AP) Silhuete obtožujejo argentinsko hunto Umor v Passonsu: odkrili ime morilca VIDEM — Z neverjetnim odkritjem se zaključuje in pojasnuje afera skrivnostne smrti starejšega moškega in mladega dekleta v kraju Passons pri Vidmu, ki je te dni polnila videmsko črno kroniko. Po prvih vesteh so truplo moškega, ki so ga odkrili skupaj z mrtvim dekletom v temnem mercedesu, identificirali za 53-letnega Ernesta Re-narda. Že v sredo pa se je izkazalo, in včeraj so orožniki novico dokončno potrdili, da gre za 46-letnega Josepha Meyerja, nemškega državljana nomadskega porekla. Do odkritja so preiskovalci prišli s pomočjo neke bivše Meyerjeve prijateljice Anne Leitner, s katero je moški upravljal hotel Villa Grazia v Naborjetu. Pričevanje ženske sta včeraj potrdili tu- di dve Meyerjevi sestri, ki sta prišli iz Nemčije. Preiskovalci so po obdukciji trupel tudi delno ugotovili, kako je do smrti prišlo. Vsekakor bodo s preiskavami še nadaljevali, saj nekatere točke niso dokončno pojasnjene. Orožniki menijo, da je Meyer po burnem prepiru svojo mlado prijateljico 24-letno Silvano Tornado umoril in si nato še sam vzel življenje. Za umor pa se je Meyer baje odločil, ker dekle ni hotelo nadaljevati z njim ljubezenskega razmerja in je sklenilo, da se vrne domov. Tomadova je bila namreč poročena in je imela dva otroka. Preiskovalci pa niso še ugotovili, kako je moški dekle pokončal. Na dekletovem tru- plu so vidne rane, kar vzbuja sum, da jo je Meyer umoril z nožem. Orožniki pa ne izključujejo možnosti, da jo je najprej zadušil s plinom in se nato v 'zločinski ihti maščeval nad dekletom še z rezilom. Včeraj so v Nemeh pospremili mlado Tomadovo na zadnji poti Namestnik državnega pravdnika Buonocore pa ni še izdal dovoljenja za pokop Josepha Meyerja. □ TEL AVIV — Izrael je podpisal z norveško petrolejsko družbo Statoil pogodbo o dobavi nafte. Norveška bo po pogodbi v prihodnjih 12 mesecih izvozila v Izrael 500.000 ton nafte. ,V Judovsko državo izvažajo črno zlato še Mehika in Egipt. Slastno kosilo s človeškimi trupli LIMA — Kaj se lahko zgodi tistim, ki kradejo živim? Lahko to, da kdo drugi poje namesto sočnega ovčjega mesa. Zgodilo se je v vasi Totoraja v perujskih Andah. Sedem oseb je skušalo ukrasti nekaj glav ovac, a so jih kmetje zalotili in neusmiljem pobili. In kaj narediti s trupli? Priredili s0 ljudsko veselico, jih lepo spekli na žaru in nato pojedli, vse skupaj pa zalili z izborm pijačo, ki jo naredijo iz sladkornega trsa. Brez plesa tudi ne gl* in plesali so do zore. Da ne bo nesporazumov: v perujskih Andah že nekaj mesecev ne dežuje, tako da je prebivalstvo na koncu moči. To pa seveda ne opravičuje kanibalstva. Benignijeve nezgode s Cerkvijo REGGIO EMILIA — Filmski igralec in izredno priljubljeni komik Roberto Benigni ima spet težave z italijansko cerkvijo, kot že nekajkrat doslej. pravkar končanem vsedržavnem festivalu «l’Unita» v Reggio Emilii, naj bi se spet obregnil v cerkvene ustanove. Seveda, njegov nastop je izredm številno občinstvo navdušem pozdravilo, na drugi strani pa ni bilo treba dolgo čakati na žolčne reakcije katoliških krogov in politikov iz vrst KD. Sedaj je vsa zadeva v rokah državnega pravdnika iz Reggio Emilie.k1 je začel sodni postopek proti igralcu v smislu čl. 42 kazenskega zakonika (*&' litev državne vere*). Italijanski tenor Luciano Pavarotti je požel znaten uspeh v Chicagu v vlogi Radamesa v .Verdijevi Aidi. Največjo pozornost pa je pritegnila scena s kipi, ki spominjajo na afriško umetnost (Telefoto AP) Grace KeUy v ozkem krogu blaženih? RIM — Pred leti je Cerkev znižala število «uradnih» svetnikov, saj jih je bilo preveč za spomin običajnega vernika in ne samo za njega. Račun tčistke» pod nebeškim svodom so plačali številni priznani svetniki, med katerimi tudi neapeljski San Gennaro, ki ostaja le krajevni svetnik in je torej prešel v drugo ligo. Medtem pa se sedaj poraja možmst, da se venec svetnikov obogati z novim imenom, s povsem atipičm osebnostjo za nebeško podnebje. ^Kandidat za svetnico>» je postala Grace Kelly, filmska igralka in princesa, ki je tragičm preminula v prometni nesreči pred letom dni. že res, da je bila vedno «zvezda» in torej kar blizu neba, nebeških svodov, po katerih korakajo svetniki, pa se vseeno ni mogla dotakniti. Pa pustimo v nemar šale; stvar je namreč zelo resna. V Rimu in v Holly-ivoodu že zbirajo podpise, brez katerih ni mogoče začeti nobenega postopka za beatifikacijo. Vatikan se zaenkrat še ni izrekel o zamisli, ki jo je sprožil don Piero Pintus, župnik rimske fare San Lorenzo in Lucina. Na maši zadušnici ob obletnici smrti Grace Kelly je namreč nedvoumno sprožil zamisel, da je treba princeso spraihti med svetnike. V podporo svojega predloga Pintus navaja tvzorno življenje», ki g? je prebila v civilizaciji, za katero sta značilna «hedotU' zem in potrošniška miselnosti. Don Pintus obenem dodaja, da je igralka - princesa v svojih «številnih in sklad-nih» izkušnjah v filmih, kot mati in vladarka «vedno izpovedovala vrednote vere, v molitvi in pri vodenju dolžnosti do svoje države». Navsezadnje pa to ni nit* mnogo, a za don Pintusa, ki je rojen v MonakoveTft> (njegovo zamisel pa podpirajo močni in petični komitej* po Ameriki in Evropi) je to čisto dovolj. Seveda pa morajo uradni predlog dati v princesine^ rodnem mestu Philadelphii, saj bi bilo nerodno, da bi bil pobudnik princ Ranieri. Če pa je Jezus Kristus postal «superstar», kot ie naslov znanega spektakla, zakaj ne bi Grace postald svetnica. Če ne danes, vsaj čez nekoliko vekov, vsa) toliko kolikor je potrebovala devica Orleanska, da je 1 grmade dospela v svet blaženih. Jack London: MčllikSineC (2.) riše: Radiša Miloševič'