Imenitno!
Nova
pridobitev
ribniškega
zdravstvenega
doma.
ULTRAZVOK!
Foto AP
POGOVOR:
Gospod
ALOJZIJ
DOBROVOLJC
in njegovih 90 let
Foto AP
Začelo se je. Ponovni napad medveda. Tokrat prvič v Danah.
Foto AP
OBVEZNI IZVC D
GLASILO OBČINE RIBNICA 28. MAJ 2001, letnik V
SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava SLKD Ribnica
vljiideo vabi oa
mesecu jimije
26. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ZAHODNE DOLENJSKE, ki bo v soboto 2. junija ob 20. uri
v dvorani DC-16 v Dolenji vasi.
MED0BM0ČN0 REVIJO PIHALNIH GODB IN ORKESTROV,
ki bo v soboto, 9. junija, v Ribnici - ob 18. uri bodo godbe igrale na različnih lokacijah, npr. Knafljev trg, Prijateljev trg, na "Prižnici", pred centrom Ideal ipd.
- ob 18,30 se godbe zberejo v ribniškem gradu, kjer bodo nastopile vse godbe.
Če bo deževalo, bo revija potekala v dvorani centra Ideal!
LETNI KONCERT KOMORNEGA ZBORA KUD-a "GALLUS" RIBNICA, ki bo v soboto, 9. junija ob 20. uri, v
cerkvi pri Novi Štifti.
OBČINSKO PROSLAVO DNEVA DRŽAVNOSTI OB 10. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE,
ki bo na večer pred praznikom, v nedeljo, 24. junija v Ribnici:
-	ob 19,30 v župnijski cerkvi sv. papeža
Štefana maša za mir in domovino,
-	ob 20,20 v ribniškem gradu praznična
prireditev s kulturnim programom.
Če bo deževalo, bo praznična prireditev v dvorani centra Ideal!
Jože Lampe vodja Območne izpostave SLKD Ribnica
Pod
Fran Jaklič -gopičan in njegova povest
ZADNJA NA GRMADI
VI. del
»Je ne moreš! Jo imajo že biriči! Pa kaj še biriči! Kovač in drugi taki norci so hujši kakor biriči! Ne rešiš je!«joje pogovarjal Miklovc.
»Pa Gregor? Kje je? Kaj pravi ?«
»Kar na prag stopi in poglej! Pa pri miru bodi, da še tebe ne pograbijo!«
»Polonka!« se je oglasila gospodinja. »Veš, varuj se! Nikar se ne kaži!«
»Ne! Ne! Naj Kovač izblekne eno besedo, pa te zavihte čez most!« je dejal Miklovc. »Ljudje so kakor obsedeni.«
»O nesrečni Gregor!«
Koje odzvonilo poldne, so se vračali ljudje v gostilno. Polonka pa ni šla za njimi, temveč je rekla: »Pogledat grem! Pomagat grem!«
Glas se ji je tresel.
»Žena v ječi! Otroci brez matere! O neusmiljeni ljudje! O nesrečni Gregor!«
Popravila si je lase in predpasnik ter stopila na prag. Pogledala je preko ljudi, ki so vrveli po trgu pred hišo proti gradu. Opazila je na mostu oborožene biriče, pred njimi je pa slonel na ograji možak.
Z rokami si je pokrival obraz in otroci so se ga držali. Med biriči je spoznala Šamuta.
»Tudi ta je med preganjalci! Trdosrčnež!« Te besede je nejevoljno siknila predse. Nato je šla med ljudi in se prerivala med štanti in gnečo proti mostu. Gredoč seje domišljala, kaj bo naredila. »Marija, pomagaj!« je zdihovala v mislih in čez nekaj hipov je bila pred mostom, pred biriči, pri Gregorju in njegovih otrocih.
»Kaj ste mu naredili?«
2. Pet
Polenita
pova
»Ne izprašuj, ker veš,« je odgovoril prvi birič in Šamut je dostavil: »Kar nam je bilo ukazano! Ta naj se pa s poti spravi, ako hoče sebi dobro.« »Gregor!« je poklicala Krzniča in ker se ni takoj ozrl, je položila roko na njegovo ramo, ga potresla in prašala sočutno: »Gregor! Gregor! Kaj ti je?« Ozrl se je in ko jo je ugledal in spoznal, je vzkliknil ves obupan: »Polonka! Ti si?... Lej, kaj se je zgodilo!«
Znova so se mu udrle solze in tudi otroci so zajokali. Polonka sije brisala solze in očitajoče pogledovala Šamuta, ki ji je umikal oči.
»Lej, kar privlekli sojo! Kar gnali so jo, kot živino! O nesrečnica! In zaprli sojo in pravijo, daje coprnica. Tak semenj!« je tožil Gregor. »Sedaj me še naprej ne puste. Ženo so mi vzeli. V ječo sojo vrgli. Mene pa ne puste k njej, niti do vseprav-ičnega sodnika, da bi mu povedal, da je moja žena nedolžna, kakor so tile otroci. Veš, nedolžna je! Nedolžna!« je sklenil s povzdignjenim glasom. Polonka ni vedela, kaj bi mu odgovorila, pa je
rekla biričem: »Pa ga pustite! Naj gre, kamor želi! Pred sodnika bo vendar smel!«
»Kadar bo poklican predenj!« jo je zavrnil prvi birič.
»Viš, taki so!« ji je rekel Gregor. »Nimajo usmiljenja! Ne umaknem se, dokler mene puste v grad ali pa mi žene nazaj ne dado.«
Koje Polonka videla, da se tako ne da nič narediti, je prijela z vsako roko enega otroka in rekla Gregorju: »Pojdi z menoj! K Miklovim pojdi, boš dobil korec vode in juhe boš dobil in otroci so lačni. Glej jih! Miklov oče ti bodo svetovali, kaj naredi, in tudi jaz ti bom pomagala. H gospodu re-spresterju bom šla in jih prosila zate, da se zavzamejo za tvojo ženo. Pa v grad pojdem povedat gospe, da več ne pridem krpat, ako bo Lucija v ječi. Tudi gospoda beneficijata od Nove Štifte, gospoda Mihelna, bom poiskala in jim povedala, kaj se ti je zgodilo!«
»Ali misliš, da mi ti morejo pomagati?«
»Da, da! Ako drugi ne, gospod Mihel bodo gotovo zastavili besedo zate in tvojo ženo. Jaz jih bom preprosila. Gospod Mihel so sami dovolj hudi na tiste, ki preganjajo coprnice, in trdijo, da coprnic ni. Gospod Mihel ti bodo pomagali in ženo rešili. Pojdi!«
Gregorje bil v dvomih, ne vedoč, kaj bi naredil. »Pojdi! Otroci so lačni! Sam si itak ne moreš pomagati!«
Gregorje še enkrat pogledal biriče.
»Ali me res ne pustite naprej? Ali nimate nobenega usmiljenja?«
»Tista je usmiljena!« je namignil Šamut na Polonko, »mi pa ne smemo biti!«
Tovariši so se zasmejali, a Polonka gaje prezirljivo pogledala in rekla s posebnim naglasom: »Šamu-ut! Šamut! Ti?«
Šamut je umaknil pogled in Gregorje šel, pogosto se ozirajoč nazaj proti gradu, za Polonko, kije vodila otroke pred njim k Miklovim.
Gostilna je za nekaj hipov utihnila, ko je Polonka pripeljala otroke in je Krznič vstopil. Pri mizi poleg peči je bilo še nekaj prostora. Tja jih je posa-di-la. Otrokom je prinesla kruha, Krzniču je pa dala vode, češ: »Požirek vode na jezo in strah ti bo dobro storil. Umiril se boš!«
Krznič je nagnil korec in ga izpraznil. Polonka je prinesla še juhe in mesa, potem pogledala po mizah ter stregla gostom.
»Da te je kaj takega zadelo!« je dejal Mikovc, ko je pristopil. »Morda bi ti teknil požirek vina?«
Še bolj kot jed in pijača je vplivalo na Krzniča sočutje. Doslej je videl okrog sebe le ljudi, ki so mu grozili, ki so vlekli ženo v ječo, ki so ga držali, da ni mogel za ženo v grad. Še brat mu je bil sovražen. Misli so se mu mirneje porajale. Izvedeti je hotel, kako je to prišlo, in je izpraševal otroke. »Kar prišli so in sojih odgnali!« so pravili otroci. »Mati so vso pot jokali in prosili, naj jih puste!«
»Ali ga veš, kdo ti je tako gorak?« ga je vprašal Miklovc.
»Nobenega sovražnika ne poznam. Med sosedi že ne. Moja žena pa tudi ni nobenemu nič žalega storila!«
»Kako je pa bilo?«
»Ne vem. Pod jablano sem bil pri loncih, in Kranjčanke so v me tiščale. Kar naenkrat zaslišim klicanje moje ženske. Ozrem se pa jo vidim med biriči. Skočim za njo. Vse bi razmetal, ako bi me bili pustili. Pa kaj češ, vse je šlo nadme in tako so me držali, da so mi jo odvlekli. Pravijo, daje coprnica. Pa ni res! V naši hiši se s takimi rečmi nismo nikoli ukvarjali. Kaj bomo počeli? Kako jo bom rešil?«
VSE NAOKOLI - MEDVEDI!
MAJA PIŠEMO:
Veliko prej kot z lanskoletno pompozno in v omejevanju števila medvedov neproduktivno državno polemiko, ki seje sprožila ob napadu medveda na F. Gačnika v Kotu, se je naša okolica srečevala s takšnimi in drugačnimi neljubimi medvedjimi pripetljaji. In ravno, ko so lovci in gozdarji začeli opozarjati, da se je leto obrnilo naokoli in da prihaja čas medvedov, se je na nedeljsko jutro, 13. maja, v Danah zgodilo, kar se ne bi smelo zgoditi, če bi medvedje imeli dovolj hrane in če bi se odstrelila tista količina čudovitih živali, a v prvi vrsti zveri, ki presega mejo, ki še zagotavlja uravnoteženo sobivanje medveda in človeka. Tako je v Danah okrog 130-kilogramski medved vdrl v hlev in raztrgal največjo ovco izmed petih, koliko jih je Marija Ambrožič, z zadnje hiše na levi, redila. Medvedov je sicer navajena, saj je njena hiša, v kateri biva sama, pod obronkom gozda, in v sadovnjaku pogosto opazuje po tri kosmatince, ki se smukajo okrog njenih dreves, toda drobnico so do tiste majske nedelje pustili pri miru. Ambrožičeva, ki spi na drugi strani hiše in hleva, ni ničesar slišala, le okrog 4. ure zjutraj se ji je dozdevalo, da se zunaj nekaj dogaja. Jutro ji je odkrilo tragično in krvavo podobo, saj je medved raztrgal in požrl polovico največje ovce in tudi dodobra preplašil ostale ovce v hlevu. Odškodnina ji bo izplačana, je dejal Miran Bartol z Zavoda za gozdove. Medved, ki je zavohal hrano, se je še dve noči zapored vračal na domačijo. Enkrat ga je z ropotanjem po »lavorju« uspela pregnati sama gospa, drugič pa je na pomoč poklicala lovca Braneta Pajniča iz sosednje viisi Bukovice, ki je nato medveda pregnal z opozorilnim streljanjem. Toda medved ni odnehal in v soboto odnesel še eno jagnje. S tem si je zapečatil usodo. Zanj je bil odrejen odstrel. Majski napad na drobnico je bil sploh prvi v Danah, čeprav gre za vasico sredi gozda in so domačini vajeni medvedovega hlačanja po svojih poljih. Dogodek pa je ponovno postal medijska novica. V eni izmed njih so bili lovci ponovno ožigosani kot tisti, ki puščajo problem medvedov vnemar, namesto da bi ustrezno zaščitili prebivalce in drobnico.
Sicer paponovno opozarjamo: medvedi so že prišli na piano, iščejo hrano in se zadržujejo tudi v bližini naselij. Vsekakor so bila v zadnjem mesecu dni pogosta pričevanja ljudi, ki so se z medvedi srečevali na sprehodih, kolesarjenju ali vožnjah po lokalnih ali gozdnih cestah. Tako naj bi bila tudi na Ugarju medvedka z mladičem, medvede pašo opazovali tudi naTravnigori, okrogNove Štifte, vZamostcu...
»Še zdaj se mi tresejo roke,« je dejala prestrašena Marija Ambrožič, ko je stala na prizorišču napada. Prav ta gospa je lani, nekaj dni pred napadom, gostila svojega »soseda« z onkraj gozda, F. Gačnika, in ga pri odhodu domov opozorila, naj se pazi medveda. Pa je k zamahnil z roko. Nekaj dni zatem...
AP
Novice iz doline
Občina bo prodajala stanovanja	4
Prvi spopad z okupatorjem zamolčan	5
V središču
Premalo parkirišč, neurejena
okolica in zabojnikov,
da te kap!	6
Pogovor
Alojzij Dobrovoljc	8
Dogodki meseca
Ultrazvok je tu	10
Na površje vse bolj prihaja problematika v blokovskih naseljih
Foto A P
Kulturne drobtinice
Vitrinih 25 let
12
Razvrščeni v »ribjo kost«.
In to zato, da se vidi, kakšno razkošje zna biti 500 motorjev, ki so 27. aprila dobesedno okupirali Ribnico.
Foto Foto TON!
Zabavne strani
14
Razpisi
Odkup stanovanj Dražba zemljišč
22
22
Odmevi
26 in 27
Mladinski pogovor
Adi Smolar	28
Športni utrinki
Ribničani ekipni državni prvaki v duatlonu	31
Reportaža
Plezalske prigode iz dežele makaronov	34
ji
S
v
S
s
Y
#
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.100 izvodov Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS:8361 091, 8369 765
Izid naslednje številke: 29. junij 2001 Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 11. junij 2001
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
aixii-ioci v:e aioewoixi
VODA BO V POPREČJU DRAŽJA ZA 300 TOLARJEV MESEČNO
Breme vzdrževanja vodovodnega sistema naj bi bilo tako bolj pravično razdeljeno med stalne prebivalce in vikendaše
Za 14. redno sejo ribniških občinskih svetnikov bi gotovo lahko rekli, daje bila ena bolj plodnih, če sodimo po polemičnih razpravah, ki so se vrstile od odloka do odloka. Med najdaljšimi točkami je bila 26. aprila tista, kije urejala oskrbo s pitno vodo, saj bo potrebno nekatere določbe iz obstoječega odloka, ki izvira še izleta 1971, v novem odloku precej bolj natančno opredeliti. Tako naj bi bili bolj jasno določeni pogoji in način oskrbe z vodo ter gospodarjenje z objekti in napravami. Določeni so tudi pogoji za priključitev na javni vodovod ter pogoji za prevzem vaških vodovodov v upravljanje Hy-drovoda. Ne glede na to, da je direktor tega javnega podjetja Antun Gašparac posebej poudaril, da Ribnica pije izjemno dobro vodo,
so pomembna izjema ravno lokalni vodovodi, kjer jih vaščani imajo za svoje lastništvo in kakovosti vode ni moč nadzirati. V vaških skupnostih še vedno obstaja precejšen odpor do tega, da bi domače vodovode priključili na javnega, zato j e župan Jože Tanko dejal, da občina ne bo več tolerirala nevzdržnega stanja, saj je zaradi pitja vode iz lokalnih vodovodov lahko zdravstveno potencialno ogroženih kar 25 odstotkov Ribničanov in bo občina postopek priključitve zato kljub nasprotovanjem domačinov izvedla. Nobeden namreč ne bi želel prevzeti odgovornosti v primeru, da se pripeti na primer kakšna nebodijetreba epidemija. Svetniku SDS, Jožetu Levstku, je sumljivih tudi sedanjih 25 kilometrov salonitnih cevi, po katerih se voda pretaka, vendar mu je Antun Gašparac zagotovil, da ne obstaja nikakršna študija, ki bi dvom o njihovi škodljivosti za zdravje lahko potrdila. Reakcija azbesta na vodo naj bi bila povsem drugačna od tiste, ki se sproži v stiku z zrakom. Azbestne cevi se bodo sicer menjale, a ne zato, ker bi bile nevarne, marveč zato, ker so po 40 letih že dotrajane, je še dodal.
Bo pa novi odlok prinesel spremembe pri obračunu porabe. Do sedaj se
je namreč računala le dejanska poraba vode, a izkušnje s terena so pokazale, da je naše podeželje vse redkeje poseljeno in je vse več objektov, ki nimajo stalnih prebivalcev. Prihajajo le ob vikendih oz. v poletnem času, ko je sušno obdobje in je zaloga vode krepko osiromašena. Najvišja poraba vode je tako v najbolj neugodnem času, stroški pa zato višji, saj je celotni vodovodni sistem naravnan tako, da vseskozi ponuja maksimalno porabo vode. Breme vzdrževanja tega sistema tako nosijo stalni prebivalci.
Zdaj naj bi se v imenu pravične porazdelitve stroškov uvedel še fiksni del cene vode, ki bo odvisen od dimenzije vodovodnega priključka in ni vezan le na dejansko porabo vode. Vsak porabnik bi plačal priključno moč. Uvedba fiksnega dela seveda pomeni podražitev. Glede na to, da v Ribnici prevladuje normalna poraba vode, bo tako 90 odstotkov uporabnikov zanjo mesečno plačevalo 300 SIT več, direktor Gašparac pa predvideva, da bi se v blagajno Hy-drovoda na ta račun zbralo dodatnih 10,7 milijonov tolarjev. Sredstva naj bi bila porabljena za izgradnjo in dogradnjo vodovodnega sistema. Sicer pa je trenutna cena vode, ki sedaj ne pokriva niti stroškov enostavne reprodukcije, relativno nizka, je ugotovil tudi finančni odbor, ko je pregledoval poročilo Hydrovoda, in mora zato primanjkljaj kriti občinski proračun. To dokazuje tudi primerjalna tabela s sorodnimi občinami. Do sprejema tarifnega dela pravilnika bodo v veljavi sedanje cene, saj mora njihov porast odobriti še država, že sedaj pa naj bi bilo jasno, da bo predvideni dvig cene vode nižji od dopustnega, ker želi Hydrovod ekonomsko ceno doseči z njenim postopnim naraščanjem.
Občina	Cena vode v gospodarstvu (m3)	Cena vode v gospodinjstvu (m3)
Ivančna Gorica	265, 53 SIT	126, 55 SIT
Dobrepolje	265, 53 SIT	126, 55 SIT
Grosuplje	211,10 SIT	106,61 SIT
Črnomelj	190, 95 SIT	94, 66 SIT
Novo mesto	178, 36 SIT	124, 17 SIT
Bloke	170, 58 SIT	100, 18 SIT
Loška dolina	170, 58 SIT	88, 90 SIT
Cerknica	153,95 SIT	100, 18 SIT
RIBNICA	123, 19 SIT	68, 79 SIT
OBČINA BO PRODAJALA 49 STANOVANJ!
Za nakup stanovanja ne bo omogočala ne kreditov ne obročnega odplačila, zatorej je pomembno, da imate za nakup stanovanja pripravljen zajeten kupček denarja. Socialni upravičenci stanovanja ne bodo mogli odkupiti.
Ribniška občina bo sedaj, ko je urejeno premoženje s Sodražico, ter zaradi interesa sedanjih najemnikov in izrazitega povpraševanja po stanovanjih, prodajala večino svojih profitnih in neprofitnih stanovanj, razen 22 socialnih, 5 kadrovskih in 15 tistih, ki so še vedno v postopku denacionalizacije. Na spisku prodaje seje tako znašla polovica od 94 stanovanj, kolikor jih je po zadnji razdelitvi premoženja z občino Sodražica ostalo v lasti Ribnice. Zdajšnji najemniki neprofitnih in profitnih stanovanj, ki imajo pogodbo sklenjeno za nedoločen čas, bodo imeli predkupno pravico, tisti, ki imajo status socialnega upravičenca, pa možnosti nakupa ne bodo imeli. V obdobju od leta 1995 do 2000 je namreč socialno stanovanje dobilo v najem 22 prosilcev, ki imajo tudi status socialnih upravičencev. Občina bo pred prodajo stanovanj ponovno preverila status najemnikov in če bo ugotovila, da je najemnik neprofitnega ali profitnega stanovanja (zaradi takratnega pomanjkanja stanovanj) socialni upravičenec, stanovanja ne bo mogel odkupiti.
Ravno ta slednja določba je bila na primer sporna za svetnika Andreja Mateta, čeprav mu je jasno, da se vsakomur najprej zastavi vprašanje: od kod ti denar. A občina bi se po njegovem s prodajo vseh stanovanj lahko rešila subvencioniranja stanarine ter stroškov vzdrževanja in dodatnega investiranja. Župan je pojasnil, da bi se v tem primeru najverjetneje pojavljale špekulacije, kar se je v preteklosti pri razprodaji družbenega premoženja že dogajalo, saj socialni upravičenci nimajo rednih finančnih virov za preživetje. Takoj ko se je razvedelo, da namerava občina 47 stanovanj prodati, seje zanimanje dejansko pojavilo tudi pri nekaterih so-
Stanovanja so različno ohranjena, saj so bila najstarejša, ki so na Gorenjski cesti 2, zgrajena še daljnega leta 1750. Najnovejša so tista iz leta 1991 na Škrabčevem trgu 9b. Zadnjih deset let pa nove stanovanjske gradnje ni bilo. Če pogledamo razporeditev prodajanih stanovanj po lokacijah, si sledijo takole: Knafljev trg - 23 stanovanj, Prijateljev trg - 14 stanovanj, Škrabčev trg -2 stanovanji, Kolodvorska ulica -3 stanovanja, Šeškova ulica - 3 stanovanja, Gallusovo nabrežje -1 stanovanje, Goriča vas - 2 stanovanji, Šolska ulica v Dolenji vasi -1 stanovanje.	Foto A P
cialnih upravičencih, ki imajo sicer že več let neporavnane račune za najemnino. V proračunski blagajni na ta račun manjka 6 milijonov tolarjev. Zanje Občina pripravlja poseben program in »obstaja resna možnost, da jim bomo poiskali nadomestna, cenejša, manj udobna, pa kljub temu še primerna stanovanja«, pravi župan. Najverjetneje se bo neplačnike selilo v Dolenjo vas, če bo ugodno rešen denacionalizacijski postopek na Lončarski ulici 26. Sicer pa bodo morali vsi upravičenci pred nakupom poravnati vse obveznosti do občine in javnih podjetij.
Nekaj pa pri odprodaji celotnega občinskega stanovanjskega fonda, razen tistega, ki ga zaradi zakonskih ali občinskih omejitev ni moč prodati, le bode v oči. Občina se obnaša kot tržno in ne socialno podjetje. Ne bo kreditirala ne omogočala obročnih odplačil za stanovanja, kar pomeni, da a priori predpostavlja, da imajo najemniki oz. ostali interesenti dovolj denarja, da pogrešijo enkratni znesek v višini najmanj 3 do 4 milijonov tolarjev. Ali pa si ga bodo sposodili in se čez glavo zadolžili. Kaj pa, če tega ne bodo storili? Ali jih bo iz stanovanja izrinil kdo, ki kupuje stanovanje zato, da si bo z njegovo oddajo v najem omogočil še en, dodatni vir zaslužka? Leta 1999, ko je bil opravljen zadnji redni pregled vseh stanovanj, je za nakup stanovanja izrazilo interes »več najemnikov«. Ne pa vsi, pa verjetno ne zato, ker so si ta čas nekje že začeli graditi hišo, marveč tudi zato, ker so s svojim denarjem uspeli plačevati le neprofitno najemnino. Še bolj problematično pa je dejstvo, da bo občina prodala vsa neprofitna stanovanja.
Težko si bo svoj bivanjski problem v okolju, kjer primanjkuje stanovanj, uredila skupina ljudi, ki do sedaj ni bila najemnik neprofitnih stanovanj za nedoločen čas. Tuje tista največja skupina poprečnežev srednjega sloja; so mladi, so samski, so družine, ki se vsepovprek trudijo ohranjati dostojno življenje, a po znanih kriterijih izpadejo tudi iz kategorije tiste ozke skupine, ki je upravičena do socialnih stanovanj. So v stiski ali povsem na začetku urejanja stanovanjskega problema.To, da se bo najemnina neprofitnih stanovanj, ki je bila sedaj sila ugodna, do januarja 2004 zvišala za 33 odstotkov, namreč niti slučajno ne pomeni, da bo povsem usahnilo zanimanje za tovrstna stanovanja. Nimajo vsi družine in sorodnikov, ki bi jih jemali pod streho, niti nimajo dobro plačane službe. Tisti, ki jim je stanovanje sploh uspelo pridobiti, se spopadajo z visokimi najemninami, saj tudi v ribniškem podeželskem prostoru znašajo od 280 DEM za garsonjero in do 350 DEM za enosobno stanovanje. Ostajajo v praznem prostoru, ki ga odslej ne bo več mašila niti Občina, prva poklicana, da bi v tem obdobju »gnilega kapitalizma« ohranila čut za sočloveka oz. občana, in se potrudila ohranjati vsaj nekaj neprofitnih stanovanj.
Manjka tisto, o čemer Bojko Jerman piše v Sobotni prilogi Dela, 19. maja, v članku o nacionalnem stanovanjskem programu; In tisti brez vsega? »Vsakdo se lahko hitro znajde v situaciji, ko potrebuje stanovanje hitro in z nizko najemnino. Ali pa je kar naprej v taki situaciji. Za to skupino bi sam bolj skrbel kot za tisto, ki že ima privarčevanega nekaj denarja in potrebuje le ugodna posojila ali pa gre takoj v najbližjo banko in zbere kupnino za stanovanje.«
A. Pahulje
NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 29.JUNIJA. GRADIVO ODDAJTE DO 11.JUNIJA.
PRVI SPOPAD Z OKUPATORJEM JE BIL ZAMOLČAN
V zgodovinskih analih še vedno zapisan napačen datum oborožene vstaje
Natanko 60 let po prvem oboroženem spopadu z italijanskim okupatorjem na Slovenskem, 13. maja 1941, seje pri vodnjaku nekdanje Gregurjeve bajte na vrhu Male gore nad Ribnico zbrala številna množica. Največ udeležencev je bilo Primorcev, veliko z osebnimi avtomobili in s petimi avtobusi. Oči vseh so bile uprtevspominsko ploščoz naslovnim napisomTIGR, ob katerijestala častna straža Slovenske vojske. Ob plošči je bilo položenega veliko cvetja in trije spominski lovorovi venci.
vodjo vojaškega dela primorske protifašistične organizacije. Društvo TIGR, ki je bilo s predsednikom Karlom Kocjančičem organizator obletne slovesnosti na Mali gori, danes šteje preko 700 članov. Njihova naloga je poleg negovanja rodoljubnih tradicij tudi raziskati in pojasniti tisti del slovenske zgodovine, kije povezan z organizacijo TIGR.
Iz govorov vseh nastopajočih ob spominskem obeležju tigrovcem je bilo čutiti, daje prišel čas, ko je treba razkriti resnico o zgodovinskem dogodku. Kratka ilustracija; Ribniška dolina je kot vsi ostali kraji na Slovenskem po drugi svetovni
Županov govorje bil pri obiskovalcih sprejet z veliko mero odobravanja. V njem navaja, da »kljub temu, da seje posvetilo sodobni slovenski zgodovini, zgodovini 20. stoletja in še posebej NOB izjemno veliko pozornost in je veliko dogodkov obdelanih do najmanjših detajlov, nadvse čudno, da ponekod zeva tako velika praznina, da so odgovori in opisi mlačni ali pa jih sploh ni, da so se nekateri dogodki povsem izbrisali, spet drugim pa je dan izrazito prevelik poudarek.
Prav ta primer skoraj zamolčane bitke na Mali gori, prve bitke na slovenskih tleh in prve padle žrtve ter ne povsem raziskana in predočena usoda ostalih dveh upornikov, kažejo na to, da niti politika niti zgodovina nista dosledno in pošteno opraviti svojega dela in svojega poslanstva.
Vsako novo spoznanje o tem viharnem času odpira nove dileme, ustvarja še večje nejasnosti in povzroča še globlje delitve. Sprašujem se, komu in zakaj je potrebno, da ostajajo dogodki nerazjasnjeni, prikriti, tudi prikrojeni, da družine ohranjajo travme preteklosti in da narod ostaja razdvojen.«	Foto Milan Giavonjič
ft
H
m
N
Vzdušje v tišini gozda so s primernimi pesmimi povzdignili pevci Ribniškega okteta iz Ljubljane. Slavnostni govornik dr. Tomaž Čas, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, je že na začetku poudaril, da je treba po 60 letih dokončno ovrednotiti prispevek treh tigrovcev, prvih naših upornikov proti fašizmu. Po njegovem je bil njihov oboroženi upor na Mali gori časten in junaški, zaradi svoje edinstvenosti in časovnega prvenstva pa tudi evropskega pomena. Zgodovinsko je dokazano, da je bil TIGR prva protifašistična odporniška in borbena organizacija v Evropi.
Ribniški župan Jože Tanko je v svojem govoru opozoril, da naša politika in zgodovina do sedaj nista opravili svojega poslanstva. Skoraj zamolčana bitka tigrovcev in njena prva žrtev, Danilo Zelen, glasno kličeta po pravičnem ovrednotenju. Pa tudi usoda drugih dveh, Ferda Kravanja in Antona Majnika, ki sta padla pozneje med vojno, ni povsem raziskana.
Tretji govornik, tigrovec Andrej Jelačin, ki je smiselno povezoval slovesno komemoracijo, je osebno zavzeto predstavil Danila Zelena kot
vojni postavila številne spomenike, povezane z ljudskim uporom proti okupatorju. V Žlebiču npr. ob železniški progi stoji 5-6 metrov visok spomenik, ki nas seznani s tem, da so tu partizani prehajali čez progo. Nič drugega kot prehod čez železniško progo.
Na mestu pa, kjer je za Slovenijo tekla prva slovenska kri, ne samo simbolično ali fiktivno, ampak zares, 45 let ni bilo nikakršnega znamenja. Šele leta 1986 so lovci na leseno tablo zapisali skromen spomin na smrt Danila Zelena. Zdajšnja spominska plošča tigrovcem pa je bila vzidana v skalo komaj pred petimi leti.
Čas je, da se javno objavi pomembni dogodek iz naše preteklosti in da zgodovinarji utemeljeno določijo 13. maj 1941 - ne 22. julij - kot datum oboroženega narodnega upora proti okupatorju.
Janez Debeljak
anxtiniocz
r'iz^SJiciai^is vv
Komunala v Goričo vas, Petrol pa ostaja v Žlebiču
Ribniška Komunala bo dobila nove poslovne prostore, in to v Goriči vasi, kjer je bil nekdaj Eurotrans. Svetniki so namreč pooblastili ribniškega župana, da s Petrolom, ki ima objekt v lasti, sklene najemno pogodbo za dobo 99 let. Pogovori s to veliko slovensko družbo potekajo že od leta 1998, a nekatere določbe v najemni pogodbi še vedno niso dorečene. Jasno pa je, da bi bila najemnina za najete premičnine enakovredna, ob menjavi pa bi se nepremičnini zamenjali brez doplačila. Petrol, ki bo obnavljal svoj bencinski servis v Žlebiču, sicer za zdaj ne pristaja na zamenjavo nepremičnin, čeprav so pogovori sprva potekali v tej smeri. Kljub vsemu bosta Petrol v Žlebiču in Komunala v Goriči vasi do sklenitve menjalne pogodbe lahko na novih lokacijah porušila obstoječe objekte in naprave, zgradila nove objekte ter opravljala druge posege, ki so opredeljeni v registraciji njunih dejavnosti.
Ulicam brez imen naj bi nadeli nazive:
»OB ŽELEZNICI« in »OBRTNA CONA UGAR«
V ribniški občini bo poimenovana še ena ulica, ki sicer ves čas obstaja, a je brez imena. Ob njej trenutno leži le en poslovni objekt, vendar ji je občina po občinskem odloku dolžna zagotoviti ime. Tudi zato, ker so nekatere ustne in pisne pobude prišle od občanov, ki ne morejo prijaviti niti stalnega niti začasnega bivališča. Ime ulice, ki trenutno poteka od konca Kolodvorske, v smeri železnice, do Joras centra, naj bi bilo »Ob železnici«, cesta pa naj bi se sčasoma, ko bo na Hrastju nastajal nov stanovanjski kompleks, nadaljevala tudi proti Bregu. Maja naj bi bila razpisana tudi javna obravnava, na kateri bodo lahko prizadeti občani o predlogu imena razpravljali ali pa predlagali svoje zamisli. Prav tako je še brez imena poslovni kompleks na področju nekdanje Vojašnice, zato so lastniki poslovnih prostorov predlagali legalizacijo že uveljavljenega imena »Obrtna cona Ugar«.
JAVNI ZAVODI S TEŽAVO SKOZI PRORAČUNSKO LETO
Namesto za investicije se amortizacijska sredstva trošijo za tekoče poslovno leto
Ribniški javni zavodi kot so osnovna in glasbena šola, vrtec, zdravstveni dom, lekarna in Miklova hiša naj bi v prihodnje poskušali svoj amortizacijski del porabiti za investicije, ne pa za tekoče poslovanje, kot se to pogosto dogaja. Zaradi primanjkljaja, ki ga večina od njih ustvarja, mora večino investicij tako pokriti občina, čeprav bi se nekatere morale iz tekočega poslovanja zavodov, meni vodja finančnega odbora Andrej Mate. Še posebej opazne so razlike med družbenimi in gospodarskimi zavodi oz. podjetji.
Tako imata javni podjetji Komunala in Hy-drovod po njegovem mnenju relativno nizke cene storitev, pri komunalnih investicijah pa je občina nasploh glavni investitor.
Knafljev trg začel razmišljati o svojem nadaljnjem razvoju
PREMALO PARKIRIŠČ, NEUREJENA OKOLICA IN ZABOJNIKOV, DA TE KAP
Življenje v bloku ponuja edinstveno zgodbo vsakega izmed stanovalcev in odkarso postali lastniki svoje imovine, imata vsakodnevnost pogosto dokaj trpek priokus. Potrebno seje poenotiti glede skupnih dolžnosti, se organizirati vdobro vseh ali vsaj večine in se obremenjevati šezokolico, ki jim sploh ne pripada. Večina funkcionalnega zemljišča je namreč občinska lastin tako lastniki pričakujejo, da bo Občina vzpostavila red tam, kjer naj bi po njihovem desetletja povzročila nered. Tako vsaj menijo tisti predsedniki hišnih svetov s Knafljevega trga, ki so se tistega majskega dnezbrali pred svojimi bloki, da bi razjasnili, kjervse tičijo problemi, ki bi se, roko na srce, z malo dobre volje na obeh straneh zlahka odpravili.
V oči bodeča napaka je po njihovem že vgradnji blokov, saj se je zagotovilo le toliko parkirišč, kolikor je stanovanj v blokih in to ozkotirno načrtovanje je sedaj srčika spora med prenekaterimi stanovalci. Nekateri samovoljno postavljajo opeko na dodatni parkirni prostor, drugi parkirajo po zelenicah in pločnikih sosednjih blokov in jezijo upravnike, ki se trudijo oblikovati primerno zunanjost bivanjskega okolja. Spet nekateri se jezijo na upravnike, češ da poskušajo pri upravljanju bloka uveljavljati izključno svojo voljo, kot na primer v času ogleda bloka 12, na Hasana Kavkoviča. Le-ta bi želel, da nekdo postavi tudi tablo o prepovedi sprehajanja psov po zelenici, saj njihovi odpadki onemogočajo otrokom igro. Ta težava je menda pereča v vseh blokovskih naseljih. Medtem ko se
»Kako naprej?« se sprašujejo predsedniki hišnih svetov, ki so se tisti dan zbrali pred svojimi bloki
nekateri stanovalci zgražajo nad tem, daje Komunala pri zadnji obnovi igral in igrišč pred posamezni blok postavila le po dve klopčici za oddih, bi nekateri radi samo eno. Vedo namreč, da prihaja poletje in s tem mladina, ki se bo pod okni zadrževala pozno v noč ter komu kalila nočni mir. Knafljev trg ima trenutno tudi povsem drugačno specifiko kot Prijateljev, kjer imajo sicer težave s kotlovnico, a imajo vsaj uradnega upravnika, SPL Ljubljana, d.d. Navzoči predsedniki hišnih svetov in prizadeti stanovalci (Ilija Nedimovič, Dušan Či-hal, Hasan Kavkovič, Mirsad Begič, Bojan Jakobčič in Branko Kotur) se zavedajo, da bi morali po zakonu vsi bloki imeti zakonitega upravnika, a za zdaj sta v SPL upravljanju na Knafljevem trgu le dva, številki 11 in 12. Ostali delujejo odvisno od soglasja, ki jeglede skupnih del in dolžnosti doseženo v samem bloku. Nekateri celo predsednika hišnega sveta nimajo, in tako ne vedo niti, daje bil lanskega novembra sestanek z di-
rektorjem Komunale, Jožetom Zakrajškom, glede namestitve kontejnerjev. Zabojniki so drugi vrh ledene gore. Po odloku o obveznem odstranjevanju odpadkov morajo namreč stanovalci sami zabetonirati temeljne podstavke za zabojnike (zabojniki so po plačilu dveh obrokov njihova last), toda težava ni glede tega, da se ne bi mogli uskladiti v tem, kdo bo to storil, ampak, da so zabojniki po stanovanjski okolici preveč razmetani. Komunala bi morala določiti dve ali tri lokacije, jih urediti in tja namestiti vse kontejnerje, so si bili edini sogovorniki. Tako pa zabojniki le kazijo še tisto malo okolice, ki je blokom sploh namenjena. In še spori se pojavljajo glede njihove namestitve, saj bi nekateri bloki svoje zabojnike postavili na prostor sosednjega. Spori so celo tako hudi, da prihaja do groženj s fizično silo, da o verbalnem obračunavanju sploh ne govorimo.
M inili so časi, ko je občina le zaračunavala svoje usluge, naredila pa nič, je dejal Bojan Jakobčič, ki je sicer pohvalil ažurnost Komunale v zadnjih tednih, saj je lično uredila zemljišče, popravila igrala in redno kosi travo.
Župan se zaveda, da, tako kot skoraj povsod v državi, tudi v Ribnici niso statusno urejena zemljišča okrog stanovanjskih blokov na Knafljevem in Prijateljevem trgu, vendar meni, da »občina kljub vsemu solidno vzdržuje obširne površine. Le-te so po njegovem mnenju pogosto zelo onesnažene z vsakovrstno navlako, kar večino zelo moti in delavcem Komunale zelo otežuje vzdrževanje. »Težko pa je zadovoljiti vse interese ljudi - nekateri bi radi imeli otroška igrišča, spet drugi želijo primerne igralne površine (košarka, mali nogomet...), nekateri bi se radi tam sprehajali ali spuščali živali, imeli dodatna parkirišča, spet druge moti kakršnekoli hrup.«
Pravzaprav pa si stanovalci želijo le več pobud s strani občine, ker vedo, da se sami ne bodo mogli dogovoriti, ne glede na to, da so lastniki stanovanj. Miselnosti o tem, kako se upravlja z zasebno lastnino, marsikdo še vedno ni dojel, je pa v veliko bolj delikatnem položaju, saj mora pokazati dobro voljo tako v odnosu do sostanovalcev kot do lastnika zemljišča in še upravitelja za povrhu. Pa ni vedno tako. Pripetil seje primer, ko je bilo treba nekje popraviti streho, ker je nekomu dobesedno voda tekla v grlo. A stanovalcem nižjega nadstropja tega ni bilo mar vse dotlej, ko je sanitarni inšpektor odredil takojšnje popravilo - in treba ga je bilo plačati v enkratnem znesku, medtem ko bi ga poprej lahko obročno odplačevali. Vse se pravzaprav zatakne pri plačevanju računov oz. ko je treba poplačati opravljeno investicijo, je dejal Niko
Bracovič, operativni upravnik SPL. Takrat bi mnogi upravnika kar menjali, ali pa mu, tako kot SPL, očitajo drago vzdrževanje. Poprečno je potrebno zanj na mesec plačevati 1200 - 1500 SIT, v ceno pa so vštete organizacijske, administrativne, pravne, fi-nančno-računovod-ske in tehnično planske storitve. Stanka Hitij Hočevar s Prijateljevega trga, kjer SPL Ljubljana, d.d., upravlja z osmimi bloki, meni, da ima podjetje dobro zamišljeno organizacijo in da se mu zatika le pri birokratskih poslih - pri razdelitvi stroškov. Drugače pa je dobro sodelovanje odvisno tudi od koordinatorjev, ki so določeni v vsakem bloku in naj bi bili v tesni navezi z upravnikom, saj naj bi ga obveščali o napakah, okvarah, številu oseb v bloku itd. Knafljev trg pa deluje,'kakor pač more. Hasan Kavkovič, kije koordinator v bloku 12, je z SPL, d.d., zadovoljen, saj ima blok za tekoče potrebe na računu že 200.000 SIT. Dušan Čihal pa v bloku 10 sam, brez SPL, opravlja nujna vzdrževalna dela, pobira denar za elektriko in vodo, ureja okolico in zalaga denar za vse tiste, ki položnic ne plačajo. Za to dobi 10.000 tolarjev na mesec. Se je pa imenovani blok znašel: en prostor oddaja v najem obrtniku in si od najemnine plača enostavno vzdrževanje.
Ilija Nedimovič iz bloka 7 opozarja tudi na slabe in poškodovane fasade, hkrati pa opominja tudi na dejstvo, da v otroških peskovnikih še vedno manjka mivka. Tudi sam poskuša čim bolj lično urejati okolico in sledi Kavkovičevemu in Čihalovemu zgledu, saj sta to že storila. Nekateri stanovalci govorijo, češ: kaj se pa silite v to! In pogosto se pojavlja, da »stanovalci drug drugemu skačemo v zelje«, je dejal Nedimovič.
V nečem pa so si povsem enotni: res potrebujejo dodatna parkirišča. Zanje so že našli prostore oz. nakazali možnosti za razširitev obstoječih. Čakajo le še, da na ogled pridejo geometer ter sodelavci oddelka za okolje in prostor in njihove predloge preverijo na kraju samem. Prav pri vsakem bloku so smiselno našli prostor za vsaj še dodatnih 20-30 parkirnih mest.
Skrbi jih tudi, ali Občina pri gradnji novega stanovanjskega bloka sploh predvideva, kakšna težava lahko nastane s premajhnim številom parkirišč. Načrtovana je namreč gradnja stanovanjskega bloka z 32 stanovanji in garažne hiše za 40-60 avtomobilov. Župan pravi, da bodo garažne enote grajene za trg, »torej bodo naprodaj«. »Trenutno se pripravlja javni razpis, ki bo objavljen najkasneje do konca maja 2001, s katerim bomo iskali investitorje za oba objekta - za garažno hišo in stanovanjski blok,« je dejal.
Kar se nanaša na urejanje okolice, bo morda nekaj k zdravi meri tekmovalnosti pripomoglo že ocenjevanje strokovne komisije, ki se naj bi letos ne potikala le okrog stanovanjskih hiš in domačij, marveč naj bi svoj pogled usmerila tudi na bloke.
Tekst in foto A. Pahulje
Sicer pa so želje in pričakovanja zavodov in podjetij glede investiranja precej velike za trenutno milijardo težek občinski proračun. Šola potrebuje večje število sodobnih učnih pripomočkov, da se tako pripravi na devetletko, ki bo uzakonjena v šolskem letu 2003/04. Zamenjati bo morala dotrajano šolsko pohištvo, poleg rednega vzdrževanja objektov pa se načrtuje še sanacija športne dvorane v Dolenji vasi. Tudi vrtec bo v prihodnje potreboval velika investicijska sredstva, saj bo treba v celoti obnoviti dotrajani objekt; v letošnjem letu pa bo moral poravnavati tudi skoraj 11-milijonski dolg dobaviteljem. Zdravstveni dom, ki je konec aprila vendarle dobil težko pričakovani ultrazvok, pa načrtuje, da bo za razliko od lani letos posloval pozitivno. Med predvidenimi ukrepi, ki bi to lahko zagotovili, je tudi ta, da se bo zobozdravstveni program za odrasle izvajal samo do plačanega normativa, medtem ko se bo vse ostale paciente poskušalo preusmeriti v samoplačništvo.
OŠTEVILČENIH KARTONČKOV V RIBNIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU NE BO.
Ribniški zdravstveni dom zaradi dolgih čakalnih vrst in nepravilnega vrstnega reda ne bo uvedel oštevilčenih kartončkov, ki bi omogočili, da bi bil v vrstah čakajočih vzpostavljen nek red. Takšna pobuda je namreč prišla celo iz svetniških vrst, saj naj bi bili pogosti primeri, ko imajo prednost pred čakajočimi sorodniki in prijatelji zdravstvenega osebja, navaja Andreja Hočevar. Direktor Peter Rus sicer priznava, da obstajajo tudi takšni primeri, čeprav je trajanje čakanja deloma odvisna tudi od tega, katerega zdravnika si je pacient izbral in ob kateri uri ali dnevu se odloči za obisk pri njem. Številke za določanje vrstnega reda pa ribniški zdravstveni dom zato vendarle ne bo uvedel. Le-te naj bi bile namreč bolj primerne za specialistične ambulante, ne pa za storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zdravstveni dom že sicer bremeni velika odsotnost zdravnikov, ki se dodatno izobražujejo in specializirajo, prav tako pa so na voljo v urgentnih primerih in za hišne obiske. Ravno po številu hišnih obiskov naj bi bila, po podatkih dr. Rusa, Ribnica v slovenskem vrhu, kar pomeni, da ima zelo dober dostop do zdravstvenih storitev.
Se pa v ribniškem ZD dogaja še nekaj, kar bi se lahko uredilo, in smo na to že opozorili. Če se že naroča paciente ob določeni uri, naj se jih takrat tudi sprejme. Ljudje so namreč iznajdljivi in hitro uvidijo, kje sistem peša. Tako tisti, ki so naročeni uro kasneje, raje malo pohitijo in tako prehitijo one, ki pridejo točno ob določeni uri. Merilo pri tako občutljivih zadevah, kot je dejstvo, da porabiš pomemben del dneva za čakanje v vrsti, preprosto ne sme biti, kdaj si utegnil priti v ZD, ampak kdaj si naročen. Na tak način, če že ne s kartončki, se vzpostavlja vsaj minimalen red, drugače pa se kopiči gora očitkov.
Novičke zapisala A. Pahulje

ALOJZIJ
DOBROVOLJC,
ribniški duhovni pastir
m Ne bomo prvi, ki bodo v svojih 1 analih za vekomaj obeležili ime Ö gospoda Alojzija Dobrovoljca, gotovo pa med prvimi, ki smo se » spomnili njegove 90-letnice y rojstva. Praznoval jo bo 19. junija. ^ Obletnice so bile in bodo vedno A tista priložnost, ob katerih se v misel in beseda spraševalca in ^ sogovornika zazreta nazaj, delata vzporednice s časom, kije minil, in časom, ki nam j e trenutno dan. Nekomu, kije od 1949. leta dalje posvetil vse svoje življenje in delo kraju, kamor gaje poslal Bog, je treba nameniti mesto, kjer se lahko usidrajo razmišljanja, segajoča onstran trpljenja, ki gaje tri in pol leta preživljal v ljubljanskih zaporih.
In podoživljajo tudi vse dobro, kar mu gaje nudila skopljanska župnija, kjer je od 1938 do 1942, kot kaplan svetniškemu škofu Janezu Frančišku Gnidovcu, spoznaval veselje dela med katoliki v diaspori. Bili so dobri ljudje, morda celo boljši kot tukaj, verni in prijazni, čeprav so bili druge vere, pravi gospod Dobrovoljc, ki je izredno naklonjen času, preživetem v Janjevem, med kosovskimi katoličani. Pa tudi v Ribnici.
Ves čas svojega življenja seje držal načel, ki vodijo k višjemu dobru. Skromen je in zaveda se preprostosti življenja. Prisega na iskrenost in odkritost, odklanja hinavščino in kot temeljno vrednoto prepoznava vzgojo srca. Predvsem pa skuša še vsa preostala leta, "dokler ga zdrava pamet ne bo zapustila in ne bo mogel več prevzemati odgovornosti za svoje besede in dejanja", živeti po Božjih zapovedih. In v molitvi.
Zdravje Vam je pa pri teh letih le precej opešalo, čeprav iz Vas veje zdrav in še vedno čist razum?
"Hvala Bogu, da znam še pravilno odgovarjati na vprašanja in prav rad si še s kom dokazujem svoj ali njegov prav. Vedno je namreč več plati ene resnice. Ne slišim pa več vsega, kar mi sogovorniki govorijo, kar je posledica srčnega infarkta, ki meje
prizadel pred dobrimi 20 leti. Takrat so mi tudi vsadili srčni spodbujevalnik. Začel mije pešati vid. Sluh pa zadnja leta precej popušča, odvisno od tega, kako mi je naklonjeno vreme."
A Vašim ušesom gotovo ni ušlo, da so Vas Ribničani imeli za strogega, a poštenega duhovnika?
"Včasih sem res koga ozmerjal ali povlekel za uho,
toda mislim, da mi tega niso zamerili. Sam vsem odpustim, in zato upam, da tudi drugi meni."
Začeli pa ste tu iz nič, ko ste bili leta 1949 poslani kot župnijski upravitelj v Ribnico? Poslani ste bili v materialni nič...
"Razvaline cerkve sem dobil, nič drugega. Ribnica je bila takrat tudi že tri mesece brez duhovnika in potrebna ne samo materialnega, marveč tudi
duhovnega popravila. Staro župnišče, ki je bilo takrat obrnjeno nasproti cerkve, so namreč podržavili, kasneje še podrli in s pomočjo ljudi smo kasneje sezidati novo. Nisem jim naročal, da naj prinašajo denar, ker tega, razen dvakrat na leto, tudi nisem smel, a vseeno smo zmogli."
Bi danes lahko obudili taisti prostovoljni in solidarnostni duh?
"Težje. Takratne razmere so bile za kaj takega gotovo bolj ugodne. Danes ljudje hranijo denar v bankah in bolj za svoje lastne potrebe."
Koničastih zvonikov cerkvi, kije nekdaj slovela po tem, pa le niste znova nadeli?
"Takrat smo se res zelo ubadali z vprašanjem, ali bomo obnovili stare ali bomo delali nove zvonike. Odločil je gospod Fritz iz Hrovače, ki je prijateljeval z arhitektom Jožetom Plečnikom in ga je tudi nagovoril, da je pripravil načrt za nove, znamenite zvonike. Tudi meni so bolj všeč novi, ker so nekaj posebnega."
šoferje!« Zaradi tega manjka nisem namreč nikoli zamudil nobene obveznosti. Pa tudi to lahko rečem, da sem boljše opravljal svojo službo, ko sem se po celi dekaniji vozil s kolesom ali pa so pome ponoči prihajali s konjem, da sem šel na primer obhajat v Žlebič..."
Pravite, da je dobra gospodinja nepogrešljiva za celostno opravljanje duhovniške službe, toda ženske Cerkev dlje kot na teološko fakulteto ne pusti. Pri mašnem bogoslužju se vsa enakopravnost konča. Tako je bilo tisočletja nazaj, in bo tako ostalo?
"To je pa odvisno od cerkvene oblasti. Nekdo jih bo precej postavljal v ospredje, kdo drug pa jih bo postavil v "farovž" Sicer pa se ženske lahko najdejo v vrsti nalog, ki v verski skupnosti obstajajo. So na primer lahko izvrstne katehetinje, saj jim otroci pogosto bolj zaupajo kot moškim. In še nekaj: Jezus ni med apostole vzel nobene ženske. Papeži se bodo tega verjetno še naprej držali."
Gospod Alojzij Dobrovoljc je luč tega sveta ugledal 19. junija 1911 na Verdu, v župniji Vrhnika. Njegova starša sta imela in vzgojila 10 otrok, od katerih so sedaj živi le še trije. Vsi so doživeli visoko starost in živijo na Ljubljanski cesti 11. Bratu Alojziju in sestri Ani se je pred kratkim pridružila še 88-letna sestra Bertrama, ki si je za pomoč svojima ožjima družinskima članoma vzela enoletni dopust. Deluje namreč kot šolska sestra v samostanu v Ljubljani. Vestni gospodinji Ani tudi popušča zdravje in jo bremeni huda revma.
Gospa Ana tudi rada pove, kako zgodaj je brat Alojzij že vedel, kaj mu je namenil Bog. Duhovništvo. Leta 1936 je bil posvečen in razen štirih let vjanjevem je vsa ostala leta službovanja preživel v našem kraju. Postal je del nas in pomagal graditi pomembne dele nas samih: v osebnostnem pogledu in glede same župnije. Njegova sledje neizbrisna tudi v dejstvu, da je bilo ravno v času župniko-vanja g. dekana v ribniški župniji veliko duhovniških in redovniških poklicev.
Qggjge J
Že veste, kako boste kaj obeleževali svoj jubilej, ker 90. leta so pa tista res že častitljiva leta...
(Gospod Godec nas je povabil na Brezje, je hitro pridala sestra Ana.)
"Nič zagotovega še ne bomo rekli. Verjetno ne bo nič kaj posebnega, ker tudi ne grem pogosto iz Ribnice. Le, če je kaj nujnega, saj nimam vozniškega izpita in si moram za pot vedno poiskati šoferja. Ne morem več niti na avtobus in starega človeka počasi mine misel na potovanje."
.. A nekdaj se je prevažal celo na mopedu, je dodala zdaj že 81-letna sestra Ana, nepogrešljivi del življenja svoje brata duhovnika, saj mu vseskozi stoji ob strani. Ne samo kot dobra gospodinja, brez katere noben duhovnik ne more obvladovati žu-pn ije, je prepričan gospod Dobrovoljc, ampak tudi kot sopotnica v njegovem življenju.
Daje bila gospodova iznajdljivost resnična, je v dokaz tudi neki hrvaški časopis, ki gajetakratposrečeno ujel v svoje radovedno oko in fotografijo naslovil s: 'Pop na maznipogon!"
"Po eni strani so se ponašali s tem, da kot duhovnik vozim moped, po drugi pa so me nekateri sokolegi zbadali, češ da ne morem opravljati dela v tako veliki župniji kot je ribniška, češe avta nimam. Pa sem jim vedno odvrnil: »Imam pa
V albanskih planinah, pri opravljanju dušnopastirskega dela
Potem bržkone tudi niste za ukinitev celibata?
"O tem bo odločal cerkveni vrh. Sedanji papež je proti temu in verjetno bodo celibat ohranjali tudi vsi njegovi nasledniki. Ni namreč rešitev v lem, da bi imel župnik otroke. Zavedati se moramo, da je naše prvobitno delo duhovna oskrba ljudi in že zaradi same narave duhovniškega posvečenja moramo duhovniki ostajati ločeni od družinskega življenja. Rektor semenišča, kanonik Ignacij Nadrahje mladim semeniščnikom pred odhodom domov za praznike rad rekel: "Kdor se ne čuti poklicanega, ni treba, da se po božiču vrne v semenišče. " Vsako leto tako dveh ali treh ni bilo več nazaj."
Koliko pa nasploh še spremljate politično in družbeno dogajanje tod naokoli in po deželi in ali je kaj takega, kar vas posebej moti?
"Osebno me seveda marsikaj moti, a o tem razpravljam tako, na štiri oči. Verjamem, da vsak človek premore dovolj pameti, da trezno presodi, kaj je prav in kaj ne. Sam seveda bolj vlečem na desno, ker pač h komunistom ne sodim, vendar nikogar ne silim ali spodbujam, h kateri stranki naj se pridruži. Prišel pa bo čas, ko bodo zdajšnjo oblast nadomestili kakšni drugi, novi ljudje."
Znotraj in zunaj ste obnovili župnijsko cerkev, ji namestili kamnita vršaca, se lotili zidave novega župnišča in skupaj z verniki popravljali podružnice. Za vse to in še posebej za spodbujanje duhovnega življenja ste leta 1992 prejeli Urbanovo nagrado, štiri leta zatem pa še naziv častnega občana. Koliko vam sploh pomenita ta naziva? "Vesel sem, da so mi dali priznanji, ker so s tem potrdili resnost mojega dela za župnijo. Prinesla pa ju je bolj politika kot kaj drugega. Prej so bili na oblasti pač drugačni župani, čeprav sem se zelo dobro razumel npr. s svojim sosedom Bogom Abra-hamsbergom in še s kom. Zdaj je pač na oblasti tak, ki je bolj naklonjen naši strani."
Kako pa ocenjujete čas, v katerem sedaj živimo? Je čas tisti, kije sproduciral takšno množico pasivno verujočih, dvojno moralo in vodi do meja skrajnosti vse človekove mane?
"Čas je res marsikaj pokvaril. Saj že otroci v šoli ničesar več ne slišijo o morali, da bi vedeli, kaj je prav in kaj ne! Cerkev naj bi bila striktno točena od države, toda Cerkev si želi imeti moč ne samov verskem, ampak tudi v zasebnem življenju posameznika, ravno zaradi razglabljanja o teh vprašanjih. Nikjer se več ne govori o kulturi duha, govori se le o plesu in glasbi in ostalih zvrsteh. Toda to ni kultura! Človeška kultura mora biti usmerjena v pošteno in vzorno življenje. Učiti se je treba, kako biti pošten, čist, vljuden, prijazen, biti brat bratu. Srčna kultura se premah poudarja in nasprotniki takšne poskuse kaj hitro ožigosajo s: To je domena vere in Cerkve. Toda ni. Vse, kar želimo, je, da se človeško življenje prepleta z duhom."
Pogovarjala sem se Alenka Pahulje
Uredništvo


POLICIJA
POLICIJSKA
KRONIKA
Od 15. aprila do 15. maja je PP Ribnica obravnavala 21 kriminalnih in 24 promet-novamostnih pojavov. Odkrih" storilci se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške.
Kriminalna dejanja
V	dopoldanskih urah smo obravnavali vlom v OŠ, od koder je neznanec odnesel 266.819,00 SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Neznani storilec je 2. maja, med eno uro zjutraj in 12. uro dopoldan odtujil okrog 300 litrov dieselskega goriva iz tovornih vozil, ki so bila parkirana ob cesti Rakitnica-Grčarice. S tem je lastnika oškodoval za okoli 87.000 SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Neznanec je z deponije lesa ob cesti Rakitnica-Grčarice odpeljal 30m3 hlodovine smreke in jelke ter tako lastnika oškodoval za okoli 500.000 SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Opravili smo ogled posledic vloma v vikend na Finkovem, kamor je neznanec vlamljal od 16. do 20. aprila, in sicer tako, da je po lestvi splezal na streho in se nato spustil na balkon, kjer je odprl vrata ter se nekaj časa zadrževal v notranjosti. Ukradel je motorno žago, tri ročne vrtalnike, kovček z raznim orodjem, nekaj zlatnine, aparat za merjenje krvnega tlaka in dva daljnogleda. Za storilcem še poizvedujemo.
V	Žlebiču je bil v noči od 6. na 7. maj vzet osebni avtomobil znamke VW Golf, serije IV, črne barve, reg. št. LJ K.6-60V. Za storilcem še poizvedujemo.
V primeru vloma v vikend na Finkovem ter tatvine osebnega avtomobila VW Golf v Žlebiču sumimo, daje bil storilec kaznivega dejanja Mevludin Djedovič. Vse očividce naprošamo, da kakršnokoli informacijo v zvezi s tem sporočite na ribniško PP.
Neznanec je ponovno vlomil v prostore OŠ Ribnica, kjer je iz blagajne ukradel okoli 200.000 SIT. Za njim še poizvedujemo.
Prometna varnost
V Jurjeviči je prišlo do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega avtomobila. Na udeleženih vozilih je nastala materialna škoda v višini 250.000 SIT.
Dobrodelna akcija končana
ULTRAZVOK JE TU
Prvi pregledi bolnic že v mesecu maju
Trud ribniškega Lions kluba, ki se je začel z lanskoletno humano pobudo, da sproži dobrodelno akcijo za ultrazvok, za katerega je sam zbral in namenil največji, dvomilijonski delež, res ni bil zaman. K akciji za nakup ultrazvoka seje nato, predvsem v drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega leta, priključilo toliko institucij, podjetij in posameznikov, daje ribniški zdravstveni dom 26. aprila le ugledal novo pridobitev.
Nekateri kršitelji so morali darovati ne ravno po svoji lastni volji, marveč po volji javnega tožilstva v Kočevju, ki se je odločilo, da bo tiste, ki so prekršili zakon in so iz ribniškega območja, napotilo plačat kazen v ZD. Tako seje nabral kar pomemben 300.000 tolarjev vreden delež. Največje darovalce v svoji zahvali, ki je objavljena na zadnji strani, navaja sam direktor ZD, zato lahko na tem mestu zapišemo le: ČESTITKE VSEM. Še posebej seveda ribniškim lionistom, ki gredo po poti uresničevanja svojega prvobitnega dobrodelnega poslanstva naprej in se že odločajo, kam bodo letos namenili svoja sredstva. Bržkone slepim in slabovidnim v naši bližnji okolici.
Dobrodelna akcija za nakup ultrazvoka je namreč končana ne glede na to, da direktor dr. Peter Rus razmišlja tudi o bodoči dograditvi obstoječega aparata z barvno optiko. Tako opremljen aparat bi stal 10 milijonov tolarjev, a nanj ZD ni hotel čakati, saj mu že zdajšnji omogoča povsem sodobno diagnostiko, pa tudi večina domov upravlja ravno s tovrstno črno belo optiko. Ultrazvok je sicer namesto napovedanega marca v ZD prišel konec aprila, razloga za to pa sta dva: napovedana sredstva niso prišla pravočasno na račun ZD, prav tako pa je bil potreben zaradi
Dr. Peter Rus nadvse zadovoljen z novo pridobitvijo ZD
V ginekološki ordinaciji in pri ultrazvoku smo tisti dan ujeli dr Justino Lušin.
višine sredstev razpis za izbor najboljšega ponudnika, kar je nekoliko zavleklo cel postopek. Še vedno pa ni obljubljenega milijona tolarjev od Ministrstva za zdravstvo. Zaradi zapleta, o katerem smo že pisali, je ribniški ZD zahteval pisno pogodbo, da se je zavaroval v primeru, da denarja ne bi bilo od nikoder. In ga dejansko ni, saj je rok za izplačilo minil že kmalu po novem letu. Nova ministrska garnitura je direktorju dr. Rusu obrazložila, da ribniški ZD ni edini, ki čaka na obljubljeni denar, hkrati pa bo ministrstvo počakalo, da se investicija konča. Zdaj smo ultrazvok dobili, denarja pa ni, je dejal dr. Rus, ki je zadovoljen, da je Ribnici uspelo izpeljati nakup brez obljubljenega milijona tolarjev. Kljub vsemu bo vztrajal, da se pogodba izpolni. V nasprotnem je pripravljen sprožiti tudi tožbo, čeprav upa, da tega ne bo treba. Tudi zato ne, ker računa na pomoč poslanca Jožeta Tanka, s katerim sta se o "tej nesrečni donaciji", kot jo imenuje župan, že pogovarjala in se dogovorila, da poskusita skupaj urediti nakazilo pisno obljubljenih sredstev Ministrstva za zdravstvo. Glede uporabe ultrazvoka pa je za zdaj jasno, da ga bodo najprej uporabljale bolnice. Porodnicam pripadata dve brezplačni preiskavi, kolikor pa se ugotovi kakšna bolezen, pa so brezplačni tudi vsi nadaljnji pregledi. Ginekološki pregledi pa se več ne štejejo med standardne storitve in jih bo potrebno plačati, pri čemer bo poskušal ribniški ZD določiti najnižjo možno ceno, je dejal dr. Peter Rus. Zgledovali naj bi se po Kočevju, kjer orientacijski pregled znaša 4.500 SIT. Zdravstveni dom, ki je v zadnjih šestih letih precej posodobil svojo opremo, namerava že prihodnje leto začeti tudi z nakupom novega reševalnega reanimacijskega vozila, prav tako bo kaj kmalu potrebno kupiti nova zobozdravstvena stola in okrepiti že obstoječi defribilator, je povedal direktor Rus. Seveda bodo morale tudi pri vseh novih investicijah sodelovati občine soustanoviteljice, ena izmed možnosti pa je morda ponovno zbiranje dobrodelnih prispevkov.
Tekst in foto Alenka Pahulje
Po dolini se je valilo nepregledna kolona 500 motoristov
i, KI GA JE ZA MOTORISTE NAREDIL GOSPOD
Če kaj, potem sta bila odprtje nove motoristične sezonein lil. tradicionalni blagoslov te velike karavane, ki so ga pripravili člani MKRib'nöan, nadvse vrednaogieda! 27. aprila ob ll.OBsejevseskupaj začelo in prvih400motoristovizvseSlovenijeseje vimpozantni »ribji kosti« razvrstilo po prostornem Škrabčevem trgu. Pogled nanjeje bil naravnostimeniten, navdušujoč.
Tisto, kar je bilo moč videti v prvem hipu, še preden so se s trga odpravili po blagoslov k Novi Štifti, je bila dobra organizacija. Točno ob napovedani uri je pisana kolona najrazličnejših jeklenih konjičkov mirno odpeljala v smeri romarske cerkve, kjer jih je z blagoslovom pričakal ravno tako navdušeni motoristični zanesenjak, pat'rNik, pridružilo pa se je še ostalih 100 motoristov. Sledila je 60-kilometrska panoramska vožnja preko Žimaric v Novo vas in do motoristov sila gostoljubni Loški Potok, nato pa spust do Sodražice, vzpon k Sv. Gregorju ter nato navzdol v Ortnek in Žlebič ter spet povratek na so-draško kegljišče. Oko mimoidočih te moto karavane preprosto ni smelo spregledati, in tokrat se je po Ribnici že zbrala prav velika druščina opazovalcev, medtem ko so se Slemenci večidel skrivali za zavesami, je bilo slišati.... A redko se ponudi možnost,
da toliko vozil vidimo voziti tik pred svojimi očmi. Ravno zaradi tega lahko že rečemo, daje bil to eden izmed ribniških dogodkov leta. Nadvse fascinantno, če že drugega ne!
Vse se je na primer oziralo za šik motorji znamke Goldwing, kijih vozijo zdravniki in odvetniki, včlanjeni v klub, ki šteje komaj 16 članov. Klasičnih shodov šene udeležujejo, v Ribnico, po blagoslov za srečno vožnjo, pa radi pridejo, je dejal Pavel Hočevar, vodja ribniških motoristov. Ribniška dolina je gostila tudi razvpite Satans brothers, ki so pred kratkim hudo fizično obračunavali s sokolegi, a tu so mirovali. Na tem enodnevnem srečanju ni bilo nikakršnih izgredov, nobenih nesreč, nobenih pre-napetežev, ki bi se izživljali ali vozili iz vrste, je potrdil tudi Hočevar.
In na vsak zakaj je tudi vsak zato. Zakaj v Sodražici? Ni razloga, da nebi bilo, saj je namen takšnega enodnevnega druženja promoviranje celotne doline in novonastale občinske meje niso nikakršna ovira. Pa še prostor je bil pravi, asfaltiran, s parkiriščem in celotno infrastrukturo. Prostor zna za tako veliko druščino sploh biti problem in Nova Štifta po Hočevarjevem mnenju ne bi bila primerna, ne glede na to, da bi se verjetno ob druženju motoristi zadržali dlje časa, ne pa tako kot v Sodražici, ko seje do osme ure zvečer domov odpravila že večina od njih. Mnogo jih je tudi izkoristilo lep dan in so blagoslovljeni pot nadaljevali do Grobnika ali do morja. Tudi bojazen, da bi takšna množica ob pretiranih količinah zaužite pijače lahko povzročila pravo razdejanje, je menda prevelika. Nova Štifta poleg blagoslova tudi ne potrebuje dodatne obremenitve, meni. Da bi se lahko govorilo o kakšnem zaslužku, pa ni moč govoriti, le stroški so se pokrili, pravi predsednik kluba, v katerem je letos ostalo včlanjenih le še 30 motoristov. Lani jih je bilo 65, osip pa naj bi bil pričakovan, saj je minila tista začetna evforija v smislu: če si noter, si IN. Zdaj je MK Rib'n-čan podoben vsem ostalim klubom, ki ponavadi združujejo podobno število motoristov. Srečanje, kot je bilo na naših tleh, je gotovo največje takšne vrste v deželi in ni motoristični shod. Tam se sicer zbere še več motoristov, a se družijo po tri dni, medtem ko je ribniško zamišljeno bolj kot blagoslovitev, zato naj bi se vnaprej imenovalo »vseslovenski blagoslov in odprtje motoristične sezone«.
In tako kot so bile razdeljene naloge, je bilo poskrbljeno tudi za varnost. Izkazali so se ribniški policisti, Herbby, ki je omogočil spremljevalno in reševalno vozilo, ter gasilci, ki so kolono pospremili s svojim vozilom za pomoč pri prometnih nesrečah. Vsak od udeležencev je dobil brezplačno porcijo golaža (in se jim tako ni splačalo kupovati čevapčičev), predvsem pa se bodo taisti motoristi, ki so prišli po blagoslov, najverjetneje še vrnili, ker so bili menda presenečeni nad lepoto naših krajev.
Namen dosežen.
Alenka Pahulje
Foto Alojz Arko
POLICIJSKA
KRONIKA
Na glavni cesti II. reda št. 106 pri bencinskem servisu Žlebič je prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja. Pri tem je povzročitelj trčil v nasproti vozeči avtomobil, v katerem sta se poškodovali voznica in sopotnica.
Na Škrabčevem trgu smo obravnavali prometno nesrečo s pobegom, v kateri je voznica z osebnim avtomobilom vzvratno trčila v parkiran dostavni avtomobil. Voznico so kasneje izsledili.
V Sodražici smo obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi vožnje po levi strani dovozne poti. Povzročitelj je bil hudo telesno poškodovan.
Kršitve javnega reda in miru
Med rednim delom so policisti opazili dva občana, ki sta kršila JRM. Kljub opozorilom nista prenehala, marveč sta se do policistov nedostojno vedla. Pripeljana sta bila v prostore PP. Ker pa se še vedno nista umirila, pa še v prostore za pridržanje.
Zaradi pretepa med dvema občanoma smo posredovali v Sodražici. V pretepu je bil en občan telesno poškodovan.
Občan je na Knafljevem trgu v Ribnici brez vzroka po obrazu udaril drugega občana.
Drugi dogodki
V	Rakitnici je bil doma najden mrtve občan, na katerem zdravnica ni našla znakov nasilja, odredila pa je sanitarno obdukcijo, da bi se ugotovil točen vzrok smrti.
Pri rednem delu na terenu so policisti prijeli gojenko vzgojno varstvenega zavoda Višnja gora, kije zavod zapustila brez dovoljenja. Izročena je bila vzgojitelju zavoda.
V	preteklem mesecu smo bili od občanov in iz drugih virov večkrat obveščeni, da se medved pojavlja na območju Zamostca, Vinic in Dan. Medvedje nato 13. maja v Danah tudi razbil vrata hleva in raztrgal ovco.
Mirko Ješelnik, komandir P P Ribnica
EIbšbt®
*>■<■<>■>«><■
v/.»«
POLICIJA
POLICIJSKA
KRONIKA
Od 15. aprila do 15. maja je PP Ribnica obravnavala 21 kriminalnih in 24 promet-novarnostnih pojavov. Odkriti storilci se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške.
Kriminalna dejanja
V	dopoldanskih urah smo obravnavali vlom v OŠ, od koder je neznanec odnesel 266.819,00 SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Neznani storilec je 2. maja, med eno uro zjutraj in 12. uro dopoldan odtujil okrog 300 litrov dieselskega goriva iz tovornih vozil, ki so bila parkirana ob cesti Rakitnica-Grčarice. S tem je lastnika oškodoval za okoli 87.000 SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Neznanec je z deponije lesa ob cesti Rakitnica-Grčarice odpeljal 30m3 hlodovine smreke in jelke ter tako lastnika oškodoval za okoli 500.000 SIT. Za storilcem še poizvedujemo.
Opravili smo ogled posledic vloma v vikend na Finkovem, kamor je neznanec vlamljal od 16. do 20. aprila, in sicer tako, daje po lestvi splezal na streho in se nato spustil na balkon, kjer je odprl vrata ter se nekaj časa zadrževal v notranjosti. Ukradel je motorno žago, tri ročne vrtalnike, kovček z raznim orodjem, nekaj zlatnine, aparat za merjenje krvnega tlaka in dva daljnogleda. Za storilcem še poizvedujemo.
V	Žlebiču je bil v noči od 6. na 7. maj vzet osebni avtomobil znamke VW Golf, serije IV, črne barve, reg. št. LJ K6-60V. Za storilcem še poizvedujemo.
V primeru vloma v vikend na Finkovem ter tatvine osebnega avtomobila VW Golf v Žlebiču sumimo, daje bil storilec kaznivega dejanja Mevludin Djedovič. Vse očividce naprošamo, da kakršnokoli informacijo v zvezi s tem sporočite na ribniško PR
Neznanec je ponovno vlomil v prostore OŠ Ribnica, kjer je iz blagajne ukradel okoli 200.000 SIT. Za njim še poizvedujemo.
Prometna varnost
V Jurjeviči je prišlo do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega avtomobila. Na udeleženih vozilih je nastala materialna škoda v višini 250.000 SIT.
Dobrodelna akcija končana
ULTRAZVOK JE TU
Prvi pregledi bolnic že v mesecu maju
Trud ribniškega Lions kluba, ki se jezačel z lanskoletno humano pobudo, da sproži dobrodelno akcijo za ultrazvok, za katerega je sam zbral in namenil največji, dvomilijonski delež, res ni bil zaman. K akciji za nakup ultrazvoka seje nato, predvsem v drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega leta, priključilo toliko institucij, podjetij in posameznikov, daje ribniški zdravstveni dom 26. aprila le ugledal novo pridobitev.
Nekateri kršitelji so morali darovati ne ravno po svoji lastni volji, marveč po volji javnega tožilstva v Kočevju, ki se je odločilo, da bo tiste, ki so prekršili zakon in so iz ribniškega območja, napotilo plačat kazen v ZD. Tako seje nabral kar pomemben 300.000 tolarjev vreden delež. Največje darovalce v svoji zahvali, ki je objavljena na zadnji strani, navaja sam direktor ZD, zato lahko na tem mestu zapišemo le: ČESTITKE VSEM. Še posebej seveda ribniškim lionistom, ki gredo po poti uresničevanja svojega prvobitnega dobrodelnega poslanstva naprej in se že odločajo, kam bodo letos namenili svoja sredstva. Bržkone slepim in slabovidnim v naši bližnji okolici.
Dobrodelna akcija za nakup ultrazvoka je namreč končana ne glede na to, da direktor dr. Peter Rus razmišlja tudi o bodoči dograditvi obstoječega aparata z barvno optiko. Tako opremljen aparat bi stal 10 milijonov tolarjev, a nanj ZD ni hotel čakati, saj mu že zdajšnji omogoča povsem sodobno diagnostiko, pa tudi večina domov upravlja ravno s tovrstno črno belo optiko. Ultrazvok je sicer namesto napovedanega marca v ZD prišel konec aprila, razloga za to pa sta dva: napovedana sredstva niso prišla pravočasno na račun ZD, prav tako pa je bil potreben zaradi
Dr. Peter Rus nadvse zadovoljen z novo pridobitvijo ZD
višine sredstev razpis za izbor najboljšega ponudnika, kar je nekoliko zavleklo cel postopek. Še vedno pa ni obljubljenega milijona tolarjev od Ministrstva za zdravstvo. Zaradi zapleta, o katerem smo že pisali, je ribniški ZD zahteval pisno pogodbo, da se je zavaroval v primeru, da denarja ne bi bilo od nikoder. In ga dejansko ni, saj je rok za izplačilo minil že kmalu po novem letu. Nova ministrska garnitura je direktorju dr. Rusu obrazložila, da ribniški ZD ni edini, ki čaka na obljubljeni denar, hkrati pa bo ministrstvo počakalo, da se investicija konča. Zdaj smo ultrazvok dobili, denarja pa ni, je dejal dr. Rus, ki je zadovoljen, da je Ribnici uspelo izpeljati nakup brez obljubljenega milijona tolarjev. Kljub vsemu bo vztrajal, da se pogodba izpolni. V nasprotnem je pripravljen sprožiti tudi tožbo, čeprav upa, da tega ne bo treba. Tudi zato ne, ker računa na pomoč poslanca Jožeta Tanka, s katerim sta se o "tej nesrečni donaciji", kot jo imenuje župan, že pogovarjala in se dogovorila, da poskusita skupaj urediti nakazilo pisno obljubljenih sredstev Ministrstva za zdravstvo. Glede uporabe ultrazvoka pa je za zdaj jasno, da ga bodo najprej uporabljale bolnice. Porodnicam pripadata dve brezplačni preiskavi, kolikor pa se ugotovi kakšna bolezen, pa so brezplačni tudi vsi nadaljnji pregledi. Ginekološki pregledi pa se več ne štejejo med standardne storitve in jih bo potrebno plačati, pri čemer bo poskušal ribniški ZD določiti najnižjo možno ceno, je dejal dr. Peter Rus. Zgledovali naj bi se po Kočevju, kjer orientacijski pregled znaša 4.500 SIT. Zdravstveni dom, ki je v zadnjih šestih letih precej posodobil svojo opremo, namerava že prihodnje leto začeti tudi z nakupom novega reševalnega reanimacijskega vozila, prav tako bo kaj kmalu potrebno kupiti nova zobozdravstvena stola in okrepiti že obstoječi defribilator, je povedal direktor Rus. Seveda bodo morale tudi pri vseh novih investicijah sodelovati občine soustanoviteljice, ena izmed možnosti pa je morda ponovno zbiranje dobrodelnih prispevkov.
Tekst in foto Alenka Pahulje
Po dolini se je valilo nepregledna kolona 500 motoristov
DAN, KI GA JE ZA MOTORISTE NAREDIL GOSPOD
Če kaj, potem sta bila odprtje nove motoristične sezone in III. tradicionalni blagoslov te velike karavane, ki so ga pripravili člani MKRib' nčan, nadvse vrednaogleda!27.aprilaob ll.OSsejevseskupaj začelo in prvih400 motoristov iz vseSlovenijeseje v impozantni »ribji kosti« razvrstilo po prostornem Škrabčevem trgu. Pogled nanjeje bil naravnostimeniten, navdušujoč.
Tisto, kar je bilo moč videti v prvem hipu, še preden so se s trga odpravili po blagoslov k Novi Štifti, je bila dobra organizacija. Točno ob napovedani uri je pisana kolona najra-zličnejših jeklenih konjičkov mirno odpeljala v smeri romarske cerkve, kjer jih je z blagoslovom pričakal ravno tako navdušeni motoristični zanesenjak, pat'r Nik, pridružilo pa se je še ostalih 100 motoristov. Sledila je 60-kilometrska panoramska vožnja preko Žimaric v Novo vas in do motoristov sila gostoljubni Loški Potok, nato pa spust do Sodražice, vzpon k Sv. Gregorju ter nato navzdol v Ortnek in Žlebič ter spet povratek na so-draško kegljišče. Oko mimoidočih te moto karavane preprosto ni smelo spregledati, in tokrat se je po Ribnici že zbrala prav velika druščina opazovalcev, medtem ko so se Slemenci večidel skrivali za zavesami, je bilo slišati.... A redko se ponudi možnost,
da toliko vozil vidimo voziti tik pred svojimi očmi. Ravno zaradi tega lahko že rečemo, daje bil to eden izmed ribniških dogodkov leta. Nadvse fascinantno, če že drugega ne!
Vse se je na primer oziralo za šik motorji znamke Goldwing, kijih vozijo zdravniki in odvetniki, včlanjeni v klub, ki šteje komaj 16 članov. Klasičnih shodov se ne udeležujejo, v Ribnico, po blagoslov za srečno vožnjo, pa radi pridejo, je dejal Pavel Hočevar, vodja ribniških motoristov. Ribniška dolina je gostila tudi razvpite Satans brothers, ki so pred kratkim hudo fizično obračunavali s sokolegi, a tu so mirovali. Na tem enodnevnem srečanju ni bilo nikakršnih izgredov, nobenih nesreč, nobenih pre-napetežev, ki bi se izživljali ali vozili iz vrste, je potrdil tudi Hočevar.
In na vsak zakaj je tudi vsak zato. Zakaj v Sodražici? Ni razloga, da ne bi bilo, saj je namen takšnega enodnevnega druženja promoviranje celotne doline in novonastale občinske meje niso nikakršna ovira. Pa še prostor je bil pravi, asfaltiran, s parkiriščem in celotno infrastrukturo. Prostor zna za tako veliko druščino sploh biti problem in Nova Štifta po Hočevarjevem mnenju ne bi bila primerna, ne glede na to, da bi se veijetno ob druženju motoristi zadržali dlje časa, ne pa tako kot v Sodražici, ko se je do osme ure zvečer domov odpravila že večina od njih. Mnogo jih je tudi izkoristilo lep dan in so blagoslovljeni pot nadaljevali do Grobnika ali do morja. Tudi bojazen, da bi takšna množica ob pretiranih količinah zau-| žite pijače lahko pov-zračila pravo razdejanje, je menda prevelika. Nova Štifta poleg blagoslova tudi ne potrebuje dodatne obremenitve, meni. Da bi se lahko govorilo o kakšnem zaslužku, pa ni moč govoriti, le stroški so se pokrili, pravi predsednik kluba, v katerem je letos ostalo včlanjenih le še 30 motoristov. Lani jih je bilo 65, osip pa naj bi bil pričakovan, saj je minila tista začetna evforija v smislu: če si noter, si IN. Zdaj je MK Rib'n-čan podoben vsem ostalim klubom, ki ponavadi združujejo podobno število motoristov. Srečanje, kot je bilo na naših tleh, jegotovo največje takšne vrste v deželi in ni motoristični shod. Tam se sicer zbere še več motoristov, a se družijo po tri dni, medtem ko je ribniško zamišljeno bolj kot blagoslovitev, zato naj bi se vnaprej imenovalo »vseslovenski blagoslov in odprtje motoristične sezone«.
In tako kot so bile razdeljene naloge, je bilo poskrbljeno tudi za varnost. Izkazali so se ribniški policisti, Herbby, ki je omogočil spremljevalno in reševalno vozilo, ter gasilci, ki so kolono pospremili s svojim vozilom za pomoč pri prometnih nesrečah. Vsak od udeležencevje dobil brezplačno porcijo golaža (in se jim tako ni splačalo kupovati čevapčičev), predvsem pa se bodo taisti motoristi, ki so prišli po blagoslov, najverjetneje še vrnili, ker so bili menda presenečeni nad lepoto naših krajev.
Namen dosežen.
Alenka Pahulje
Foto Alojz Arko
POLICIJSKA
KRONIKA
Na glavni cesti II. reda št. 106 pri bencinskem servisu Žlebič je prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja. Pri tem je povzročitelj trčil v nasproti vozeči avtomobil, v katerem sta se poškodovali voznica in sopotnica.
Na Škrabčevem trgu smo obravnavali prometno nesrečo s pobegom, v kateri je voznica z osebnim avtomobilom vzvratno trčila v parkiran dostavni avtomobil. Voznico so kasneje izsledili.
V	Sodražici smo obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi vožnje po levi strani dovozne poti. Povzročitelj je bil hudo telesno poškodovan.
Kršitve javnega reda in miru
Med rednim delom so policisti opazili dva občana, ki sta kršila IRM. Kljub opozorilom nista prenehala, marveč sta se do policistov nedostojno vedla. Pripeljana sta bila v prostore PP. Ker pa se še vedno nista umirila, pa še v prostore za pridržanje.
Zaradi pretepa med dvema občanoma smo posredovali v Sodražici. V pretepu je bil en občan telesno poškodovan.
Občan je na Knafljevem trgu v Ribnici brez vzroka po obrazu udaril drugega občana.
Drugi dogodki
V	Rakitnici je bil doma najden mrtve občan, na katerem zdravnica ni našla znakov nasilja, odredila pa je sanitarno obdukcijo, da bi se ugotovil točen vzrok smrti.
Pri rednem delu na terenu so policisti prijeli gojenko vzgojno varstvenega zavoda Višnja gora, kije zavod zapustila brez dovoljenja. Izročena je bila vzgojitelju zavoda.
V	preteklem mesecu smo bili od občanov in iz drugih virov večkrat obveščeni, da se medved pojavlja na območju Zamostca, Vinic in Dan. Medved je nato 13. maja v Danah tudi razbil vrata hleva in raztrgal ovco.
Mirko Ješelnik, komandir P P Ribnica
Mešeti.i
i^iceosxxz
i. >b rsu»i<■ :■ fxj>ir i.i: ■ r i>b
»Zadoni nam, zadoni, iz src napev krepak! Oj slavljenke današnje, pozdravljene tisočkrat!«
Tako je začel čestitko Vitri ob 25 - letnici delovanja »starosta« pevcev Ribniške doline in dolgoletni vodja MPZ Lončar, Tone Petek. V čestitki se je spomni! začetne Vitrine pevske poti na osnovni šoli, ko so nam šolske stopnice postale slavnostni koncertni oder, ter izrazil pohvalo naši vztrajnosti.
»Tudi vitre v rešetu dobro držijo skupaj. Ste si kar pravo ime izbrale,« je med drugim dejal ter nam zaželel vse dobro v življenju in na nadaljnji pevski poti. Hvala.
Bernarda Kogovšek
JUBILEJNI KONCERT 25 - LETNICE NONETA VITRE
»...NONET VITRA je zapel tako imenitno, da so aplavzi kar kipeli. Nenavadno «vrsta tehnična priprava, glasovna izenačenost in prožna mehkoba izvedbe so vrline, ki jih redko zasledimo pri tako mladih zborih...,« je J. Belinčič iz RAI Trst zapisal pred 16 leti, ko je v Slovenskem domu nastopala naša imenitna ženska zasedba.
Tistega novembra 1974 se nobeni izmed prvih članic, ki so se povezale pod vodstvom Bernarde Kogovšek, ni utrnila misel, da bo njihova glasbena naveza trajala sedanjih 27 let in uspela z 20 samostojnimi koncerti preiti italijanske, avstrijske, madžarske meje in meje bivših jugoslovanskih republik. Še večkrat so pred zahtevnim poslušalstvom stale na 61 različnih slovenskih odrih, kar 300-krat. Niso želele nenehnih potrditev, zato se tekmovanj večidel niso udeleževale. Niso potrebovale cilja, ker so vedele, da so stopile na pravo pot. Imele so se lepo. Lepo takrat, ko so mladenke leta 1976 izvedle prvi celovečerni koncert, in 27. aprila, ko so v avli OŠ, sicer z dveletno zamudo, obeleževale jubilejnih 25 let. Dveletna zamuda se na prvi pogled zdi nerazumljiva, a ni. Veliko bolj je hvale vredno dejstvo, da je tej ženski skupini, ki je vsa ta leta delovala brez prekinitve, uspelo stkati tako močno jedro, daje obdržalo ne le samo sebe, temveč znalo sprejeti tudi vse nove ženske vokale, ki so se z leti vključevali v nonet. Čas je bil namreč neizprosen in družinske obveznosti so marsikatero od dolgoletnih članic odtegnile. Še vedno pa se pomni, da so v Vitri že v osnovnošolskih in nato še v gimnazijskih in študentskih letih prepevale Martina Zbačnik Senegačnik (27), Mojca Šipka Levstek (27), Eda Štanfelj (26), Mira Kordiš Krapež (25), Mirjam Trček(23), Viktorija Petrovič (20) in Marjana Benčina (17). Malo manj let so si v Vitri nabrale Ksenija Abramovič (11), Metka Lesar (10), Irma Nosan (10), Erika Gorše (9), Tea Lavriv (8), Jasmina Melkič (7), Iva Lovšin (6), Renata Lesar (6), Petra Vrh (5), Mateja Kožar (5), Mateja Voljč (2), Andreja Klun (1), Snežana Ste-fanovski (1), Marta Benčina (1) in Andreja Oblak (1). Ne samo pevke, tudi njihov umetniški vodja, Bernarda Kogovšek, je z razvojem noneta sila zadovoljna. Nekdaj le pevke mladinskih in otroških zborov so namreč hitro napredovale in same
izrazile željo, da bi se rade družile ob pesmi. Dolgotrajna povezanost ni ustvarila le tesnega prijateljstva, marveč je omogočala tudi kakovostno napredovanje. Pele so lahko več raznolikega in zahtevnega programa, se glasovno izpopolnjevale in razvijale. Ribniška publika jim zaradi zahtevnosti petja pogosto ni zmogla slediti, razen ozkega kroga stalnih poslušalcev. Izven lokalnih meja pa je bil odziv veliko boljši, je dejala Kogovškova, kijev teku 33 let uspela na noge postaviti ribniško zborovsko kulturo. Opaža tudi, da se zadnja leta nivo tovrstnega petja v dolini naglo zvišuje, saj prihaja vse več glasbeno izobraženih mladih, tudi solopevcev. V ospredje stopa cerkveno petje, manj pa je ljubiteljskih zborov, s katerimi bi se lahko ponašali. Obstajajo le komorne zasedbe. Mešani zbor KU D Gallus miruje, ker mu je zmanjkalo moških tenorjev in so prevladale službene obveze prenekaterih članov. Zato je nonet Vitra toliko večja posebnost in njihov jubilej častitljiv, glede na to, da je prava redkost, da bi ženske zasedbe obstajale toliko časa. Pogosto hitro razpadejo in se ne obnavljajo. Zaradi vsega navedenega je Vitra nepogrešljiv del ribniške in slovenske pevske kulture. Še bodo prepevale slovenske ljudske v raznih priredbah in umetne slovenske pesmi, filmsko glasbo in stare mojstre od renesanse do romantike, pravi Kogovškova. Tiha želja je, da bi poleg 3 izdanih fonokaset zložile še kaseto s skladbami »lažjega karakterja«. Takšno, da bo, kot tista božična izpred 10 let, legla na poslušalčevo dušo. A naj se ve, daje Vitri vsa ta leta srce najbolj navdušeno zaigralo ob Gobčevi Goski, medtem ko jim duša sedaj najbolj radostno vzvalovi ob petju ponarodele Ne čakaj pomladi...
Alenka Pahulje
Foto Andrej Senegačnik
Nonet Vitra se ob jubilejnem koncertu 25-letnice najlepše zahvaljuje sponzorjem, ki so velikodušno podprli stroške koncerta in nam s tem dali priznanje za 25-letno prepevanje.
SPONZORJI:
TISKARNA FRANC PETERLIN FRIZERSTVO FANTAZIJA - Karmen Klun RIKO HIŠE d.o.o.
OBRTNA ZBORNICA RIBNICA P0S PLASTIKA d.o.o.
PLETILNICA d.o.o.
INTEREUROPA PETEK TRANSPORT d.o.o.
GOZDARSTVO GRČA KOČEVJE NLB d.d. Kočevje LAST d.o.o.
INTERFUR d.o.o.
BARBARA AND0LJŠEK, s.p. notarska pisarna NINA ČEŠAREK A-AGAT ON d.o.o.
IN0THERM d.o.o.
ZGODBE
MUZEJSKIH
PREDMETOV
Starogrški mouseioni in latinski museumi so bili znanosti in umetnosti posvečeni hrami, v katerih so učenjaki študirali v varstvu muz. Skozi stoletja seje muzej čedalje bolj odpiral javnosti. Čas, v katerem živimo, je iz muzeja napravil medij in prostor, kjer se ljudje srečujejo in se učijo. Domov si odnesejo lahko tudi spominek oz. darilo. Pa ne le navaden spominek, ampak repliko muzejskega predmeta, ki ga je prej obiskovalec občudoval na razstavi.
Pojav muzejskih replik na slovenskem področju je pomembna novost. Novost na slovenskem trguje tudi knjiga Zgodbe muzejskih predmetov. V njej so predstavljeni predmeti in njihove zgodbe iz osemnajstih slovenskih muzejev. Na videz so to zelo različni predmeti, od keltskih obeskov, rimskega nakita, srednjeveških svilenih rut, skledice, ki jo je Ulrik Celjski prinesel z romanja v Santiago de Compostelo, do idrijskih čipk. Povezuje jih to, da odsevajo svojevrstnost okolja, iz katerega izhajajo. V njih se tudi zanimivo prepletajo vplivi časa in prostora ter usode ljudi, ki stopajo pred bralca kot bolj ali manj jasne podobe iz ogledala življenja.
V čudovite zgodbe muzejskih predmetov vas bo v Mik lovi hiši L junija ob 20, uri popeljala avtorica knjige Tea Černe, Če vam bo kakšen š e posebej prirasel k srcu, si ga boste lahko tudi kupili.
Vsi prav lepo vabljeni!
Vika Centa
Krstna uprizoritev komedije ŽENITNI POSREDNIK
Podmladek Vaško etnološkega turističnega društva Hrovača je na krstni uprizoritvi komedije v treh dejanjih, ŽENITNI POSREDNIK, 28. aprila spet razveseljeval hvaležno publiko v centru Ideal v Ribnici. Priprave za izvedbo igre so potekale vse od lanske jeseni. Igralci, ki so pretežno dijaki in študenti, so svoj prosti čas za vaje komaj uspeli usklajevati, saj imajo vsi poleg šolskih in domačih še kopico drugih prostočasnih obveznosti. Prezebali pa so mnogo manj kot pri pripravah za lansko igro, saj jim je prostor za vaje velikodušno odstopil Benjamin Henigman, in so mu za to izredno hvaležni.
Igro z naslovom ŽENITNI POSREDNIK je napisala in režirala Urška Tekavec, kije tudi idejno zasnovala sceno ter kostume. Kot scenska mojstra, ki sta udejanjila zamisel, sta se tokrat izkazala Ivan Prelesnik in Matej Vintar. Spretnost s škarjami in šivanko pa je tudi letos pokazala šivilja Jožica Lovšin iz Slatnika.
Igralski skupini iz lanske sezone so se z veseljem priključili še novi igralci. Igralske vloge v zapleteni napeti zgodbi o novopečenem ženitnem posredniku Poldetu Anžlovarju, ki si želi predvsem na hitro zaslužiti denarce, se pa pri tem tudi sam zaplete... so predstavili:
Polde Anžlovar (ženitni posrednik)...............................Boris Fink
Pavlina Erbežnik (Poldetova sestra-vdova)...................Maruša Prelesnik
Katarina Erbežnik (hčerka)..................................Bernarda Lovšin
Herman Hohštapler (vdovec)..................................Gregor Tekavec
Matija Hohštapler (sin).....................................Gregor	Prelesnik
Angela Slednik (gostilničarka)................................Nina Demšar
Anton Slednik (mož)....................................................Janez	Petek
Marinka Slednik (hči).......................................Katja Prelesnik
Ciganka Lucija..............................................Mojca Tekavec
Hlapec Tine.............................................................Anja	Bolha
Hlapec Miha............................................................Janez	Petek
Dekla Micka ................................................Mirjam	Hočevar
Perice:...............................................................Alenka	Petek
......................................................Tina	Andoljšek
...........................................................Anja	Bolha
......................................................Irena	Andoljšek
.............................:.......................Katja Prelesnik
Če strnemo nekaj komentarjev o predstavljeni igri.: lahkotna komedija, preprost in igriv humor, stopnjevanje zapletov, gledalec zapušča predstavo prijetno razpoložen, s smehom na ustih in kar nekaj likov iz igre mu ostane v trajnem spominu. Veseli in ponosni smo, da se naša mladina odloča za take vrste aktivnosti, ki bogatijo naše kulturno življenje in s tem širijo dobro voljo med ljudi v naši družbi. Vredno ogleda!
Igro ŽENITNI POSREDNIK so 6.5.2001 predstavili tudi v Dolenji vasi. Podmladek Vaško etnološkega turističnega društva Hrovača načrtuje še predstave v Velikih Laščah, Kočevju, Sodražici, Loškem Potoku. Seveda so dolžni ponoviti igro še v Ribnici, da pridejo na svoj račun tudi tisti, ki zadnjič niso mogli v dvorano. Gostovati nameravajo tudi v Osilnici, Beltincih in še kje.
Tekst in foto Fanči Tekavec
POJ, NAM METKA, POJ...
“V mojih pevskih začetkih sta name najbolj vplivala in me oblikovala v pevko profesorica Bernarda Kogovšek in organist Alojz Osvald, za kar jima bom vedno hvaležna,"pravi prva diplomantka ribniškega oddelka solopetja, Metka Lesar.	Foto AP
Ribniški solopevski oddelek, ki trenutno združuje 19 pevcev in je najmlajši na ribniški glasbeni šoli, se po šestih letih obstoja ponaša s svojo prvo diplomantko. Metka Lesar je namreč kot članica prve generacije solopevcev prešla vse tiste ure nenehnih vaj, ki sojo po veliki meri vztrajnosti, pridnosti in sreče z zdravim grlom, pripeljali do vrhunca. Na večer 12. maja se je tako širši javnosti v dvorani Glasbene šole predstavila z všečnim celovečernim programom, kije obsegal 14 tujih in slovenskih pesmi, in požela tisti dragoceni aplavz, ki jo že vrsto let spremlja kot pevko ribniških zborov. Svojo solistično pot, h kateri jo je pravzaprav spodbudil škof Uran, bo na domačem oddelku še nadaljevala. Potem pa? Če ji bo življenje še naprej naklonjeno, bo poskušala postati še članica kakšnega profesionalnega zbora v Ljubljani. In s tem bo njena umetniška pot, ki ji nadgrajuje njeno poklicno pedagoško delo v osnovni šoli, v pretežni meri izpolnjena. Ah pa bo morda to šele prvi korak na poti, na kateri so jo usmerjali Olga Jež, Aleksandra Milosavljevič in Mateja Stražar.
AP
KOMORNI ZBOR KUD GALLUS
Brez dela ni plačila, pravijo modri ljudje. Naše delo je petje, plačilo pa aplavz, ki nam ga tisti, ki nas tako zvesto podpirate, namenite po končanem petju. Od 27. do 29. aprila smo bili v Piranu, kjer smo se pripravljali na 3. letni koncert, ki bo v soboto, 9. junija, ob 20.uri, v cerkvi pri Novi Štifti.
Peli bomo dela baročnih skladateljev (Bach, Händel) ter slovenskih modernih skladateljev, seveda pa ne bo manjkalo tudi priredb narodnih pesmi.
Pridite, ne bo vam žal!
Andreja Pogorelec
anvi^injLTin^*
^ ABvW INJ E STT
FOTO SMESNICE
Konec pomladne
Ja, točno tako bi lahko rekli. Narava je vzcvetela, ozelenela in vse je ponovno v svojih okvirih. Pred dnevi mi je nekdo potarnal: "Ti, ne vem, ali me muči pomladna utrujenost a je temu krivo vreme, ampak čisto nič se mi ne da!"
Ta misel je lahko zelo relativna in abstraktna. Nekomu je pomlad pač izgovor za melanholijo, lenobo, drugega pa je nenadno toplo sonce, pogled v jasno modro nebo dejansko uspavalo, tako da ni ^ bil pripravljen razmišljati, se poglobiti vdelo.
W Čudni smo ljudje. Zdaj, ko je pomladne utrujenosti konec, bomo rekli:" Oh, to dolgo vroče poletje!" No, pa smo tam. Izgovorov je v vsakem letnem času več kot dovolj, da se ognemo delovni vnemi in tarnamo sami nad seboj. Vendar, vsak cilj, ki si ga v življenju postavimo, zahteva delo, delo in še enkrat delo. Ne, narobe sem napisal. Zahteva garanje! Nič nam ni poslano, nič ne prileti z neba, nič se nam ne prikaže.
Res obstajajo čudeži, toda tudi za te seje potrebno potruditi in jih najti.
Alergičen sem ob pogovorih pri kavi, ko kdo tarna, da mu gre vse narobe, da mu nič ne uspe. Še
enkrat: Brez dela ni uspeha. Res, da je nekomu sreča bolj naklonjena kot ostalim, toda vsake sreče je vsak sam kovač. Mislim, da ni cilja v življenju, ki se ga ob vztrajnem delu, trmi in veri vase ne da izpolniti.
Mogoče mislite, kaj pa mu je spet! Spet kar nekaj naklada. Mogoče!? Rad bi vas le malo usmeril v mišljenje, ki ne bo vsebovalo samo negativnih stvari, češ, saj je vse brez veze, saj nič ne morem, saj ta občina je za en..., ta država je..., učitelji so...
Pustite senčne misli v kopalnici, ko se zjutraj umijete, nadenite si masko pozitivnega mišljenja, zastavite si jasne cilje, pa ne glede na vreme, temperaturo, vpliv zvezd in planetov. Veselo v nov dan in novim uspehom naproti. Vsakega sreča nekje čaka! Pa veliko sreče pri reševanju kviza in nato pri žrebu.
Naj vam samo namignem, (pa ni treba naprej govoriti) da uvajamo z naslednjim mesecem novo nagradno igro, ki bo poleg kviza dodatno poskrbela za trening vaših cenjenih in nenadomestljivih možganov. Lep dan!
Marko Modrej
Pravilna rešitev 4. številke Rešeta je:
MAJ - MESEC LJUBEZNI
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade:
Nagrade poklanja sponzor, PIVOVARNA UNION.
1.	nagrado, jtaket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: MATEVŽ KOVAČIČ, Breg 86, 1310 RIBNICA.
2.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: JERICA CVAR, Breg 43, 1310 RIBNICA.
3.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: EVGEN ZAJC, Žimarice 71 a, 1317 SODRAŽICA.
4.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: FRANCKA ČAMPA, Sušje 19,1310 Ribnica
5.	nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: MARIJA SMOLIČ, Grčarice 20, 1331 DOLENJA VAS.
Izžrebanim nagrajencem iskreno čestitamo!
Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti.
Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam jo in mi jo bomo pokazali ostalim. Izbrali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič nekaj objavili in nagradili z barvnim foto filmom. Shranili jih bomo do decembra 2001, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc 2001 vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa bomo podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, ki ga poklanja ekskluzivni sponzor akcije Foto Toni.
Odzivi so vidni! Imate boljše? Pošljite jih! 3-2-1-AKCIJA!
Na svojo željo lahko ostanete anonimni. Ob prevzemu nagrade pa si pridržujemo pravico objaviti zmagovalca v decembrski oz. januarski številki Rešeta.
WAIIA!
Fotoaparat
znamke
BRAUN
trend
zoom 70 C-AF
Ekskluzivni sponzor akcije
FOTO TONI
KINO IDEAL
Kolodvorska 9/a
JUNIJ 2001
MESEC FILMSKEGA COCTAIIA
Sobota, 9. junij, ob 22. uri
Škandalozno pero
ameriška erotična zgodovinska drama Sobota, 16. junij, ob 22. uri
Dokaz življenja
ameriški akcijski triler
Sobota, 23. junij, ob 22. uri
Lepotica pod krinko
ameriški akcijski film
Sobota, 30. junij, ob 22. uri
Oda Prešernu
slovenska super komedija
Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le ena je pravilna.
Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z 10. obletnico samostojne Slovenije.
1.	Teden, v katerega smo vstopili danes, je...	12.21. junija bo popoln Sončev mrk. Ali bo pri nas viden?
D - 22. v letošnjem letu	Z-DA	E-NE
A - teden sožitja in miru C - teden mobilnih telefonov
2.	V grbu, Id je last našega sponzorja za nagrade, je...
B-krilati krokodil A-ljubljanski zmaj
E-zeleni zmaj
IPm'yällm® iraSIh/s mapEte ma fetupom® Im jj$lh paSIlgäO® w fotiryairtii alä ms dtapäsmkä
3.	V prejšnji številki Rešeta je bila na strani 25 čestitka ob 27. aprilu in 1. maju. Čestitka je bila po naročilu...
N - ZLSD 00 Ribnica S-mag. Janeza Drobniča V - Špele Pretnar
4.	V četrtek, 31. maja, je mednarodni dan boja...
U - za pravice debelih R - proti kajenju F - proti alkoholu
pip® „
reiäUwuMiiE lk)®0Ei® (kämlbsiOo 5 Itaipalh mniurad).
5.	V soboto, 26. maja, se je PD Ribnica odpravilo na 1562 m visoki...
G - Samov vrh Ž - Blegoš H - Stol
'h*
6.	Mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji je bila letos...
V-8.povrsti	Z-9.povrsti	I-jubilejna 10.
7.	V 4. številki časopisa Rešeto je bil na naslovnici objekt...
J - Hotel Urban	O - Motel Jasnica K - apartmaji Azilant
8.	Poletje, letni čas, v katerega stopamo naslednji mesec, se
prične...
L-20.6.
S-21.6.
M-23.6.
9. Z delom je pričel nov športni Idub, predstavljen v aprilski številki...
O - vodni klub Dane T - strelski klub Ribnica N - ribiški odsek Zalužje 10
10. Zadnja čarovnica v našem kraju je bila obsojena, pokončana...
R - 27. maja 2001	1- 11. maja 1701 P - 13. maja 1901
kttpoNi
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:_
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:_________________
Ime in priimek:
Ulica:___________
Pošta:___________
Tel.:
11.14. junija bo na nebu v najugodnejši legi za opazovanje....
U - satelit Rešeto L - planet Mars	S - planet Jupiter
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpol-nite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
, Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, ; Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 11. junija 2001.

rxi/x ■»oivioc i
GASILSKA SVETA MAŠA V DOLENJI VASI
Za Gasilski sektor Dolenja vasje bila prvo majsko nedeljo v počastitev sv. Florijana-zavetnika gasilcev-terv spomin na umrle člane društev sveta maša vžupnijski cerkvi sv. Roka vDolenjivasi.
Preko sto članov iz dvanajstih PGD iz cele občine se je v paradnih uniformah in s prapori društev zbralo pred gasilskim domom v Dolenji vasi. Na svečanosti so bila zastopana skoraj vsa gasilska društva iz GZ Ribnica. Lahko le upamo, da se v prihodnjem letu, ki bo za nas ob
130. obletnici društva še posebej pomembno, srečajo prav vsa društva. Sveta maša naj postane tudi tradicionalno srečanje gasilcev v Dolenji vasi.
Nekaj minut pred 10. uro smo se gasilci v ešalonu podali po vasi proti cerkvi. Na čelu sprevoda je bila slovenska zastava, za njo pa gasilski prapori vseh zastopanih društev. Za njimi so korakali pionirji, mladinci ter nato starejši člani. Pri župnišču nas je pričakal še župnik, ki seje priključil gasilskemu ešalonu in skupaj smo stopili v cerkev.
Uvodni nagovor je imel župan Jože Tanko. Lepo je orisal pomembnost gasilskega dela in praznovanje sv. Florijana. Tudi župnik, g. Franci Frantar, je spregovoril o pomembnosti gasilskega dela tudi z vidika nudenja pomoči kristjan kristjanu ali ateistu, kar katoliška vera tudi uči. Gasilci gasilskega sektorja se zahvaljujemo županu občine Ribnica Jožetu Tanku za vzpodbudne besede o gasilskem delu, župniku, da je daroval sveto mašo v počastitev našega zavetnika sv. Florijana, ter vsem gasilcem, ki ste se svečanosti udeležili.
Predsednik PGD Dolenja vas Anton Berkopec, s.r. Foto FOTO TONI
APRILA PRI RIBNIŠKIH GASILCIH
Podmladek?	Foto Arhiv PGD Ribnica
Člani operative smo tudi aprila opravili kar
nekaj prostovoljnega dela, in sicer:
•	Dvakrat smo pomagali pri prometni nesreči, enkrat v Žlebiču, drugič na Jasnici.
•	Enkrat smo bili klicani na dimniški požar v Dane.
•	Za vrtec smo popravili cevi za gašenje, ki se nahajajo v hidrantnih omarah. Cevi, ki dlje časa stojijo v omarah, na koncu pri spojkah preperijo. Zato pri uporabi voda pušča in je uporabnik moker. Take cevi pri spojkah skrajšamo približno za pol metra in ponovno navežemo spojke. Vsak lastnik, ki ima cevi za gašenje, naj vsaj enkrat na leto skozi nje spusti vodo, jih ponovno zvije in spojke obeh krajev spne skupaj. Tako bo preprečil, da cevi na soncu ne bodo preperele, trajanje njihove uporabe pa se s tem podaljša.
•	Spremljali smo kolono motoristov, ki so imeli zbor pri Novi Štifti.
•	Pet članov društva seje udeležilo tečaja na Igu. Tečaj je trajal tri dni. Obravnavali smo
temo Reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi. Za zaključekje bilo treba obdelati nalogo »Nesreča z razlitjem nevarne snovi na cesti v domačem kraju«.
Stroške prehrane, prevoza in nadomestila za izgubljeni delovni čas v podjetjih, od koder so bili naši člani, krije naše gasilsko društvo iz namenskih sredstev države.
• Kot že dolgo let smo tudi ta mesec imeli dvakrat gasilske vaje. Te imamo vedno drugo in četrto nedeljo v mesecu.
Varno vam želi predsednik PGD Ribnica Matjaž Virant
OKO VIDI,
UHO SUŠI...
Upamo, da boste prepoznali rezultat svojega "marljivega dela" ob zabojnikih za smeti v Dolenji vasi. Zoper tovrstne kršitelje bo odslej poskrbela občinska inšpektorica.
Domačinka
desk
v
Čistilni servis - Slikopleskarstvo
Tone Pogorelec
Bukovica 2, 1310 Ribnica
Tel.: 01/836-99-33, Fax: 01/836-99-34, GSM: 031/647-188 E-mail: blesk2@amis.net
r
GOSTINSTVO - TVR1ZEM
PVG€L)
Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697
- krsti
rqfstni dnevi -poroka -obletnice pogrebščine
V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slaoTjenca/ko čaka tudi darilo.
~~ Za veqje skupine nudimo popust.
Ww
'■'''''t/G	Öimprqj nas pokličite
X]' /'	Pridite, ne bo vam žal.
V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo!
( BilderIanp ) *0p0
VAŠI POSNETKI SO V DOBRIH ROKAH.
V trgovini Krošnjar, na Kolodvorski 9a v Ribnici, vam je na voljo samopostrežni fotoservis. Ponujamo:
•	izdelava fotografij	• razvijanje DIA filmov
•	izdelava fotografij na CD • razvijanje fotografij DIA
•	izdelava fotoplakatov	filma
Podrobnejše informacije na tel. št.: 041/333 787 DISKRETNOST ZAJAMČENA.
Nudimo vam 5% gotovinski popust za vse programe oken in vrat
Ugodni nakupni pogoji: kredit TO.M+O
INLES d.d.,1310 RIBNICA, Kolodvorska 22, tel.: 01 83 77 162, fax: 01 83 77 331, e-mail: info@inles.si
[Ib [fjl
IffSPGÜTEZEICHEli TOgOTEZEICHeII
Naš program zajema:
•	Lesena okna in vrata
•	Aluminij/les okna
•	PVC okna in vrata
•	Aluminij okna in vrata
•	Notranja vrata
Standardnih izvedb ali po naročilu:
-	izvenstandardne dimenzije, izvedbe in oblike lesenih, PVC, alu/les in alu oken
-	5 vrst lesa: jelka/smreka, bor, hrast, meranti, macesen
-	izbira med toplotno, zvočno izolativnimi in varnostnimi stekli
-	ornamentna, vitraž in fuzija stekla
-	izbira BIO zaščitnih premazov po barvni karti INLES
V Ribnici ali bližnji okolici najamemo prostor za neživilsko trgovino v velikosti od 20 do 40 m2. Neposredno ob trgovini mora biti na razpolago odprt prostor (travnik, betonirana ali peščena površna) v velikosti od 100 do 200 m2. Prosimo za ponudbo na naslov:
-	HEKURE d.o.o.
Prešernova 5 1000 Ljubljana
-	telefon: 01/42 55 11 od 8. do 16. ure
-	e-pošta: hekure@siol.net
Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
Majnikova i,
OPTIKVI ,p;'e8 SANC
Tel.: 83 61 128^^
Vam nudi:
•	otala na recept tudi brez doplaSla
•	okvirji, stekla, dodatki
•	športna sončna očala s kvalitetnimi stekli in antiraflebnim slojem, Id odbila bleščanje in varuje vaše oS
•	tekočine za leče BAUSH & LOMB
(za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički)
POTfi€ßUJ€T€ ZAŠČITO PfiCD ŠKODLJIVIMI UV ŽARKI?
Delovni čas:
ponedeljek od 811 -12l, 15”-20s torek, četrtek od 8‘ -12‘, 16‘ -18‘ sredo, petek od 8l -14‘, 161- 18l sobota od 9‘-IZ1
mMEM NEPREMIČNINE Franc TANKO s.,.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE;
-	RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m*, CK, cena 19,4 mio SIT äi 179.000 DEM.
•	KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM).
•	SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m2, zemljišče 162 m2, kas. ogrevanje, el., voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali
117.000	DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali
65.000	DEM.
-	RIBNICA - Grič, dvostanovanjska hiša dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m2, 2 garaži, CK, SAT, tel., el., voda kompletno dograjena oprema po dogovom, cena 24,18 mio SIT (240.000 DEM). Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali.
-	SODRAŽICA - LOŠKI POTOK, starejša stan. hiša 3 etaže, vel. pare. 500 m2, takoj vseljiva el., voda cena 8,6 mio SIT ali 80.000 DEM.
-	KOČEVJE - Mestni log - starejša stan. hiša pobebna obnove, možnost nadomestne gradnje, vel. pare. 1031 m2, dobra lokacija cena 6,5 mio SIT ali 59.500 DEM.
•	KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK, cena 48,6 mk) SIT ali 440.000 DEM. STANOVANJA:
-	RIBNICA ■ center, dvosobno stanovanje 60,84 m2, IV. nads^ KT, cena 8,8 mio SIT ali 80.000 DEM.
•	RIBNICA - center, poptnoma obnovljeno dvosobno stanovanje, 60,83 m2, posebna razdelitev prostorov, vseljivo takoj, III. nadst, CK, KT, cena 10,1 mio SIT ali
91.000	DEM.
-	RIBNICA - center, enosobno stanovanje na Prijateljevem trgu.
VIKENDI:
•	ORTNEK • bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m2 z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija, možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 10,6 mio SIT ali 99.500 DEM.
KOLPA - Ribjek, vikend - brunarica, novejša, na lepi in mirni lokaciji, vel. pare. 171 m2, el, voda, takoj vseljiva, cena 3,4 mio SIT ali 31.500 DEM.
POSLOVNI PROSTORI:
• RIBNICA ■ center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mk) SIT ali 890.000 DEM)
-	RIBNICA ■ Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. parc._1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM.
-	KOČEVJE ■ Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK, cena 48,6 mio SIT ali 440.000 DEM.
-	RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mirno dejavnost oddamo, vel. 45 m2, CK, voda, el, tel, dokumentacija urejena, cena po dogovoru.
-	RIBNICA - strogi center, posl. prostor, 45,48 m2, z vso infrastrukturo, oddamo. Dok. urejena, cena 48.100 SIT ali 450 DEM mesečno, vseljivo takoj.
-	DOLENJA VAS - center, frizerski salon v obratovanju z urejeno dok. oddamo, vel. 25 m2, cena 19.000 SIT mesečno (odkup opreme-dogovor).
PARCELE:
-	PIJAVA GORICA - nad gostilno Čot, gradbena parcela vel. 1298 m2, dokumentacija delno urejena, cena za m2 7.500 SITali 75 DEM.
-	RIBNICA - Hrastje, 2 zazidljivi gradbeni parceli, cca 900 m2, z delno urejeno dokumentacijo, gradnja je možna takoj, cena 2.860 SIT ali 26 DEM/m2.
KUPIMO
STANOVANJA:
-	RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca, kupimo trosobno stanovanje, gotovinsko plačilo, do II. nadstropja
Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje!
VOZILA NA ZALOGI CADDY FURGON 1.4 16 V PASSAT VARIANT 1.9 TDi TRENDLINE PASSAT LIMUZINA 1.9 TDi TRENDLINE BORA 1.9 TDi
GOLF VARIANT 1.9 TDi 115 km, 90 km GOLF 1.9 SOI 3 in 4 vrata GOLF 1.4 3 in 4 vrata POLO 1.0 3 vrata LUPO 1.0,1.4
PREDSTAVITVENA VOZILA PASSAT VARIANT 1.8T TRENDLINE BEETLE 1.9 TDi LETNIK 2001 GADOV KOMB11.9 SOI POLO 1.0 5 VRAT
Ponudba vozil in modelov je omejena
RANDE LJ (
Mahovnik 2, 1330 Kočevje tel.:893-11-36, 895-14-88, fax: 895-52-40 E-mail: mojca.randelj@porsche.si
Iti: OI/836M10 Im: 01/8369-811
Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica
• Železnina • Gradbeni materini
• Kmetijska mehanizacija in rezervni deli
•	Razkladanje z dvigalom
•	možnost dostave na dom
UGoann POnUDBR KROUSKO KLEPARSKIH IZDELKOV:
žlebovi, kljuke, odtočne tevi (potinkane, bakrene, alu.), ostali materiali
DELOVIH tHS:
ponedeljek-petek: Dd7h3Dda18h sobota:	od J"30 do IZ1
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax: 01/8360 657 GSM:041 761-769
SAT s.p., elektrosistemi
MONTAŽA IN SERVIS
ANTEN	▲ WKS*
(SAT 500 kanalov)	iža I m .t v..?:!
RTV (izboljšava ali dograditev)
KLIMATSKIH NAPRAV
äiYORK
(Poslovni prostori in stanovanjske hiše)
UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI

LEVSTEK FRANCE s.p.
Nemška vas 3,1310 RIBNICA GSM: 040 258-924 041 2 0 2-749
Prodaja in montaža stavbnega pohištva:
-	PVC, les, ALU. oken
-	PVC, les, ALU. vrat različnih proizvajalcev (INLES, INTERALTA)
Svetujemo pri nakupu in vgradnji stavbnega pohištva!
Podgorica 21 1312 Videm-Oobrepolje
STOLARNA Dobrepolje d.d.
Tel, KC. 01/78 07123,78 07158, Fax: 01/78 07 569
Poslovne priložnosti nam omogočajo širitev poslovanja, zato:
VABIMO K SODELOVANJU
MIZARJE, TEHNIKE, INŽENIRJE
Področja dela in znanja:
- neposredno delo v proizvodnji; -znanje konstrukcije, tehnologije, organizacije;
- programiranje CNC strojev (AutoCad ipd.).
KOMERCIALISTA
Področja dela in znanja:
-	samostojnost pri vodenju
projektov;
-	znanje angleškega jezika.
Prijave pošljite na gornji naslov.
DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA!
SPREJElMimO REZERUAEIJE ZR ZRMLJUČERE DRUŽBE, DBIEIRIEE, POROKE
DELOVNI CAS:
GOSTILNA:
•	pon.:od9h-15h
• tor., sre., čet-- od S” - 22h • pet,sob-od9h-24h
•	ned.: od 10l,-15h
•	Tel.: 83 62 621
MESARIJA:
• pon.-pet.: od7h-19M0
•	sob.:od7h-13h
•	ned.:od8h-11h
•	Tel-83 62126
Pooblaščena trgovina v Ribnici
tehnounion
MARIJA MARKELJ, S.p. Gornje Lepovče 86,1310 Ribnica
KELOmat
El
Casco Nobel
Nobel Industrier
AKCIJA - NEMŠKA KVALITETA SESALNIKOV MIELE $-3111 = 33.990,00 SIT prej 47.805,00 SIT S - 4341 = 62.318,00 SIT	prej 73.315,00 SIT
Globinski S 3261 = 58.126,00 SIT prej 68.383,00 SIT
-	GLASBENI STOLPI, TV, VIDEOREKORDERJI, PLAYSTATION, DVD, KAMERE.
-	MIKROVALOVNE PEČICE, GOSPODINJSKI APARATI CANDY, MIELE, BLANCO.
-	GORSKA KOLESA, ŠVEDSKI LAK ZA PARKET,
PONVE Z NEPRIJEMLJIVO POVRŠINO SILVERSTONE
-	PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL - PRI NAKUPU PRALNEGA STROJA C ANDY,
VAM PODARIMO 17 kg PRALNEGA PRAŠKA AVA.
POKLIČITE 83 61 714!
SONY. SHARP BLANCO Mlele	flspeMM
PAN TRGOVINA ZIMZLEN
Babič Stane, s.p.
Knafljev trg 1310 Ribnica
Tel:. 01/ 8363 - 348

TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379
UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... _A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ?
ODGOVOR: NASLEDNJIČ
ZAVIJTE K NAM,
KER PRI NAS VSE, PA SE POCENI, BOSTE DOBILI!
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET
OBVESTILO
Na podlagi sklepa Sveta Agencije Republike Slovenije za plačilni promet št. 00-14/01 z dne 19.02.2001, bo ekspozitura RIBNICA glede na proces migracije prenehala s poslovanjem 30. 6.2001.
Računi pravnih oseb bodo preneseni v podružnico Kočevje ali v poslovne banke

■ v
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET PODRUŽNICA KOČEVJE
OPTIK
JANEZ POZNIČ, sp.
Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367
Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h
sobota zaprto
NAROČNIK OGLASA JE DOLŽAN:
6. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS št. 36/00) določa, da mora naročnik oglasa ob naročilu zagotoviti ustrezne listine o identiteti:
-	za pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev.
-	za samostojnega podjetnika oz. zasebnika: fotokopijo priglasitvenega lista in obrtno dovoljenje.
Cordoba Vario 1.4
s klimo -
2.125.000,00 SIT
Ibiza
s klimo -
2.120.000,00 SIT
j Cordoba
s klimo -
2.080.000,00 SIT

Joras Center
SEF1T
Prodaja in servis vozii SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure
MOTOMAN

* i ■ M *
■1


d.o.o.
Robotizacija in avtomdlfflStjti V industrij
** »■**«*. ■,»
PRAVI pA„RTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN
AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI
SVETOVANJE
PROJEKTIRANJE ■ —1—....-
RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME
IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE
V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE:
t,0 PODROČJE ROBOTfZACIJE
JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOST od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CB.0VIT0 PODROČJE UPORABE:
2.0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVf TRANSFERNIH PALETNfH SISTEMOV
« Obločno varjenje
*	Uporovno varjenje
•	Strega
*	Montažne postaje
*	Pontaje za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje
*	Merilne in testne postaje
*	Postaje za označevanje izdelkov
•	Brušenje
•	Poliranje
•	Paletiranje
i8povže23,1310RI§m ,sL:->33M0jj 3372 35ü •>336 (0)18371410 faxi+386 (0)l 8361243
J
■■
TPV-ARSED, Novo mesto CIMOS, Koper REVOZ, Novo mesto ISKRAEMECO. Kranj KI6 Kovinska industrija Ig GORENJE d,d. Ga ECIA ČESA, Francija
ZEUNA STAERKER, Itakja PERL Nemčija
BERTRAND LAURE, Nemčija, Poijsk» SITECH • VW, Nemčija, Poljska HENRICH GILLET, Nemčija E8ERSPAECHER, Nemčija
sel
*»

mali OGLASI
ODDAM ALI PRODAM GOSTINSKI LOKAL V CENTRU RIBNICE. TEL: 031/662 091.
V Hrovači (k.o. Goriča vas) so v celoti ali posamezno naprodaj njivske, travniške in gozdne parcele, v skupni izmeri ca. 12,5 ha. Prednost imajo mejaši in najboljši ponudniki. Informacije na tel.: 01 524 86 40.
ODKLENEM VAŠ MOBITEL, TAKO DA DELUJE NA VSEH OMREŽJIH!
Informacije na tel.: 041/ 402 779 (Jože).
Za simbolično ceno oddam rabljen štedilnik na drva - desni. Tel.: 01 /83603 54.
Prodamo otroški avto sedež, do 18 kg. Tel.: 031/378 041.
Kupim vseljivo stan. hišo v Ribnici ali okolici. Možna menjava za stanovanje, z mojim doplačilom. Tel.: 041 / 564 623.
Odkupim originalne CD- plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 /650 299.
mali OGLASI
_____________________7
NOVOST V REŠETU
V tem letu namenjamo več pozornosti in prostora tudi podjetnikom in lastnikom poslovnih prostorov in lokalov.
Vabimo vse, ki imate trgovino, gostinski lokal, pisarno oz. opravljate storitveno dejavnost, da nam pošljete urnik obratovalnega časa, uradnih ur ipd. Vabljeni ste prav vsi, tako večji poslovni centri, ki imate sedež podjetja izven naše občine, pogoj je le, daje lokal v občini Ribnica. Obratovalne čase bomo objavljali vsak mesec BREZPLAČNO; če želite objaviti oglas ali svoj obratovalni čas podkrepiti z logotipom podjetja, lokala, vam računamo oglas po veljavnem ceniku.
Torej, vabljeni k sodelovanju in obveščanju vaših cenjenih gostov in potrošnikov. Vaše podatke bomo objavljali sproti.
Vse dodatne informacije dobite na tel. številki: 041 / 536 889.
Svojo ponudbo pošljite preko e - pošte: reseto@ribnica.si, oz. po faksu: 8369 765 ali 8369 817.
Vabljeni!!!
Zahvale in čestitke
cenik:
Za objavo zahval in čestitk, ki jih na časopis naslovijo fizične osebe. Rešeto zaračunava:
5.200.00	SIT za zakup 1/8 časopisnega prostora,
9.750.00	SIT za zakup 1/4 časopisnega prostora.
V ceno ni vštet 19% DDV.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RIBNICA
Gorenjska c. 90,1310 Ribnica Telefon: 8362-103
OTROŠKI DODATEK
UPRAVIČENCI IN V TA NAMEN IZPLAČANA SREDSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI in UPRAVNI ENOTI RIBNICA
Tabela 1: Prejemniki otroškega dodatka v R Sloveniji in UE Ribnica v letu 1999 in 2000
	R Slovenija		
	1999	2000	IND
Št.upravičencev	245.998	247.505	100,6
Št. otrok	405.040	411.397	101,6
Otroški dodatek v SIT	7.394	9.097	123,0
Delež otr.dod v pov. NOD v RS	6,80%	7,50%	110,3
	UE Ribnica		
	1999	2000	IND
St.iipravičencev	1.737	1.742	100,3
Št. otrok	3.323	3.356	101,0
Otroški dodatek v SIT	8.179	10.292	125,8
Delež otr.dod. v pov. N OD v RS	7,50%	8,50%	113,3
Vir: SURS, Statistične informacije št,167/00in 106/01
Otroški dodatek je lani prejemalo v RS povprečno 247.505 upravičencev na mesec za 411.397 otrok. V UE Ribnica povprečno 1.742 upravičencev na mesec za 3.356 otrok.
V primerjavi s prejšnjim letom seje delež upravičencev v RS povečal za 0,6 odstotka, delež otrok pa za 1,6 odstotka. V UE Ribnica seje delež upravičencev povečal za 0,3 odstotka, delež otrok pa za 1 odstotek.
Otroški dodatek je v RS povprečno znašal 9.097 tolarjev na mesec in je bil za 23 odstotkov večji kot leto prej, predstavlja pa 7,5 odstotka povprečne neto plače v Sloveniji za lansko leto (v letu 1999 6,8 odstotka povprečne neto plače). Otroški dodatek je v UE Ribnici povprečno znašal 10.292 tolarjev na mesec in je bil za 26 odstotkov večji kot leto prej, predstavlja pa
8.5	odstotka povprečne neto plače v Sloveniji za lansko leto (v letu 1999
7.5	odstotka povprečne neto plače).
Najvišji otroški dodatek so izplačevali v Upravni enoti Lenart (11.347 tolarjev), najnižji pa v Velenju (7.850 tolarjev). Skupno je bilo za ta program izplačanih 44,9 milijarde tolarjev ali 24,9 odstotka več kot leto prej, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SU RS).
Pripravila:
FančiTekavec, univ.dipl.org
0 finanmih intervencijah v kmetijstvu
bomo v mesecu maju govorili še:
28. maja ob 9. uri na Velikih Poljanah, v gasilnem domu ter 29. maja ob 19. uri v Ribnici, v gostilni Mihelič.
Predstavljeni bosta temi:
Letošnje vlaganje zahtevkov za direktna plačila in Navodila za izpolnjevanje obrazcev.
Kmetijska svetovalna služba

1
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 26. aprila 2001 Občina Ribnica. Gorenjska cesta 3,
RAZPISUJE
prodajo profitnih in neprofitnih stanovanj
1.	Predmet prodaje so naslednja neprofitna in profitna stanovanja v lasti Občine Ribnica:
Zap. št.	Enota	Naslov	Leto gradnje
1	43543	Knafljev trg 4	1974
2	43545	Knafljev trg 5	1978
3	43546	Knafljev trg 5	1978
4	43547	Knafljev trg 6	1975
5	43548	Knafljev trg 6	1975
6	43550	Knafljev trg 7	1977
7	43551	Knafljev trg 7	1977
8	43553	Knafljev trg 7	1977
9	43554	Knafljev trg 7	1977
10	43555	Knafljev trg 8	1981
11	43556	Knafljev trg 8	1981
12	43557	Knafljev trg 8	1981
13	43559	Knafljev trg 9	1977
14	43563	Knafljev trg 10	1981
15	43564	Knafljev trg 10	1981
16	43565	Knafljev trg 10	1981
17	43566	Knafljev trg 11	1979
18	43568	Knafljev trg 11	1979
19	43569	Knafljev trg 11	1979
20	39293	Knafljev trg 12	1980
21	43573	Knafljev trg 14	1980
22	43574	Knafljev trg 16	1980
23	46724	Knafljev trg 6	1975
24	43029	Prijateljev trg 2	1971
25	42954	Prijateljev trg 3	1985
26	42979	Prijateljev trg 4	1984
27	42990	Prijateljev trg 4	1984
28	43001	Prijateljev trg 4	1984
29	43004	Prijateljev trg 4	1984
30	42988	Prijateljev trg 5	1966
31	42958	Prijateljev trg 6	1964
32	42908	Prijateljev trg 12	1963
33	42910	Prijateljev trg 12	1963
34	42915	Prijateljev trg 12	1963
35	42904	Prijateljev trg 12	1963
36	42923	Prijateljev trg 12	1963
37	42896	Prijateljev trg 13	1967
38	46731	Škrabčev trg 9b	1991
39	46732	Škrabčev trg 9b	1991
40	43435	Kolodvorska 4	1960
41	43437	Kolodvorska 6	1960
42	43440	Kolodvorska 9	1939
43	43475	Šeškova ulica 28 A	1885
44	43473	Šeškova ulica 28 A	1885
45	43471	Šeškova ulica 28 A	1885
46	43456	Gallusovo nabrežje 8B	1989
47	43532	Goriča vas 18	1935
48	43531	Goriča vas 18	1935
49	43379	Šolska ulica 13, Dolenja vas	1976
2.	Možnost nakupa stanovanja po predkupni pravici imajo le najemniki stanovanj, in to po ceni, ki jo bo izračunal sodno zapriseženi cenilec gradbene stroke.
3.	Najemnik, ki ima status socialnega upravičenca, stanovanja ne more odkupiti.
4.	Najemnik, ki želi odkupiti stanovanje, mora imeti poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz najemnega razmerja.
5.	Občina Ribnica kot prodajalec kupcem ne daje kreditov za odplačilo stanovanja in ne nudi možnosti obročnega odplačila.
6.	Vloge za odkup stanovanja po 4. 6. 2001 dalje dobite na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica.
7.	Dodatne informacije lahko dobite po telefonski številki 837-20-28.
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 06.05.1999 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje drugo
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN,
ki bo v torek, dne 19.06.2001, s pričetkom ob 12. uri. v sejni sobi Občine Ribnica. Ribnica, Gorenjska cesta 3.
I. Predmet prodaje so:
A) Kmetijska zemljišča, ležeča v k.o. Prigorica:
D	pare. št. 1723	njiva v izmeri 4 a 32 m2
2)	pare. št. 1736	njiva v izmeri 6 a 19 m2
3)	pare. št. 1644	travnik v izmeri 8 a 88 m2
4)	pare. št. 944/223	gozd v izmeri 47 a 27 m2
5)	pare. št. 944/269	gozd v izmeri 14 a 72 m2
6)	pare. št. 3794	gozd v izmeri 73 a 70 m2
7)	pare. št. 3795	gozd v izmeri 48 a 52 m2
B)	Stavbna zemljišča, ležeča v k.o. Dolenja vas:	
D	pare. št. 706/3	pašnik v izmeri 60 m2
2)	pare. št. 706/1	pašnik v izmeri 4 a 82 m2
H)	Izklicna cena znaša:	
A)	pod 1)	114.851,82 SIT
	pod 2)	164.567,34 SIT
	pod 3)	177.062,76 SIT
	pod 4)	418.906,74 SIT
	pod 5)	130.448,64 SIT
	pod 6)	653.129,40 SIT
	pod 7)	429.904,24 SIT
B)	pod 1)	109.404,60 SIT
-	pod 2)	878.883,62 SIT
Najnižji znesek višanja je 10.000,00 SIT.
III)	Varščino v višini 10 % izklicne ceneje potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva, ko sklene pogodbo.
IV)	S potrdilom o plačilu varščine se dažitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je treba plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh pojavni dražbi.
V)	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
VI)	Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu.
VII)	Davek na promet nepremičnin in stroške notarske overitve plača kupec.
VIII)	Ogled nepremičnine je možen na kraju samem.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. št.: 837 20 27.
OBČINA RIBNICA
Številka: 01-360-03-1/01 Datum: 10.5.2001
OBČINA RIBNICA
PO 50 LETIH AVTO MOTO DRUŠTVA V RIBNICI
Avto moto društvo Ribnica praznuje letos 50 let svojega delovanja. Društvo je bilo uradno ustanovljeno 10.5.1951 kot Avtomobilsko-motociklično društvo Ribnica. S sklepom oz. na osnovi statuta Avtomobilsko-motociklis-tične zveze Jugoslavije in na osnovi zapisnika o ustanovni skupščini društva zdne4.5.1951 gajeAvtomobilsko-motociklističnazveza Slovenije vsoglasjuzGlavnim odborom Ljudske tehnike uvedla v spisek svojih osnovnih organizacij.
Društvo je v teh letih vseskozi delovalo. V začetku je bila dejavnost usmerjena na delo s člani in delno z avto moto športom.
Po letu 1960 pa je pri društvu vseskozi delovala tudi avto šola. Poletu 1975 je bila ustanovljena še delovna skupnost AMD Rib-
nica. V njenem okviru smo poleg avto šole opravljali še taxi službo in razne prevoze, kot so prevozi na dializo idr. Zaradi Zakona o društvih pa smo morali opustiti vso komercialno dejavnost, saj so nam dovolili le dejavnost avto šole. Toda z novim zakonom o delovanju avto šol nismo mogli zadostiti novim pogojem, in tako smo morali s 1. 5. 2000 opustiti tudi delo avto šole.
Kljub vsemu Avto moto društvo še naprej deluje v pisarni na Škrabčevem trgu 25 v Ribnici, čeprav brez komercialne dejavnosti. Uradnih ur sicer nimamo, smo pa vedno dosegljivi na GSM: 041/ 50 60 72 in se s člani lahko dogovorimo, kako udejanjiti njihove želje.
POVABILO
Ob okroglem jubileju vabimo vse člane Avto moto društva Ribnica na proslavo 50-letnice društva, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri, v IDEAL - centru v Ribnici.
AVTO MOTO DRUŠTVO RIBNICA
PRIDITC V TSD GRIČ!
V TŠD GRIČ se trudimo, da bi mladim osnovnošolcem kar najbolj približali vrednote in smisel športnega, tudi tekmovalnega udejstvovanja. Začetki so sicer skromni, a že letos smo lahko šestim članom kupili letne tekmovalne licence pri Triatlonski zvezi Slovenije. Bržkone so Gričani med njimi najmlajši!? S preostankom dodeljenih sredstev bomo nabavili vadbene drese, da bomo lažje razpoznavni tudi navzven.
Naj na tem mestu prisrčno povabimo medse vse, ki bi svojo »odvečno« energijo, svojo »stresnost« po napornem delovnem dnevu (ali pa zgolj kak kilogram) radi izgubili s športno-rekreativnim druženjem v našem društvu. Bi tekli, pa vam to ne gre, ker nimate družbe? Bi skupaj kolesarili? Bi med sezono radi plavali v ribniškem bazenu? Bi pozimi tekli na smučeh? Kaj pa košarka? Bi družno hodili na izlete? Morda pa kar več od naštetega skupaj? Pridite in včlanite se v naše društvo! Več ko nas bo, bolj bo veselo in pestro. Starost seveda ni nobena omejitev, prav tako ne »teritorialna pripadnost«. Se bomo že »pokupčkali tapravi skup«! Na koncu bomo vse skupaj začinili še s kako podobno prireditvijo, kot smo jo na večer pred prvim majem imeli ob velikem kresu na Griču. Po čiščenju in urejanju Griča in bližnje okolice se je bilo pač treba primerno okrepčati. Smo vas prepričali? Če da, se oglasite!
Kontaktni naslov in telefonsko številko dobite v uredništvu Rešeta.
TŠD Grič
TEČAJ ZA ZAROČENCE
Tečaj za zaročence bomo imeli v Ribnici, v župnišču. Začel se bo 2. junija ob 18. uri in se nadaljeval 3. junija ob isti uri ter še 9. in 10. junija ob *3.uri. Na tečaju bodo predavali zdravnik, zakonski par in duhovniki. Vsem, ki se boste cerkveno poročili, zelo priporočamo ta tečaj, ki vam bo pomagal, da se boste še bolj veselili življenja, ki se bo porajalo v vašem bodočem zakonu in družini. Predhodne prijave niso potrebne.
Župnijski urad Ribnica
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska Uutiska stranka
Občinski odbor RIBNICA
Člani občinskega odbora Nove Slovenije RIBNICA smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glasovali "PROTI" uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Zavedeti se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena institucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dejstvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj svojega potomstva.
Žal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni idealni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družina nudi boljše pogoje za otrokov razvoj, kot pa samska ženska, ki bo z umetno oploditvijo dobila otroka.
Sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Možnosti umetnega oplojevanja odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija.
Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodne izbire življenjskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svojih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedati, da z umetno oploditvijo ne bodo mogle dobiti otroka. Možnost umetne oploditve samske ženske je lahko zgolj prva stopnja pri p oseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih posegih na človeku, o kloniranju, evtanaziji in tako dalje.
Odločanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vprašanjih v celotni družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtna razprava, ki bi v državi pripeljala do splošnega soglasja. Razpis referenduma bo zagotovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o navedeni problematiki, kar bo globlje osvestilo ljudi o teh temeljnih človeških vprašanjih.
Pravico otroka do normalnega otroštva je potrebno postaviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva.
Ker se čutimo odgovorne tudi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in materialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam zakona.
Z
m
■5
S
fl
r
n
u
H
Občinski odbor N.Si RIBNICA
1 !V[yW>l«dlCMEVJMa IISW	MIS^V
Po skoraj 25 letih obstoja društva invalidov...
JAVNE POVRŠINE ŠE VEDNO NEPRIMERNE ZA INVALIDE
Društvo invalidov Ribnica, ki deluje na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok, in ima sedežv stavbi nekdanje vrtnarije na Knafljevem trgu št.2, bo naslednje leto praznovalo 25. obletnico svojega delovanja.Vsa leta je bilo zelo aktivno, za kar gre zasluga vsem dolgoletnim požrtvovalnim ^ aktivnim članom, še prav posebej Vinku Ker-sniču, Stanetu Goršiču in vsem ostalim, kijih je nemogoče vse naštevati. Aktivnosti društva so usmerjene v nudenje pomoči članomzra-zličnimi programi za ohranjanjezdravja vob-jektihZvezedelovnihinvalidovSIovenijeinTer-malnih zdraviliščih.
Z letnim programom izletov in družabnih srečanj skrbimo za čim boljše medsebojno spoznavanje in čim prijetnejše počutje. Za svoje člane imamo organizirano tudi rekreacijo s kegljanjem in plavanjem v bazenu Športnega centra Ribnica, kar nam omogoča Lions klub Ribnica, izrecna hvala mu za to! V mejah razpoložljivih sredstev pomagamo svojim članom tudi pri nabavi invalidskih pripomočkov ter odpravljanju arhitekturnih preprek, ki jih je v našem okolju zelo veliko in predstavljajo predvsem težkim invalidom veliko ali celo nepremostljivo oviro pri opravljanju vsakodnevnih opravil, tako doma kot v javnih objektih in širšem okolju. V vseh
treh občinah se srečujemo z neustrezno opremljenimi javnimi objekti za dostop invalidom na vozičkih. Tudi na parkiriščih v vseh treh občinah ni niti enega ustrezno opremljenega in označenega mesta za vozila invalidov. Zaradi takega stanja smo dolžni v bodoče našo dejavnost usmeriti tudi na to področje, skupaj s predstavniki občin in ustanov, pristojnih za reševanje te problematike. Sosednja občina Kočevje nas na tem področju krepko prekaša ! Upamo, da bo naša iniciativa deležna ustreznega razumevanja in podpore.
Brez naših aktivnih članov-poverjenikov na terenu, ki jih imamo sedaj 16, bi bilo izvajanje letnih programov aktivnosti za skupno skoraj 500 članov neizvedljivo. Zato jim gre za njihovo požrtvovalno prostovoljno delo izrecna zahvala v imenu vsega članstva.
V	lanskem letu nam je poleg vseh izvedenih programov, izletov in družabnih srečanj še posebej ostalo v lepem spominu prvič organizirano srečanje težkih invalidov s svojimi spremljevalci in našimi poverjeniki, kije bilo 18. avgusta 2000 na Popovi kmetiji v vasi Lazeč. Bilo je preprosto, ganljivo, veselo in tako lepo, da smo sklenili, naj srečanje postane tradicionalno!
RIBNIŠKI INVALIDI KOORDINATORJI REGIJSKEGA SREČANJA
V	letošnjem letuje naše društvo tudi po vrstnem redu prevzelo vlogo društva koordinatorja vseh sedmih Društev invalidov dolenjsko-belokran-jske regije, kar nam nalaga še dodatne dejavnosti in obveznosti. Najzahtevnejša naloga v sklopu dejavnosti koordinacije je organizacija vsakoletnega srečanja Društev invalidov naše regije, ki bo pri nas 23. junija letos. Po dogovoru med društvi se srečanja običajno udeleži iz vsakega društva po 50 članov (en avtobus), vse skupaj ca
400 udeležencev, upoštevajoč nastopajoče v kulturno-zabavnem programu ter povabljene goste iz ZDIS-a Ljubljana ter občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Po programu bo snidenje društev ob 10. uri pri Novi Štifti s pozdravnim nagovorom in koncertom Ribniškega okteta iz Ljubljane, nakar se bomo preselili na prireditveni prostor v ribniškem gradu, kjer bo postavljen šotor - streha z mizami in klopmi za vse udeležence in bo tam vsem postreženo s primernim kosilom in pijačo. Zatem se bo program nadaljeval z krajšimi nagovori pred-
stavnikov ZDIS-a ter županov občin. Celotno prireditev bo povezoval vsem dobro znani Medard Pucelj-Urban, ki bo tudi sam »zabajlu kakšno smajšno po rib’nšku«.
V kulturno zabavnem programu bodo nastopali:
-	Ribniški oktet Ljubljana
-	Godba na pihala Ribnica
-	Tamburaški zbor Sodražica
-	Lucija Čirovič-Fata in partner
-	Šolarji recitatorji -Narodnozabavni ansambel Kožar
Naše društvo organizira tudi srečelov z vsemi dobitnimi srečkami. Dobitke nam podarjajo tako občani kot podjetja, zbirajo jih naši poverjeniki, kar nam bo tudi delno znižalo stroške prireditve, ki bodo znašali ca 1.200 000,oo SIT. Vsi udeleženci, člani društev, bodo prispevali po 1500, oo SIT na osebo.Ostala potrebna sredstva, ca 750 000,oo SIT, moramo zbrati s prispevki sponzorjev občin kot pokroviteljic ter donatorjev iz gospodarstva, bančništva in ostalih dejavnosti. Vsem sponzorjem in donatorjem se člani Društva invalidov Ribnica iskreno zahvaljujemo za razumevanje in pomoč, ki nam jo boste dodelili!!
Predsednik D.!.Ribnica:
Vladimir Mihelič
INFO »NFO INFO INFO »NFO
ZA ROJSTVO OTROKA NK DENARJA
Ribniška občina bo, raje kot da bi socialno ogroženim družinam ob rojstvu otroka izročila določena denarna sredstva, za kar je pred kratkim prišla pobuda iz svetniških vrst, otrokom in mladostnikom pomagala drugače. Neposredna finančna pomoč se namreč občini ne zdi smiselna, ker nima jamstva, da bo denar za pomoč družini ob rojstvu otroka res namensko porabljen, pa tudi sicer tovrstno pomoč dodeljuje tudi država. Prav tako se občini zdijo dolgoročno bolj koristni strokovni programi za pomoč otrokom, kijih druge občine praviloma ne izvajajo.
Ribniška občina bo tako še naprej raje zagotavljala sredstva za nadstandardni del logope-dske ambulante za pomoč otrokom z govornimi težavami, denar za mobilnega specialnega pedagoga za pomoč otrokom z motnjami v razvoju, delovanje skupine za osebnostno rast, ki pomaga otrokom iz neurejenih družin ter pomagala pri izvajanju preventivnih programov za mladostnike, kot so predavanja, posveti in delavnice za preprečevanje vsakršnih škodljivih zasvojenosti.
AP
INFO INFO INFO INFO INF0
ČAS JE ZA ODGOVORE
Župana in poslanca Jožeta Tanka sprašujemo:
Katere konkretne projekte za ribniško področje promovirate v državnem zboru oz. kaj konkretnega si lahko Ribnica že obeta od tega, da Vas ima v poslanskih klopeh?
Pred izvolitvijo ste namreč dejali, daje beseda poslanca veliko bolj upoštevana od županove in da bo moč preko nove funkcije neprimerno več doseči za to območje.
Občina Ribnica ima začrtane cilje, ki so opredeljeni predvsem v srednjeročnem planu investicij in ti zahtevajo od celotne občinske uprave veliko trdega dela, da jih bo uresničila. Za vse pomembnejše cilje oziroma investicije pričakujemo med 20 - 40 % dodatnih sredstev države, zato je zelo pomembno, da obstaja z državnimi organi in institucijami dovolj dobra vez. Prav gotovo ima poslanec v političnem in izvršnem prostoru večjo težo kot župan, zato je tudi pot do vrat državnih organov nekoliko lažja.
V preteklih mesecih je bila največja pozornost namenjena obravnavi in sprejemanju državnega proračuna, s katerim se poleg drugih vsebin in programov odrejajo tudi sredstva za lokalne programe. Tako sem vložil več amandmajev k predlogu državnega proračuna, s katerimi sem poskušal okraju, ki ga zastopam, omogočiti dodatna sredstva za razvoj. Vložil sem naslednje predloge:
1.	Športna dvorana Ribnica za 70 mio SIT. Trenutno je v načrtu Ministrstva za šolstvo in šport skupaj predvidenih 55 mio SIT za leto 2001 in verjetno ne bo sprememb.
2.	Zadrževalnik Prigorica za povečanje že
predvidenih sredstev (pribl. 120 mio SIT) še za 130 mio SIT. Ni bil sprejet.
3.	Komasacija - povečanje za 200 mio SIT
za ureditev kmetijske zemljiške strukture, tudi v občini Ribnica. Nesprejet.
4.	Ureditev smetišč in starih bremen v višini 200 mio SIT (vključuje deponijo v Mali gori), ki tudi ni bil sprejet.
5.	Za podporo kmetijstvu v občinah v višini 600 mio SIT. Ni bil sprejet.
6.	Za objekte gospodarskih javnih služb, to je predvsem za vodovode in kanalizacije v višini 670 mio SIT. Ni bil sprejet.
7.	Za financiranje projektov v obnovljive vire energije (kotlovnica Inles) v višini 20 mio SIT. Ni bil sprejet.
8.	Za sofinanciranje podjetniških centrov (med njimi tudi podjetniškega centra Ribnica) v višini 300 mio SIT, ni bil sprejet, vendar je vlada sredstva prerazporedila med proračunskimi postavkami.
9.	Za podporo projektu občin »Korenine slovenske identitete« in projektu »Speča lepotica Dolenjske« v višini 200 mio SIT. Ni bil sprejet.
10.	Za podporo manj razvitim občinam, ki nimajo dovolj lastnih sredstev in zato prejemajo dodatno sredstva finančne izravnave, med temi je tudi Ribnica, v višini 4.43 milijarde sit. Ni bil sprejet.
Poleg tega pa je precej pogovorov namenjenih tudi drugim projektom s področja sociale, kulture in javne uprave.
Na področju urejanja namestitve težjih invalidov smo letos že prejeli sklep, s katerim nam je dana zelena luč za pripravo investicijskega programa za izgradnjo doma za celodnevno varstvo invalidov, tako imenovane bivalne enote, za ca. 30 oseb. Pričakujem, da bomo do konca leta pripravili tudi projekte in pridobili morda tudi gradbeno dovoljenje.
Kljub temu, da ni splošna situacija nič kaj obetavna, pa bom vložil vse napore, da pridobimo še druga sofinancerska sredstva za programe Občine Ribnica.
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVN IZBOR
fiafan-ika pisana
Hote SiOn nije
m
Mag. Janez Drobnič vas pričakuje vsak ponedeljek od 10. ao 13. ure v prostorih NSi, na Škrabčevem trgu 40. Svoje pobude ali mnenja mu lahko sporočite telefonsko: 031 348 908, po e-pošti na naslov: janez.drobnic@dz-rs.si ali pošljete na fax: 478 98 72.
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAV N I ZBOR
Piixfazxka pisarna
Sociuufomokratske strank* Slovenije
Poslanska pisarna poslanca Jožeta Tanka bo odprta 9. aprila, 7. maja in 11. junija od 16. do 18. ure, v prostorih OO SDS Ribnica, Škrabčev trg 40.
Vprašanja in pobude lahko naslovite tudi po pošti:
Državni zbor RS Šubičeva 4 1000 Ljubljana ali
Občina Ribnica Gorenjska cesta 3 1310 Ribnica telefonsko: 478 95 30 po elektronski pošti: joze.tanko@dz-rs.si po telefaxu: 478 98 77
N
IZ POSLANČEVE ZAPISNICE
Proračun sprejet -dejanska vsebina in izvajanje ostajata neznanka
Piše:
mag. Janez Drobnič, poslanec Državnega zbora
Zasedanje Državnega zbora postaja vse bolj podobno sejam skupščine v rajnki socialistični Jugoslaviji. Tako smo poslanci sprejemali proračun za leto2001poznoponoči,kosejenočskorajdanagibalavjutro.Tojenačin izčrpavanja in način, da se zadeve prikrijejo vsomraku. Iz predloga Vlade se ugotavlja, da se bo zadolževanje naše države ponovno zelo povečalo; obveznosti iz dolga do tujine, ki zapadejo letos, se bodo povečaleza sedemkrat. Pri proračunskem primanjkljaju pa jetoliko skrivalnic, daje utemeljeno računati, da bo ta trikratvečji od uradno prikazanega.
Od vseh dobro pripravljenih in usklajenih amandmajev (več kot 50), ki smo jih k proračunu pripravili v opozicijskih strankah (NSi, SDS, SNS), je bil sprejet le eden. Tako so poslanci LDS, ZLSD, SLS in DESUS gladko zavrnili
predloge opozicije, s katerimi bi dodelili nekaterim uporabnikom vsaj toliko denarja kot lansko leto: občinam za njihovo delovanje, dijakom za prevoz v šolo in prehrano, invalidom za usposabljanje in pripravo na zaposlitev ter starostnikom za vse večje potrebe kakšen dom več. V ozadju so ostali tudi programi v turizmu in vzpodbude za tuja vlaganja, ki bi Sloveniji prinesli razvoj, razbremenili proračunske izdatke in povečali prilive v javne blagajne. Kot pozitivno pri predloženem vladnem proračunu ocenjujem programe vzpodbujanja razvoja po lokalnih ali sektorskih shemah (to počne tudi Evropa), vendar bo potrebno počakati na njihovo uresničitev.
Kljub proračunskim težavam je vladna koalicija zagotovila denar za privilegije nekaterih kategorij, čeprav zanje ni zakonskih podlag. Razraščajo se vladni in državni uradi, ki jih potrebujejo vladne stranke za kadrovanje lastnih kadrov, čeprav bo njihov učinek v korist državljanov ničen ali neznaten. Proračunsko porabo bi lahko že v preteklih letih zmanjšali s tem, da bi dopustili nekaterim tujim vlagateljem - strateškim partnerjem - investirati v industrijski sektor, namesto daje Ddrnovškova vlada metala po političnem ključu denar v različna podjetja. S tem bi prihranili dragoceni del proračunskega denarja, bili bi manj zadolženi, več velikih podjetij bi preživelo pa tudi naša suverenost ne bi bila ogrožena.
Prejšnji mesec smo dobili med drugim tudi nov zakon o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo. Tako se bo umetna oploditev izvajala tudi pri samskih ženskah, ki lahko zanosijo na naraven način. Proti zakonu je bila medicinska stroka, etične komisije pa tudi pravna stroka. Še celo sekretariat za zakonodajo Državnega zbora je imel ob ponujenih rešitvah vrsto pomislekov. Vendar pa vse to ni zadostovalo, da bi preprečili samovolje nekaterih (LDS, ZLSD). Sedaj lahko pričakujemo še zakon o evtanaziji, kloniranju ljudi...
Cene pa rastejo, inflacija se bohoti, pokojnine capljajo, saj februarska uskladitev ni pokrila niti lanske inflacije. Prvo naslednjo uskladitev lahko upokojenci pričakujejo šele v septembru, vendar ni zanesljivo, da sploh kaj bo.
To je zgodba o uspehu nekoga na račun drugega.
/xo£>oti i*i z\j;z>iJLinio«cZ
i ■	at an^vid o
»ESIRUKTUMMJUEm ".«Z»»
V	aprilski številki glasila REŠETO ga. Stanka Hitij Hočevar ugotavlja nerazumljivost oziroma nelogičnost nekaterih mojih odgovorov iz intervjuja, objavljenega v februarski številki glasila. Čeprav so bili odgovori v okviru zastavljenih vprašanj podani na najpreprostejši način, da bi bili razumljivi tudi nekaterim slabšim poznavalcem obravnavane i tematike, dopuščam možnost, da. so potrebne dodatne pojasnitve. Seveda določene nejasnosti lahko le pojasnim (v okviru dovoljenih podatkov), ne morem pa garantirati, da bi vse razumeli, ker le gre za nekoliko zahtevnejšo in kompleksnejšo tematiko in problematiko.
- Glede komentarja o izjavi članice uprave SRD d.d. za časopis Finance (domnevam, da ga. Hitij Hočevar izjave ni prebrala) v zvezi s strateškim partnerjem za Inles d.d., ki gaje bilo možno razumeti, da Inles d.d. že ima dogovorjenega strateškega partnerja, zainteresiranega tudi za nakup delnic, sem v svojem komentarju to trditev zanikal, ker ga ni. Sploh pa je bila njena izjava namenjena opredeljevanju portfelja naložb SRD d.d. v procesu reorganizacije SRD d.d., ne pa nadaljnjemu prestrukturiranju in privatizaciji Inles did..
V	Inles d.d. se zaključuje temeljni del sanacije in prestrukturiranja, ki predvideva tudi privatizacijo družbe in izstop RS in SRD d.d. iz lastniške strukture. Zagotovo je za nadaljnji razvoj družbe pomembna nadaljnja lastniška struktura, tako po vsebinski kot po upravljavski plati. Nekaj (6) pomembnih pričakovanih učinkov povezovanja s strateškim partnerjem sem v obravnavanem pogovoru tudi opredelil (beri 4. odgovor).
Ni namen predavati o možnostih, oblikah in načinih povezovanja s strateškimi partnerji, mogoče le nekaj izhodišč, ki sem jih vsvoji praksi že uporabil.
Obstaja možnost poslovne in /ali kapitalske povezave med zainteresiranimi partnerji, torej je možen nakup deleža ali delnic ene od družb. Nadalje so možne povezave tako z dobavitelji kot s kupci ali konkurenco.... Če sem konkretnejši: v primeru Inlesa d.d. razmišljamo o povezavi (lahko tudi prodaji), s partnerjem, s katerim bi dosegali sinergijske učinke na že omenjenih področjih. To prav gotovo ne bi bilo realno in izvedljivo, če Inles d.d. že sedaj ne bi bil v takšnem poslovnem in finančnem stanju, da so takšna povezovanja sploh realna in izvedljiva,
saj bi bilo v primeru dogovorov potrebno opti-mirati učinke za obe strani. Tudi v pogovoru (beri odg. 3), sem poudaril, da ni namen prodati delnic družbe kakšnemu »finančnemu investitorju« (kar je sicer možno), ker tovrstne lastnike običajno zanimajo predvsem premoženjske pravice iz delnic (dividende, pravice do novih nakupov ...), ter članske pravice (nadzor družbe, volitve organov ...), Inles pa potrebuje partnerja, ki bo generiral pogoje nadaljnjega razvoja. Povezovanje gospodarskih družb v raznih oblikah in načinih bo v prihodnosti nujno...!
-	V odgovoru glede blagovne znamke »IS-ARHOLZ« sem se omejil le na oceno vrednosti. Menim, daje takšna ocena korektna, izhajajoč iz podatkov in stanja družbe, ki ga po štiriletnem spremljanju relativno dobro poznam. Sicer pa je vrednotenje blagovne znamke zahtevna cenitev in se običajno dela za konkretne namene, izvedejo jo zapriseženi cenilci v pristojnih inštitucijah. Možno je ceniti posebej blagovno znamko, uporabnejši pa so primeri, ko se blagovna znamka oceni v okviru cenitve lastniškega kapitala podjetja. Najpogostejše uporabljene so tri metode (neto aktiva, sedanja vrednost bodočih denarnih tokov in likvidacijska vrednost), seveda so to šele izhodiščne vrednosti prodaje, do prave tržne vrednosti pa pridemo šele po eventualni uspešni prodaji.... Menim, da bi bilo z moje strani izreči več kot oceno vrednosti, neodgovorno dejanje.
-	Nerazumevanje podatka, da je 14% bolniške, ob korektno zagotovljenih proizvodnih pogojih dela, absolutno previsok, predvsem pa stroškovno in poslovodsko obremenjujoče, po mojem prepričanju ni čisto resna ugotovitev.
-	V zadnjem odstavku ga. Hitij Hočevar komentira moj odgovor, ki ga v obravnavanem pogovoru nisem izrekel, ker tudi vprašanje ni bilo zastavljeno, namreč, da člane NS in Upravo ne zanimajo delnice družbe Inles d.d. V pogovoru z urednico je šlo za vprašanje o nakupu delnic družbe Inles d.d., članov Nadzornega sveta in mene konkretno. Moj odgovor je bil nedvoumen in razumljiv, saj je bil izražen v enem samem stavku in seje glasil: »Trenutno se pač ne ukvarjam z vrednostnimi papirji«. To seveda ne pomeni, da nas delnice ne zanimajo oz. še več, da ne zaupamo v družbo. Menim, da smo, tako jaz s prevzemom vodenja projekta sanacije in NS družbe od leta 1998dalje, kot zdajšnja upra-
Z namenom transparentnega in korektnega informiranja podajam nekaj pomembnejših kazalcev poslovanja, primerjalno z letom 1998, ko je bila zamenjana bivša uprava in Nadzorni svet,			
ter je bil Inles d.d. sprejet v program prestrukturiranja na SRD d.d., z rezultati poslovanja za leto 2000, za katere je odgovorna zdajšnja uprava, katere predsednik je g. Mate, in zdajšnji			
Nadzorni svet, ki mu predsedujem podpisani. Podatki so revizijsko preverjeni.			
	(v 000 SIT)	1998	2000
	PRODAJA	5.307.978	6.115.998
	DOBIČEK / (IZGUBA) IZ POSLOVANJA	(- 85.956)	30.409
	ČISTI DOBIČEK / (IZGUBA)	(- 559.645 )	2. 530
	PRODAJA NA ZAPOSLENEGA	8. 921	10.674
	BRUTO DODANA VREDNOST	1.382.330	1.655.529
	KAPITAL	681.557	1.878.884
	STROŠKI REKLAMACIJ	326. 239( 6,1%)	234.381(3,8%)
			
va, ki jo vodi g. Mate, še kako morali verjeti v družbo in vse potenciale v njej, da smo jo iz stečajnega stanja prestrukturirali v stabilno poslujočo družbo.
Menim, da so ostale vsebine, ki so v obli ki »iztrganih« stavkov omenjene v članku g. Hitij Hočevar, ob pozornem branju razumljive. Menim, da je informacija za širši krog bralcev zadovoljiva in razumljiva. Delničarji družbe dobivajo vse potrebne in želene informacije tudi prek organov upravljanja (skupščine , NS). Na dosedanjih sejah predmetnih organov na zastavljena vprašanja ni bilo neodgovorjenih ali nerazumljivo obrazloženih odgovorov.
Predsednik Nadzornega sveta Inles d.d.
Brane Ambrožič
Rešeto
IZ UREDNIŠTVA
Gradivo za objavo zbiramo do 11. junija v uredništvu Rešeta, Škrabčevtrg 40. Tel.: 8369 765 (Občina, tel.: 837 20 23)
Fax: 8369 765 (Rešeto) ali 8361 091 (Občina) E-pošta: reseto@ribnica.si Zaželene so diskete (Word za Win., pisava Times New Roman GE, velikost -12) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja.
Gradivo oddajajte v navedenem roku.
]. Pisma bralcev:
Dolžina naj ne presega 30 vrstic (1 vrstica-60 znakov). Ostalo po dogovoru z uredništvom.
2.	Odgovori
Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je odgovor podan. Replik ne bomo objavljali.
3.	Ostali teksti:
Dolžina ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po poprejšnjem dogovoru z uredništvom.
Objavljamo le tekste, ki obravnavajo zadeve javnega pomena in ne vsebin, ki na zlonameren, obrekljiv ali žaljiv način posegajo v zasebno življenje posameznikov.
Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu.
Anonimnih vsebin ne objavljamo!
Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja.
POTROŠNIŠKI KOTIČEK
ALI JE MERCATOR RES NAJBOUŠI SOSED?
HRUP JE ZDRAVJU ŠKODUIV!
Zavajanje potrošnikov v ribniški poslovalnici Mercatorja, Kolodvorska 2a, spodnja etaža
Odkar nakupujem v Mercatorju (približno dve leti) ves čas odkrivam napake, ki me zadevajo kot potrošnika. Kot vestna potrošnica dosledno spremljam cene, napisane ob samih artiklih (čeprav je včasih prava umetnost, najti jih), kot tudi končni račun, ki da dobim po opravljenem plačilu. Nemalokrat se zgodi, da se cene na računu ne ujemajo s cenami, navedenimi ob artiklih. Menim, da imam kot potrošnik pravico biti obveščena o ceni, po kateri določeno stvar kupim, in pričakujem, da me bo izdelek stal natanko toliko in nič več, kot ima ceno, ki jo preverim ob vseh kodah in razpoložljivih informacijah.
Tu pa se zaplete. Razlike v cenah se gibljejo od nekaj tolarjev pa vse do nekaj sto tolarjev, toda sama tako dvojnost zavračam. Odziv prodajalk v omenjeni trgovini na mojo doslednost in pravico je zelo različen. Od zelo korektnega, ko se prodajalka za napako opraviči, popravi ceno, ali pa artikel sama zamenjam oz. se odločim, ali sem ga pripravljena plačati po novi ceni. Razumem, da se napake dogajajo, čeprav se mi zdi, da kar prevečkrat. Zgodi pa se, kot seje tudi v primeru, ki ga bom navedla. Ob treh nakupljenih artiklih sem zopet opazila razliko v ceni-in sicer ob samem artiklu navedena cena je
znašala 136,70 SIT, ob plačilu pa meje taisti artikel stal 151,00 SIT. Razlika ni omembe vredna, pa vendar. Prodajalki sem prinesla listek s kodo in ceno ob samem artiklu, in jo vprašala, kaj sedaj. Pa mi je odgovorila: »Kar hočeš.« Menim, daje delo prodajalk, da cene ažurirajo, in sem ji to tudi povedala. »Pa snemi listek dol, cena je ta, ki mi jo blagajna potegne.« Konec diskusije. Prodajalka se mi ni opravičila, me tikala, mi namenila več pomenljivih pogledov, seveda ne prijaznih, me po malem ignorirala, kot da se nje ta zadeva sploh ne tiče, za piko na i pa je bila skrajno arogantna. Sprašujem se, ali je to res pravi odnos do potrošnika, ki naj bi bil v trgovini kralj.
Vem, da imam možnost nakupa v konkurenčnih trgovinah, ki se ga, če je le mogoče, tudi poslužujem. Vendar -Mercator bi moral poskrbeti, da se take napake sploh ne bi dogajale, če pa.se že, bi morale vse prodajalke, brez razlike, poznati osnovni bonton. Nič manj in nič več.
Na srečo so v omenjeni prodajalni tudi prodajalke, katerim je odnos kupec - prodajalec popolnomajasen. Dobro, da obstajajo.
Mirjam A. Arko
Prepričana sem, da ni prav nikogar, ki bi se spotikal ob tisočletno krščansko tradicijo zvonjenja; problem je v preveliki glasnosti.
Vsi vemo, da je hrup med dejavniki, ki so zdravju zelo škodljivi, ne glede na »namen, ki posvečuje sredstvo«.
Po zakonu o varstvu okolja je hrup vsak zvok, ki v življenjskem in naravnem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju in počutju. Med naštetimi viri hrupa so tudi zvonovi, zato primerjava z drugimi sredstvi javnega obveščanja ni utemeljena.
Za uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju pri nas niso pristojni strokovnjaki iz Nemčije, temveč Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Inšpektorat tega ministrstva. Očitno sta vsaj dve vrsti resnice: subjektivna in objektivna. Kadar ti dve ne najdeta skupnega jezika, je najbolje poklicati na pomoč ustrezno institucijo.
Resnicoljubni gospod Maks Ipavec naj poskrbi za usklajenost glasnosti zvonov po zakonu. Nikomur ne bo treba v zapor, v miru se bo nadaljevala tisočletna krščanska tradicija, odpadlo bo upravičeno nezadovoljstvo bližnjih krajanov in s tem tudi rovarjenje. Pa tako malo je treba storiti-samo spoštovati zakon.
Občanka (ime hrani uredništvo)
Na vašo iniciativo smo se odločili, da v akcijo vnesemo novitete ter poleg najlepše urejene hiše in domačije ocenimo tudi najlepše urejen stanovanjski blok. Ker v Ribnici nimamo velikega števila stanovanjskih blokov, je smiselno oceniti vse, brez prijave. Ocenjevanje bo potekalo istočasno z ocenjevanjem hiš in domačij, in sicerv avgustu, tako da je časa na razpolago več kot preveč tudiza tiste zgradbe, ki za zdaj kazijo videz Ribnice. Vsak blok bo dobil oceno: neurejen, urejen, zelo urejen. Na koncu bomo izbrali 3 najlepše urejene in jih nagradili. —
Toliko, kar zadeva lokalno akcijo, zdaj pa nekaj več o tekmovanju in ocenjevanju krajev na regionalnem in državnem nivoju.
Našo regijo predstavljajo naslednje občine: Ribnica, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Sodražica in Velike Lašče. Regijska komisija, katere koordinatorje Turistično-športno društvo Kostel, bo svoje delo opravila že v začetku junija. V naši občini bo ocenila Ribnico, ki sodi v kategorijo manjših mest, najlepše urejeno vas, najlepše urejeno hribovsko vas (nad 600 m nadmorske višine) ter najlepše urejeno šolo.
Vsi kraji se ocenjujejo kot celota s poudarkom na kakovosti okolja oziroma po ekološko-turističnih razmerah. Cilj ocenjevanja je spodbujanje ljudi k razmišljanju o kraju in angažiranje vsakega posameznika pri urejanju svoje okolice, ugotavljanje dobrih in slabih točk nekega kraja, izboljšanje razmer, odpravljanje pomanjkljivosti in problemov, s katerimi se krajani soočajo. Z opisnim delom ocenjevanja se izpostavijo zadeve, ki so slabo ali dobro urejene (problem nezadostnega števila parkirišč, ločeno zbiranje odpadkov, sistem komunalnih odpadnih voda, zaščita naravnih in kulturnih znamenitosti...). Ocenjevanje se izvaja z vidika obiskovalca ter vključuje turistično dejavnost kraja, turistično ponudbo, kakovost ponudbe in celovito predstavitev kraja, ki omogoča dostop do osnovnih informacij ter možnost, da se gost v kraju znajde in si izbere tiste vsebine, ki ga zanimajo in zaradi katerih predvsem pride v kraj.
"UREJENA RIBNIŠKA DOLINA"
NEKOLIKO DRUGAČE
Sestavni del tekmovanja predstavlja urejenost: stanovanjskih blokov, hiš, cest, ulic, okolice trgovin, gostinskih objektov, podjetij, bank, avtobusnih postaj, bencinskih servisov, pošt, planinskih in drugih domov in drugih javnih objektov,
okolice kulturnih objektov, spomenikov, cerkva, pokopališč, okolice športnih objektov (igrišča, domovi, dvorane), pločnikov, postajališč, prehodov za pešce, prometne signalizacije,
nabrežij in gladine potokov in rek, parkov, klopi, nasadov, zelenic, vrtov, gozdnih poti in površin, odlagališč za odpadke, preprečevanje črnih odlagališč, okolice gostiln, bifejev in vseh drugih turistično zanimivih objektov, opozorilnih in pojasnjevalnih tabel...
Do 15. junija bomo v naši regiji izbrali najlepše urejene kraje po kategorijah, ki jih je določila Turistična zveza Slovenije. Podatke bo regijska komisija posredovala državni komisiji, ki bo svoje ocenjevanje izvedla v mesecu juliju.
Priznanja bodo podeljena vsem, ki bodo izbrani za najlepše v regiji, ne glede na njihov plasma na vseslovenskem nivoju. Koliko bomo Ribničani uspešni, pa v naslednji številki Rešeta.
Lejla Kratina TI C Ribnica
VSE POHVALE!
Pešci in vozniki smo le dočakali, da je ribniški trg ponoči razsvetljen. Župnik Maks Ipavec se je razveselil osvetlitve mogočne župnijske cerkve, za katero se je ves čas potegoval, trg pa je polepšan tudi s tem, da so okrog uličnih svetilk nameščena lična cvetlična korita. Vsi ti mali olepševalni in koristni ter nujni veliki obnovitveni posegi so občino stali 2, 8 mio SIT.
eakho
>■ < >/X< > r>*>«e
Pogovor: Adi Sltiolor
Se vedno rad berem
< Letos mineva točno 40 let, odkarje pisatelj r Leopold Suhodolčan začel na svoji šoli na Rav-Fj nah na Koroškem z bralno značko. Na naši šoli V pa le-ta poteka že 37 letJudi letos je sodelo-* valo veliko učencev, in sicer 650.Vsako leto značkarje knjižničarka Angelca Bregar razveseli z različnimi kulturnimi dogodki. Lani f/j smo šli na izlet na Primorsko, nekateri so si 1, ogledali film Nepopisan list.Obiskali pa so nas Ä že nekateri pisatelji: PrimožSuhodolčan, Migi ha Mate in Desa Muck. Letos nas je razveseljeval Adi Smolar. Novinarke smo njegov obisk izkoristile za pogovor.
Ste v osnovni šoli brali knjige za bralno značko? Ali se še spomnite kakega naslova?
»Sem, vsa leta, in sicer za štiri ali pet bralnih značk. Prebral sem vse, kar so imeli v knjižnici. Prebral sem celo knjižnico. Vi ste danes na "slabšem", saj cele knjižnice ne morete prebrati, ker imate veliko več knjig. Osnovno šolo sem obiskovat od leta 1967 pa do 1975 in takrat je bilo malo mladinskih knjig. Bilo pa jih je ravno toliko, da sem se navadil branja in v njem užival. Še danes rad berem. Prebral sem vso mladinsko literaturo, Karla Mava, v spominu pa mije ostal Nikolaj Nosov, ki je pisal zgodbe in prigode o Nez-nalčku na Luni, v cvetličnem mestu...«
Ste imeli radi slovenščino?
»Slovenščino sem imel vedno rad in zelo rad sem pisal spise.«
Bi kaj sporočili učencem, ki ne marajo brati knjig?
»Tistim, ki ne berejo radi, svetujem, naj vsaj poskusijo, naj vprašajo prijatelja, sošolca za dobro knjigo. In la naj ne priporoča obvezne šolske knjige, ampak knjigo, ki mu je res všeč, ki potegne v svoj svet. Ko spoznaš čudoviti svet knjig, se jih navadiš in rad bereš. Tisti, ki pa radi berete: še tako naprej!»
Kdo je vaš najljubši pisatelj ali pesnik? Zakaj?
»Imam 20 do 30 najljubših pisateljev in pesnikov. Najljubši so mi pisatelji, ki pišejo o življenju. Berem predvsem filozofske knjige, razmišljanja, ki mi dajo kako modrost. Včasih sem bral tudi romane in kriminalke, sedaj pa berem predvsem duhovno literaturo.«
Se velikokrat spominjate osnovne šole? Kaj menite, kakšen učenec ste bili?
»Vsa leta sem bil odličnjak. V8.r. sem bil, verjeli ali ne, pri 14 krožkih, od tega sem bil pri šestih predsednik, tako da sem v šoli počet čisto vse, kar se je dalo. Stanoval sem pa zelo blizu šote, tako da sem po pouku dirkal domov na kosilo in takoj nazaj v šolo h krožkom.«
Če bi še enkrat hodili v osnovno šolo, bi bili mogoče še boljši učenec ali ne?
»Težko bi bil boljši učenec, ker sem imel same peti-ce, vse sem znat, ne da bi se "piflal". Poudarjam pa, da sem bil pri pouku zelo priden poslušalec. Kajti če pri pouku pridno poslušaš, se lahko že toliko naučiš, da doma samo ponoviš ali pa še to ne. Če pa pri pouku zabušavaš, se moraš doma pa zelo učiti, in to je precej težje.«
Vas smemo vprašati po vaši oceni pri glasbi v osnovni šoli? Ste imeli radi glasbo?
»Zelo rad sem ime! glasbo. Tudi pri glasbi je bila petka. Samo v 8.r. sem imel pri matematiki štiri, drugače pa vedno petke.«
Kako se glasi vaše krstno ime?
»Adi.«
Kateri priimek bi bolj sodil k vašemu počutju ali življenjski miselnosti: Adi Smolar ali Adi Srečko oz. Adi Krompir?
»Če bi priimek vplival na srečo v življenju, bi si vsi izbrali lepe priimke. Še tako lep priimek lahko predsta vij a nesrečnega človeka. Pišeš se, kot se pač pišeš. Vsak izmed nas se mora sam potruditi, da bo srečen, zadovoljen, vesel človek.«
Po kom ste podedovali tako dolge in suhe prste?
»Tako "dugački" sem po mamini strani. Mamin brat, ki je tudi velik in suh, je podoben njenemu očetu, se pravi mojemu dedu, ki je bil tudi zelo visok in suh človek, toda ne slaboten, pravi delavec.«
Ali v bližnji prihodnosti nameravate kaj spremeniti svoj videz, recimo frizuro?
»Ne, frizure pa ne bom spreminjal, dokler ne bom plešast. Ko gledam svojega očeta, ki je star že 69 let, pa ima še vedno goste lase, upam, da imam lase po njem in da bom imel vse življenje tako čupo. Kar je zelo prijetno, pozimi greje, poleti pa hladi.«
Kdaj ste začutili oziroma vedeli, da bo glasba tista, s čimer se boste ukvarjali v življenju, da bo vaše delo?
»Dokaj pozno, sicer sta bili prepevanje in igranje kitare moj hobi od 19. leta. Profesionalno pa sem se začel z glasbo ukvarjati pri 33 letih.«
Sta za glasbenika dovolj posluh in vztrajnost ali je potrebna glasbena izobrazba? Kdo je v vaši družini nadarjen glasbenik?
»Glasbena izobrazba je dobrodošla, ampak biti glasbenik se da tudi s posluhom in vztrajnostjo . Za to sem dokaz jaz, saj nimam glasbene izobrazbe. Če pa bi jo imel, bi marsikaj boljše naredil in zato glasbeno izobrazbo priporočam.
Ja, po očetovi strani smo glasbeniki. Očetov oče je bil dirigent godbe na pihala in prav tako tudi oče. Imam štiri brate in vsi so muzikanti, tudi jaz. Smolarji smo muzikantje.«
Kje dobite navdih za pisanje pesmi? Je možno, da vam zmanjka idej?
»Mislim, da ne. Vsak dan se zgodi kaj novega.
Opazujem življenje, razmišljam o njem in potem se mi porodijo ideje.«
Kdo je vaš vzornik med glasbenimi ustvarjalci? Zakaj?
»Vzornike imajo ponavadi mladi ustvarjalci, da jih posnemajo. Zase pa mislim, da sem že toliko naredil, da že toliko znam in tako sem že slaven, da sem pravzaprav zdaj jaz drugim vzornik. Sam pa niti ne maram vzornika niti ga ne morem imeti, ker ga ni boljšega od mene.«
Že kar nekaj nagrad ste prejeli in ni ga Slovenca, ki ne bi že slišal vaših pesmi.
Nam se zdi biti slaven res nekaj dobrega, posebnega. Kakšni so vaši občutki?
»Odvisno od človeka. So ljudje, ki jim slava stopi v glavo in se potem čutijo več vredne. Meni slava ne pomeni nič. V naši mali Sloveniji ne moremo govorili o slavi, smo nekateri kvečjemu medijsko
znani. Je pa vse zelo minljivo, enkrat si slaven, drugič te pozabijo... Res ni vredno, da se trkaš po prsih, da si slaven. Slava pa prinese nekakšno obveznost, moraš biti normalen v svojem obnašanju in zgled drugim. Da si medijsko znan, pa prinaša tudi priložnost, da kaj pametnega poveš in te več ljudi sliši. Pozivaš ljudi k pametnejšemu načinu življenja. Jaz to počnem.«
Kakšne vtise imate o pravkar minulem koncertu? Pa mnenje o publiki?
»Kadar nastopam za otroke, pojem ritmične pesmi, da lahko otroci zraven ploskajo. Bil sem zadovoljen s publiko, ker je lepo sodelovala. Na koncertu se morajo oboji potruditi, tako nastopajoči kot poslušalci. Danes smo se potrudili oboji in naše srečanje je bilo za dopoldansko uro zelo razgibano, divje in živahno. Bilo mije všeč.«
Kdaj ste prvič slišali za Ribnico in Ribničane. Kaj menite o nas?
»Že zdavnaj, v osnovni šoli smo peli: S'm Ribn 'čan Urban, po celem svetu znan...
Med ljudmi ni razlike po tem, od kod prihajajo, ampak v tem, kaj govorijo in počnejo.«
Tina Lovšin in Mateja Tanko, 6.f
Novinarski krožek OŠ dr. Franceta Prešerna,
Ribnica
Ribniški turistični podmladek med najbolj opaženimi v deželi
RAZSTAVA UM JE PRINESLA ZLATO DRŽAVNO PRIZNANJE
Komaj dve leti se turistični podmladek ribniške osnovne šole udeležuje akcije, ki jo pripravlja Turistična zveza Slovenije pod imenom »Turizmu pomaga lastna glava«, in že drugo leto zapored je pobral tudi najvišje priznanje.
Potem ko so mladi osnovnošolci že lani dobili zlato priznanje za raziskovalno nalogo o velikem ribniškem pustnem karnevalu, jim je tokrat20. aprila na Ptuju pripadlozlato državno priznanje za razstavo o Gostilni »Pri Cenetu«.
Ta znamenita ribniška gostilna je namreč po tehtnem premisleku postala cilj raziskovanja 11 učencev, saj je bila letošnja tema Turizem in dediščina. In Gostilna »Pri Cenetu« bo v ribniški zgodovinski spomin neizbrisno zapisana kot ena najstarejših in najbolj znanih ribniških gostiln. Ne samo po obisku Tita, marveč po slikovitem in pestrem življenju, ki seje tamkaj še posebej odvijalo v času ribniškega sejma, ob porokah, krstih in pustovanjih ter v obdobju, ko je bila odprta cesta preko Delnic do morja.Otro-ci so bili dolžni v okviru raziskovalnega projekta pripraviti nalogo (ki smo jo predstavili že pre-jšnjič), odrsko predstavitev in razstavo, in tako
Ne samo priznanja, tudi torte so bili deležni mladi raziskovalci! Prinesli sta jima jo Nataša in Andreja Podboj, ki sta v nalogo vikali svoje spomine iz otroštva in kot najožji članici Cenetove rodbine tudi prisostvovali predstavitvi. Tokrat seje odrezal tudi TIC, ki je v svojem imenu in v imenu Občine pristavil še sladke bonbončke. Lepa gesta, ni kaj, je bilo slišati odobravanje iz vrst obiskovalcev.
so se 10. maja v avli osnovne šole na privlačen način pokazali še širši javnosti. Preko predstavitve naloge in krajše dramske, predvsem pa humoristične uprizoritve je bilo razvidno, kaj vse je nekoč pomenila dragocena spominska gostilna, katere lastniki niso bili samo podjetni gostilničarji, marveč s čitalnico tudi začetniki in soustanovitelji ribniškega kulturnega dogajanja. Prizadevnih 11 učenk in učencev je delalo pod budnim nadzorom mentoric Milke Jamnik in Damjane Arko, za dramsko poživitev pa je
poskrbela Marjana Starc. Njihovo delo je bilo prvič opaženo že na področnem tekmovanju v Fari, kjer so za celostno predstavitev (naloga, igra in razstava) prejeli srebrno priznanje, njihovi dosežki pa so celi ribniški šoli v ponos, je povedala ravnateljica Andreja Šulentič, ki je vsem sodelujočim turističnim nadebudnežem podelila tudi zaslužena priznanja.
Tekst in foto A. Pahulje
VELIKASKA NOROST
Gledališka skupina OŠ dr.
Franceta Prešerna je 20. aprila uprizorila priredbo francoske srednjeveške farse (farsa je komično zastavljeno delo s primesjo satire - zbadljivke )VE-LIKAŠKA NOROST.
Tema je večna: pohlep po denarju in bogastvu človeka obnori in izpridi do te mere, da pozabi na čustva, na poglavitno v življenju, to je ljubezen. Ljubezni pa se z denarjem kupiti ne da.
Junak naše igre, oče dveh mladih deklet, je zbolel za velikaško norostjo. Prej navaden trgovec - kramar zahlepi po bogastvu. Do njega pride po nepošteni poti. Njegovi hčeri se ob vsem bogastvu dolgočasita in nista srečni, saj jima oče ne dovoli poroke z ljubljenima fantoma. Celo nasprotno, poročiti ju hoče z dvema starima prevarantskima ministroma. Prepričan je, da se da z denarjem kupiti vse. Hčeri pa mu
končno le odpreta oči, oče spregleda resnico, a čisto iz svoje kože le ne more. Še naprej bo služil denarce.
Zaigrali so: MAŠA TRAMTE (oče), MARIJA ADAMIČ in ŠPELA VESEL (hčeri), ALEN PRELESNIK (minister), DOMEN PEČEK in MITJA GOVŽE (fanta) ter KRISTINA URBANČIČ (sobarica).
Sceno je oblikovala JANA PETEK VOLČANŠEK, režija pa je bila v rokah MARJANE STARC.
Gledalci so bili nad uprizoritvijo navdušeni.
Marjam Starc
Foto Tone Tramte
POPRAVEK -
V aprilski številki Rešeta smo na strani 13. objavili razmišljanje z naslovom ZGOVOREN MOLK. Pri pretipkavanju je prišlo do pomote v dveh stavkih: "Zakonci tako preživljajo tihe tedne večkrat na leto, ne samo v PROSTEM času.” Pravilno: “POSTNEM času.”
“Če ta molk nadomesti PSOVKA in preklinjanje ob srečanju sosedov, je ta grda ribniška navada še najmanjše zlo.”
Pravilno: “PSOVKO”.
Avtorici se za neljubo napako opravičujemo.
Uredništvo
	Kot človeškim bitjem nam je dana
c	svoboda izbire, zato ne moremo
o "O	prelagati svoje odgovornosti na
	ramena Boga ali Narave. Sami jo
0	moramo nositi. Vse je odvisno od
>	nas.
0 H	Arnold J. Toynbee
%M	Kar počnem danes, je pomembno-
L‘	saj plačujem za to z dnevom svoje-
s	ga življenja. Kar dosežem, mora
	biti vredno te visoke cene.
iHTlO« Od	■< >
o
o
5
n
>
ö
O
Z'
O
p
n
s
3
8
Z
.(!
NOVIČKE IZ KNJIŽNICE
Tokrat nekaj knjižnih novosti.
Za malo starejše mladostnike nova knjiga iz zbirke Metuljev let avtorja Palome Ruiz-Rivasa. Čas modrecev je knjiga, ki govori o Ajubu, ki prihaja iz namišljenega sveta, v katerem je sožitje način življenja. Skupaj z ženo Kiro in sinom srečno živi v vasi ob morju kot del ljudstva, ki tam biva že od nekdaj. Vendar ga vznemirja pritajeno ječanje, ki prihaja iz zemlje, zato se odloči poiskati modrece, ki mu edini lahko pomagajo. Odpravi se na dolgo, simbolično potovanje preko različnih stanj družbe, ki jih je preživelo človeštvo: od primitivne družbe do civilizacije...
V	zbirki Najhit se je pisatelj Ivan Sivec lotil pereče in boleče problematike mladih ljudi. Samomor, fatalni in v resnici brezizhodni »izhod«, postaja vse prevečkrat tudi v našem prostoru model reševanja mladostniških stisk in težav. Med mladimi je samomorilnega vedenja vse več in njihova starostna meja se pomika navzdol. Nešteto pasti na poti odraščanja pomeni številne stiske in težave, mladostniški odzivi nanje pa so različni in odraslim pogosto težko dojemljivi. Kje so vzroki za to, da jih ne vidimo in jih tako zlahka spregledamo ali si zatiskamo oči pred njimi? Knjiga, ki nosi naslov Zadnji mega žur, nam večplastno osvetljuje tista področja v mladostnikovem življenju, ki lahko pomenijo izziv ali tveganje na poti odraščanja.
V	zbirki Odisej je izšla knjiga Lebdenje. To je mladinski roman o šestnajstletni Melissi, ki s sestro preživlja počitnice pri očetu v obmorskem letovišču, kjer podnevi uživa na plaži, zvečer pa v družbi veselih domačinov. Toda po enem od živahnih večerov v gostilni Melissa doživi boleče ponižanje. Svojo bolečino in jezo skriva za zidom molka in žalosti. Sije res sama kriva? Kako naj si pomaga? Preden se dokončno skrhajo odnosi s sorodniki in fantom iz domačega kraja, kiji edini še stoji ob strani, se Melissa z zadnjimi močmi odloči boriti se za svoje dostojanstvo.
Na pravljično urico vabim otroke med četrtim in šestim letom vsako zadnjo sredo ob 17.30.
Vabljeni v knjižnico Miklova hiša!
Knjižničarka Anica Mohar
NAJBOLJ BRANE KNJIGE ZA OTROKE (april)
RIBNIŠKA EKO ŠOLA
Osnovna šola Dr. Franceta Prešerna Ribnica je že četrto leto vključena v mednarodni projekt EKO ŠOLA kot način življenja.
CILJI EKO ŠOLE SO:
•	seznaniti učence z naravo in jim dati znanje, potrebno za razumevanje narave,
•	osveščati učence o pomembnosti varovanja okolja,
•	povečati zavest o pomenu raznovrstnosti narave,
•	ponuditi vsakemu posamezniku možnost pridobivanja vrednot in vzgajati k prizadevanju za zavarovanje in izboljšanje okolja,
•	zaščititi duševno zdravje in izboljšati kvaliteto življenja.
Že na začetku šolskega leta smo si zastavili cilj, da se bomo letos potegovali za eko zastavo, ki jo šola prejme, če izpolnjuje mednarodne kriterije za pridobitev le-te. Podeljuje se kot priznanje za uspešno izvajanje okoljske vzgoje. Zastava plapola pred šolo toliko časa, dokler le-ta deluje po kriterijih eko šole. Ko jih ne izpolnjuje več, se zastava šoli odvzame.
Nacionalni programski svet je v letošnjem šolskem letu podelil 16 novih eko zastav in potrdil 40 dosedanjih nosilk zastave.Tudi naša šola jo je dobila.
V	našo šolo poskušamo uvajati celosten pristop k okoljski vzgoji. V izobraževanje vnašamo vsebine o okolju, za okolje in v okolju. Izvajajo se med poukom v okviru učnega načrta in predmetnika, v razširjenem programu v obliki interesnih dejavnosti, dodatnega pouka in večdnevnih dejavnosti.
V	soboto, 5.5. 2001, je potekal na šoli EKO DAN. Izvajali smo številne dejavnosti, nekatere kot zaključek projektov, nekatere v smislu osveščanja učencev o pomembnosti varovanja okolja, osvajanja znanj o naravi, razvijanja vrednot o naravi in razvijanja medsebojnih odnosov. Eko zastava je prestižno motivacijsko sredstvo eko šol.
Menim, da se bomo prav zato v naslednjem šolskem letu še bolj trudili za doseganje ciljev eko šole.
Koordinatorka EKO ŠOLE: Olga Černe
EKO DAN
Letos, 5. maja, smo učenci in učiteljice stare šole izvedli zanimiv EKO - projekt. Timsko smo načrtovale delo za različne nivoje, blizu otrokom prvih in drugih razredov. Vsak je vedel za svojo zadolžitev in bil tudi sam odgovoren zanjo. Integrirani so bili skoraj vsi predmeti, tako da so učenci pisali, risali, izrezovali in oblikovali iz odpadnih materialov, čistili, iskali in bili kritični do divjih odlagališč. Na koncu smo skupaj naredili še razstavo.
Pri našem delu se večkrat spomnimo na misel Nejca Zaplotnika:
KDOR IŠČE CIU, BO OSTAL PRAZEN, KO GA BO DOSEGEL. KDOR PA NAJDE POT, BO CIU VEDNO NOSIL V SEBI.
Me smo našle svojo pot, ki je le posameznici razpoznavna. Na tej "klasični" poti pa se že vrsto let srečujemo in uvajamo tudi nove pedagogike in metodologije.
Učiteljice:
D.Arko,J.Asič, B. Benčina,
D. Pucelj, M. Rus, A. Tanko
1.	Monteomerv, L. M.
Anne in hiša pri viharnih vrbah
-	ameriški mladinski roman
2.	Igrice za vsak dan v letu
-	družabne igre
3.	Sivec. Ivan Zadnji mega žur
-	slovenska mladinska kratka proza
4.	Goscinv, Rene Nikec in prijatelji
-	francoska pionirska kratka proza
5.	Pfister. Marcus Hopek išče pomlad
-	cicibanova pravljica
6.	Scheidl, Gerda Marie Škoržek
-	cicibanova pravljica
7.	Ruiz - Rivas, Paloma Čas modrecev
-	španska kratka proza
NAJBOU BRANE KNJIGE ZA ODRASLE (april)
ST	AVTOR:	NASLOV:
		
1	Alexander, Jane	Pet minut za lepši dan: vodnik za vitalnost, zdravje in energijo ves dan, vsak dan - medicinski priročnik
2	Grisham, John	Bratovščina - ameriški roman
3	Beauvoir, Simone de	Drugi spol - žensko vprašanje, položaj žensk
4		Cestni atlas Evrope - kartografsko gradivo
5	Chätelet, Noelle	Ženska v rdečem - francoski roman
6	Gross, Stefan F.	Umetnost inteligentnega sporazumevanja: izostrite občutek za medčloveške odnose - priročnik: medčloveški odnosi
7	Frazer, James George	Zlata veja: raziskave magije in religije: okultizem
8	Donner, Florinda	Kolo usode — ameriški roman
9	Nthomb, Amelie	S strahospoštovanjem - francoski roman
		
Ekipno državno prvenstvo v duatlonu Ribnica '01
RIBNIČANI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI V
DUATLONU
V Ribnici smo gostili najboljše duatlonske ekipe iz cele Slovenije.V soparni nedelji, 6. maja, ribniška ekipa ni dovolila nikakršnih presenečenj. Ribničani smo lanskoletnemu naslovu ekipnih državnih prvakov vtriatlonu dodali še lovoriko državnih prvakov v duatlonu.
Ni kaj, Ribničani smo dokazali, da smo v letošnjem letu v duatlonu najboljši. Prvo mesto in naslov prvakov smo osvojili v postavi Damjan Žepič, Damijan Kromar, Miloš Petelin ter Matej Benčina. Seveda, ob pomoči ostalih članov kluba, tu predvsem mislim na Mateja Škufco. Poleg osvojene lovorike smo se triatlonci Triatlon kluba Ribnica letos zares potrudili in izpeljali izredno lepo in razburljivo tekmo. Pri komentiranju tekme nam je pomagal neverjetni in nadvse zanimivi Kondi Pižorn, bolj znan kot Podrepnik iz "mega" serije TV-Dober dan. Tako, da so tudi gledalci, kijih letos ni bilo malo, prišli na račun in se na določene trenutke prav od srca nasmejali. Najlepša zahvala gre vsem, ki so si prišli ogledat tekmovanje in ga s tem popestrili ter izkazali klubu dodatno podporo in zaupanje. Tako kot lansko leto smo tudi letos najprej spustili na progo kadete, ki so se v razdalji 2 km teka - 8 km kolesa - 1 km teka pomerili med seboj. Že na začetku duatlonske preizkušnje je domačin Bojan Čebin poskrbel, da ne bi prišlo do presenečenja glede zmagovalca. Pridobil si je veliko prednost in jo do konca tekme samo stopnjeval. Za drugo, predvsem pa za tretje mesto, pa se je bil boj med Ribničani: J uretom Tankom, Simonom Pogorelcem, Petrom Pucljem in Nejcem Arkom. Na koncu je drugo mesto osvojil Jure, tretje pa Simon. V ženski konkurenci je prepričljivo zmagala Maša Tramte (TK Ribnica) pred Ano Šobar (TK Ribnica) in Lindo Pelaj
(TŠD Grič). Za domači klub sta še tekmovala: Miha in Tanja Zajc.
Na daljši različici tekme - 5 km teka, 20 km kolesa in 2,5 km teka-se je na progo spustilo 64 tekmovalcev iz 12 klubov iz držav Slovenije in Hrvaške.
Sam potek tekme seje odvijal po pričakovanjih, vse do drugega kroga s kolesom, ko je nesrečno odstopil lanskoletni zmagovalec tekme Uroš Velepec. Vzrok je bil odvit pedal. S tem je bila tekma za prvo mesto odprta samo še dvema tekmovalcema domačega kluba, Damjanu Žepiču in Damijanu Kromarju. Na kolesu sta oba lepo sodelovala in si zagotovila dovolj veliko prednost pred drugimi. Na koncu drugega teka je Žepič s silovitim tekom prehitel Kromarja in zmagal. Ostali naši so bili solidni. Miloš Petelin je po slabem prvem teku in odličnem drugem osvojil 8. mesto. L, 2. in 8. mesto je zadostovalo za osvojitev lovorike državnih prvakov. Milošu je na kolesu v zadnjem krogu priskočil na pomoč Matej Škufca, ki pa se je na kolesu tako utrudil, da gaje v drugem teku prehitel klubski kolega in soimenjak Matej Benčina. Ker se pa po novem pravilniku triatlonske zveze Slovenije štejejo za državno prvenstvo štirje člani v ekipi, sije to mesto izboril Matej Benčina, kije osvojil tudi drugo mesto med mladinci.
Na koncu pa, kot se spodobi, bi se zahvalil vsem, ki so nam pri tem tekmovanju na kakršen koli način pomagali: vsem sponzorjem in donatorjem. Občini Ribnica, Športni zvezi Ribnica, županu Jožetu Tanku, predsedniku Športne zveze Ribnica Benjaminu Henigmanu, redarjem, prijavni službi...
Vsi tisti, ki vas kaj več zanima o tekmi, ekipi in delu Triatlon kluba Ribnica, si lahko ogledate našo spletno stran: www.Triatlon-klub-Ribnica.si
Miloš Petelin
»Pravi triumf Maše Tramte,« je bilo slišati iz zvočnikov, ko je mlada doienjevaška duatlonka kot zmagovalka med kadetinjami prišla v cilj.
Foto Tone Tramte
To je preizkus lastne vzdržljivosti in močna volja jih pripelje na cilj! Marka, ki je kot ljubljenec publike prišel zadnji, je duhoviti Kondi pospremil z besedami: “Samo, da si prišel!’’, vse ostale, ki so pred njim pritekli nazaj, na dobro obiskani stadion, pa je poprosil: “Sam ’ tol 'k ’, da pomahate in pokažete, da ste še živi!’’.
Foto Lado Mihelič-Dado
Duatlon Kamnik 2001
Za prvo letošnjo preizkušnjo smo člani TK Ribnica izbrali tekmo za slovenski pokal v duatlonu v Kamniku. Tekma je bila v soboto, 21.4 2001. Na krajši različici duatlona 2 km - 8 km - 1 km, kije štel za slovenski pokal kadetov, je zmagal Bojan Čebin pred Juretom Tankom in Petrom Pucljem (vsi TK-Ribnica). Za Ribnico so nastopili še: Simon Pogorelc, Miha Zajc in Tanja Zajc.
Na malo daljši razdalji, 5 km - 20 km - 2.5 km, smo se pomerili mladinci, člani in veterani. Zmago je slavil Uroš Velepec (Novice Extrem) pred Damjanom Žepičem (TK Ribnica) in Damijanom Kromarjem (TK Ribnica). Na 9. mesto se je uvrstil Miloš Petelin, na 11. Matej Škufca, in na 26. Matej Benčina. Na tej tekmi pa je letos debitiral in se tako pridružil veliki družini triatloncev še Sašo Vrbinc. Čestitam mu in želim, da vztraja v tem športu.
Triatlon Trst -Citta di Trieste
Za 1. maja, ko so nekateri praznovalci po naporni noči še spali, smo odšli na sprint triatlon v mesto Trst. Pomerili smo se na razdalji sprinta 750 m - 20 km - 5 km. Na startu je bilo 200 tekmovalcev iz 6 držav. Konkurenca je bila zelo močna, saj so bili zbrani močni Italijani, Avstralec, Avstrijci... Za Ribničane smo nastopili Damijan Kromar, Miloš Petelin, Mitja Dečman in kadet Nejc Arko. Po neuradnih rezultatih (uradnih rezultatov še nismo prejeli) je bil Damijan šesti, Miloš pa seje uvrstil okoli trinajstega mesta. Za Mitja in Nejca na žalost niti približno neverno uvrstitve. Nejc je v svoji kategoriji (kadetov) zmagal. Kot zanimivost naj povem, da je bila temperatura morja 14 stopinj, zraka pa 31. Triatlonci smo seveda plavali v neoprenskih plavalnih oblekah.
i i vjTTKiixrici
i>irxji>1	.r i irxi.i ^i*>«e«>
8. KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI
(TOUR DE SLOVENIE, 08.05 -13.05.2001)
Kot veliko evropskih držav imamo tudi Slovenci svoj to ur - kolesarsko dirko PO SLOVENIJI, za katero si organizacijski odbor, tehnični odbor in ostali izvajalci z odlično izvedbo, kvalitetno mednarodno udeležbo tekmovalcev in s čimvečjim številom gledalcev trudijo, da bi bila kar na naj višji ravni.
Dirka na naših tleh predstavlja priložnost za uveljavitev domačih kolesarjev in promocijo naše dežele, s tem pa prispeva k turističnemu
ugledu Slovenije v svetu.
Kolesarstvo postaja ena najpomembnejših športnih panog v državi, ne samo po množičnosti, pač pa tudi po kakovosti. Iz leta v leto se prebija v evropski vrh. Glede na to, da so najboljši evropski tekmovalci v svetovnem vrhu, pomeni, da kolesarska Slovenija ne samo lovi, pač pa drži stik s svetovnim vrhom.
In temu mozaiku je tudi letos dodala svoj kamenček občina Ribnica.
V Ribnici je bil v nedeljo, 13. maja, start zadnje etape letos že 8. dirke Po Sloveniji. V prijaznem sončnem vremenu se je na trgu zbrala lepa množica obiskovalcev, ki so pozdravili najboljše, najbolj vztraj-ne kolesarje letošnjega toura, ki so skupno prevozili 1005 km.
S tem se je naša občina ponovno postavila ob bok znanim turističnim krajem, kot so: Čatež, Beltinci, Radenci, Ptuj, Zreče, Rogla, Maribor, Ljubljana, Ajdovščina, Ivančna Gorica, Sežana, Vršič, Novo mesto.
Kolesarji, ki jim je bilo letos vreme izredno naklonjeno, so poleg Slovenije prišli iz Avstrije, Nizozemske, Italije, Švice, Poljske in ZDA. Letos pa je bila med ekipami tudi italijanska profesionalna ekipa Mapei, ki daje najboljše kolesarje tudi na legendarne Giro di Italia in Tour de France.
Končni vrstni red dirke Po Sloveniji je bil sledeč: 1. Zakirov (Rusija - Amore&Vita), 2. Derganc (SLO - Krka Telekom), 3. Miholjevič (Hr. - Krka Telekom).
Ekipno so prvo mesto slavili Poljaki (Amore&Vita), sledili so Slovenci (Krka Telekom), tretji so bili Italijani (Mapei).
Še ena uspešna dirka torej, z udeležbo doline suhe robe in lončarstva. Za naslednje leto napovedujejo prireditelji višjo kategorijo tekmovanja, kar obeta še bolj odmevno dirko, s še močnejšimi ekipami. Napovedali pa so tudi: "Na svidenje v Ribnici maja 2002."
Sponzorji letošnjega starta 7. etape v Ribnici so bili: OBČINA RIBNICA, RADIO ZELENI VAL, OPTIK POZNIČ. GRAFIT - podjetje za gradbeništvo in trgovino, AVTOHIŠA ZALAR - pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL iz Malih Lašč.
Marko Modrej Foto A P
Uspešna sezona Plavalnega kluba.	Veterani RK Inles - Riko
a žal prekratka	zmagovalci mednarodnega turnirja
Pretekla plavalna sezona je bila za Plavalni klub Ribnica nadvse uspešna. V tečaje plavanja, plavalne šole in v proces treniranja je bilo vključenih čez 100 otrok med 6. in 11. letom starosti. Vaditelji kluba so opravili nekaj manj kot 800 delovnih ur in so sodelovali tudi z ostalimi najemniki bazena, predvsem z vrtci in šolami iz celotne regije (Kočevje, Nova vas. Velike Lašče). Vse skupaj ni ostalo neopazno in na Plavalni zvezi Slovenije so poskrbeli, da smo dobili profesionalnega trenerja, ki je pomagal pri delu v vseh pogojih.
Tako smo dobili skupino perspektivnih otrok, ki bi morali zaradi predčasnega zaprtja bazena prekiniti vadbo. Po predhodnem sestanku s starši so skoraj vsi pokazali interes, da njihovi otroci nadaljujejo s treningi. Tako smo najeli plavalno progo na kopališču Ilirija in organizirali prevoze v Ljubljano. Gre za skupino 20 plavalcev, ki bodo, nekateri trikrat in nekateri dvakrat tedensko, potovali v Ljubljano na trening.
Zahvalili bi se vsem, ki so kakorkoli pomagali klubu, predvsem pa Maxiles trgovini, Obrtni zbornici Ribnica in pa staršem naših plavalcev, ki so čedalje bolj angažirani pri delu kluba.
Drago Marjanovič Foto Ivan Rajh
Rokometaši - veterani rokometnega kluba Inles - Riko so med prvomajskimi prazniki sodelovali na mednarodnem rokometnem turnirju »Rodinov memorial« v Izoli. V močni konkurenci dvanajstih moštev iz šestih držav so prepričljivo zmagali v vseh tekmah predtekmovanja, v finalu pa premagali tradicionalnega tekmeca iz časov nastopanja v jug. II. ZRL - moštvo
Rovinja, in osvojili prvo mesto.
Igrali so: Stojan Geize, Andrej Mate, Brane Ambrožič, Janez Ilc, Zdenko Mikulin, Božo Karpov, Stane Kersnič, Tone Andoljšek in Tine Svetič.
Rokometni klub Inles - Riko
DRUGA TEKMOVALNA SEZONA ZA MLADE CLANE TSD GRIČ
Po lanskoletnem tekmovalnem krstu so se mladi športniki Turističnega športnega društva Grič tudi letos z vso vnemo lotili kondicijskih treningov in se tudi že udeležili nekaterih tekmovanj terdosegli lepe uspehe.
VIPAVSKI TEK
Duatlonu v avstrijskem St. Veitu, o katerem smo že poročali v prejšnji številki, je najprej sledil Vipavski tek, kot drugi v seriji Primorskih tekmovalnih in rekreacijskih tekov za pokal Sobote. Prireditev obsega pokalne teke, od katerih je osem šolskih tekmovalnih tekov. Teki za šolsko mladino potekajo v šestnajstih kategorijah, ločeno za fante in dekleta, po letnikih rojstva od 1986 do 1994 in z dolžinami prog od 500 - 2000 m. Teki se točkujejo, tako da se seštevajo točke na najmanj petih in največ šestih tekih. Ob udeležbi na šestih oz. osmih tekih se tekaču upošteva šest najboljših uvrstitev. Prav tako je točkovanje ekipno in se šoli, klubu ali društvu šteje najmanj šest najboljših uvrstitev. Na koncu sezone bodo najboljši posamezniki in ekipe nagrajeni s pokali, prav tako bodo s priznanji in praktičnimi nagradami za svoj trud poplačani vsi osnovnošolci, ki so tekmovali na najmanj
petih tekih.TŠD GRIČ želi s svojimi člani na teh tekih doseči vidne dosežke posameznikov, prav tako pa se uveljaviti kot društvo - čeprav je maloštevilno, v primerjavi s šolami in atletskimi klubi, zastopanimi na tekmovanjih. Izmed 16-ih kategorij lahko Gričani trenutno zastopajo 3: -dekleta 1.90, fantje 1.91, fantje 1.88.
Vipavski tek 7. aprila letos je že prinesel 3
medalje v dveh od teh kategorij. Rezultati so bili
sledeči:
dekleta'90:
srebro Linda Pelaj;
fantje '88:
srebro Albert Pelaj, bron Lovro Oražem, 7. mesto Tadej Osvald;
fantje '91:
5. mesto Nejc Henigman.
Tudi na naslednjem teku v Dobravljah, 20. aprila, je za Gričane pritekel bronasto medaljo Lovro Oražem.
DUATLON - RIBNICA 2001
Gričani so se udeležili tudi domačega duatlona v Ribnici 6. maja, ki gaje s pomočjo Občine Ribnica in sponzorjev organiziral Triatlon klub Ribnica. V nasprotju s kamniško tekmo so bile na naši tekmi na žalost vse kategorije osnovnošol-
cev združene v eno samo kategorijo kadetov, tako da so mladi Gričani na progi dolžine »2,6 km tek - 8,5 km kolo - 1 km tek« v primerjavi s starejšimi kolegi imeli že na startu zmanjšane možnosti za uspeh. Morda pa je ravno v takih potezah organizatorja iskati vzroke za številčno skromno udeležbo tekmovalcev v kategoriji kadetov?! In kako že pravi pregovor- na kom stoji svet? Triatlon in duatlon sta razmeroma mlada športa tudi v Sloveniji, zato mladih tekmovalcev ni veliko. Najmlajši pa potrebujejo veliko mero posluha in prilagajanja na svoji poti, če jo hodijo vštric s starejšimi. A trud in odrekanja so slej ko prej poplačani. Gričani to vemo, zato pustimo času čas.
Kljub vsemu - tudi ribniški duatlon je Griču v zbirko dodal eno medaljo: bron Linde Pelaj. Fantje pa so dosegli sledeča mesta: 6. Albert Pelaj, 7. Tadej Osvald, 8. Lovro Oražem in 11. Gregor Merhar.
ČAKA NAS? AQUATLON.
Energija mladih Gričanov je sedaj usmerjena na priprave za 2. aquatlon v Ljubljani, ki bo 26. maja, pri čemer bo tudi predhodni »Petelinjski tek« v Pivki 12. maja služil kot dober trening.
Tekst in foto O. P.
KAMNIŠKI DUATLON
21. aprila je sledila prva letošnja slovenska duatlonska preizkušnja. Zgodila seje v Kamniku, v organizaciji Triatlonskega kluba TR1ŠPORT. Jutranji dež in slabo vreme tega dne nista odvrnila mladih tekmovalcev, in to se jim je kmalu obrestovalo. Organizator je s posluhom za mladi rod po vzoru avstrijskih kolegov pripravil tekmovanje, ločeno po kategorijah šolske mladine na progi »1 km tek - 4 km kolo - 500 m tek«. Sledil pa je Sprint duatlon za kategorije kadetov, ml. in st. mladincev, članov in veteranov na progi »5 km tek - 20 km kolo - 2,5 km tek«. Zaradi obšolskih obveznosti se duatlona žal niso mogli udeležiti vsi člani TŠD GRIČ, a uspeh kljub temu ni izostal. Dosežki:
Dekleta 1.90-91 - L mesto Linda Pelaj
Fantje 1.88-89 - L mesto Tadej Osvald, 2. mesto Gregor Merhar.
Albert Pelaj se je kot najmlajši tekmovalec udeležil dolgega sprint duatlona in ga končal s solidnim časom. Po pravilih TZS pa se v primeru, ko v posamezni tekmovalni kategoriji ni prijavljeno zadostno število tekmovalcev, ta kategorija priključi k prvi višji. Tako je bilo tudi tokrat, saj so bili kadeti in mlajši mladinci preskromno zastopani. Vendar, pomembno je sodelovati ter si nabirati izkušnje in tega se še kako dobro zavedajo tudi Gričani.
PIAH POHODOV
JUNIJ
Datum:	SOBOTA, 9.6.2001
Kam:	na RADUHO
(2062 m)
Zahtevnost: iz Luč Trajanje:	ZAHTEVNA 8 ur
Datum:	SOBOTA, 23.6.2001
Kam:	na SVINJAK (1653 m)
Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje:	5 ur
Datum:	PONEDELJEK, 25.6.
2001
Kam:	poVELIKOLAŠKI
KULTURNI POTI ^tradicionalni pohod* Zahtevnost: NI ZAHTEVNA Trajanje:	5 ur
Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....).
»Kako SO lepe naše gore!« meje prevzelo, ko sem se v začetku maja podajala v Rusijo pod Kavkaz. Ko sem tako sedela v »veliki ptici« in gledala skozi okno na Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe, mi je prišlo na misel, da bi bilo meni brez teh naših gora in hribčkov resnično težko. Prvič pa sem jih gledala z neke višine, ki mi je ponujala razgled do tam in še dlje. In takrat seje v meni porodil vir občutij in misli na gore... Spoštovanje, pomirjenost, občudovanje, ljubezen, navdih, neizrekljiva lepota, topel pogled, belina pobočij, ostri robovi, pogum, vznemirjenost, hrepenenje, sanje, želje, ideali, tišina, mir, spokojnost, varen objem, utrip življenja, sreča....
CREDO (Rudi Klinar)
Včasih moram poiskati te strme poti, moram položiti nanje srnje roke in stkati tiste čudno lepe vezi, moram priti tja, kjer se zdi, da besede drugače zvene in se drugače pogleda v oči.
Srečno in varno, kamorkoli vas bo popeljala pot - na samotne poti ali pa skupaj s PD Ribnica na zanimive pohode, predlagane v planu pohodov! Vzemite pa si tudi čas, ustavite se ter prisluhnite lepoti in glasbi narave! Zdenka Mihelič
11X1 JL«10^1 s
fl Plezalske prigode m iz dežele makaronov
0 5
6
No, kotvsako leto seje plezalska druščinaza prvomajske praznike podala osvajat nove smeri in sproščat adrenalin. Tudi tokrat smo »premikali gore« in osvojili lep kupsmeri ter pridobili tako izkušnje kot kondicijo.
Naša tokratna druščina je štela devet glav: Ata Urh, Srečni Srečko, Denis Pokora, Aleš Polentan-jamnjam, Dejan Zakajnimambicikla,Two-nose Metka, Matej Neroda, ErihJi' in Barbara Naturblond in si izbrala idiličen okoliš Gardskega jezera v Italiji, saj nam jeza dva palca debel plezalski vodničekobetal ogromno število tako plezališč kotsmeri za mojstre in začetnike.
Ko smo prišli tja, sem ostala tako rekoč brez besed.
Pa ne od sedemurne vožnje, temveč od lepot narave, saj tako pravljičnega kraja nisem videla še nikjer na
tej naši ljubi Zemljici, pa zadnje čase ne potujem -----------------
prav malo. Sonček nas je spremljal vse dni dopusta, živozelene barve so se sklanjale nad nami tako v kampu kot v plezališčih. A vse to bi bilo preveč lepo, če ne že kar kičasto, če ne bi vsak dan višja sila poskrbela za to, da smo imeli skrbi. Prijazni domačini najbrž Slovencem niso preveč naklonjeni, saj seje vse skupaj začelo s komplikacijami že na meji, nadaljevalo pa še istega dne z izgubljenim nahrbtnikom, ki se je potem na srečo čudežno našel. Takoj naslednjega dne je naš briljantni plezalec Urh pobledel sredi detajla v smeri, ko je zagledal na parkirišču poleg svojega avtomobila policiste in nekaj minut za tem še pajka, ker je bojda za dva metra "fahr parkirni prostor. Tukaj so se začeli finančni izračuni o tem, ah si lahko zvečer privoščimo sladoled ah pa bi raje drugi dan kupih kilogram kruha več... No, to seveda še ni bilo vse. Po naslednjem plezalsko
uspešno prestanem dnevu smo naleteli na kolege iz Ljubljane in jih povabili na prijateljsko tekmo med dvema ognjema. Tu sije naš najmlajši član zvil gleženj in prav bridko premišljal o tem, da morda celo plezanje ni tako nevarno kot pa razne igre z žogo, če Nemci parkirajo avtomobil sredi ceste in se vanj zaletiš. Da sploh ne govorimo o tem, da so nam naslednjo noč vlomih v avto in odnesli denarnice s 60.000 SIT gotovine, kar seveda lastnike kampa ni niti malo zanimalo. To nas je dokončno prepričalo o tem, da smo v denarnih škripcih, kar smo sicer pomislili že ob prihodu v mesto, saj so tam zaradi številnih turistov temu primerne tudi cene. No, tako smo se tudi za obisk Gardalanda obrisali pod nosom, dasi je bil v našem načrtu, saj vendarle tudi plezalci potrebujemo dan počitka. No, na srečo so bili lopovi vsaj toliko pošteni, da denarnic niso vrgli v reko, kot to storijo običajno, temveč so se našle z vsemi dokumenti vred. Res čudna stvar, da so pri vseh dobrih kolesih, kolikor se jih tam vidi, ker je okolica jezera paradiž za gorske kolesarje, ravno ta ostala nedotaknjena. No, še ena sreča v nesreči je bila, da so bili lopovi amaterji in niso uspeh
Prvi dan nasmeh bil je še sladak, drugi dan krepko grenak
Miloš in Aleš v napadu
razvozlati, kako vlomiti v forda, ker bi bila potem škoda neprimerno hujša. Tako smo bili prebivalci našega šotora primorani raj zapustiti v torek namesto v nedeljo, saj smo imeli denarja ravno še za kamp in za bencin. Seveda je preostala polovica klape doživela še nekaj žalostnih trenutkov, ko je sredi smeri odfrčal 200 m v globino fotoaparat z dragocenimi posnetki vred, naposled pa jih je tudi dež v sredo prepričal, da morda niso več zaželeni. No, mene osebno je najbolj prizadela ravno kraja, in iz samega besa zaradi dejstva, da bomo morah prej domov, sem tistega dne podrla svoj osebni rekord. To mi je dalo toliko zaleta in volje, da sem pozabila na vse pripetljaje, saj ima vsak užitek svojo ceno.
Ne bom se prav veliko zlagala, če rečem, da živim skoraj samo še za plezanje. Pa naj ljudje temu rečejo zasvojenost, mazohizem ah norost. Stari rek pravi: »Vsako tele ima svoje vesele«. Kdor ne bo poskusil, ne bo mogel nikoli razumeti, kaj nas vedno znova žene v skrajne napore. Kaj šele, da bi razumel, zakaj je tako lepo čutiti, kako se po žilah pretaka adrenalin ah strah, kakor ga že poimenujete. To je najslajša hrana za dušo. Nič ni lepšega, kot biti tako zadovoljno izčrpan in s popraskanimi koleni, ko se cel dan trudiš osvojiti nekaj, kar se ti zdi komaj verjetno, potem pa se sesesti na stol, odpreti steklenico osvežilne pijače z vitaminom B12 in na soncu zapreti oči. Takrat začutiš, kako se ti po vsakem vlaknu telesa sprehaja nepopisno blažena sreča v mavričnih barvah. Nič na tem svetu ni tako dragocenega kot trenutki, ko si v svoji koži tako srečen, da bi objel cel svet. In čeprav od same radosti ne moreš zaspati dolgo v noč, saj strmiš v zvezde in poslušaš ptičke, ki tam sploh ne utihnejo, ko vsi tvoji prijatelji že spijo, sam pa se utapljaš v sladkih občutkih svojih misli, se drugi dan zbudiš kot prerojen. Nekaj ur spanca, nekaj minut zbiranja sončne energije, in že komaj čakaš nov dan. Še lepši, še bolj utrujajoč. In veš, da boš še srečnejši.
Za vsakega človeka obstajajo kraji, ki jih vidi prvič, pa se počuti, kot bi bil tam doma. In mestece Arco, kjer smo bivali tistih nekaj dni, je gotovo eno mojih najljubših. Morda zaradi spoznanj, ki so se mi porajala v poznih nočnih urah, morda zaradi novega zaleta, ki sem ga tam dobila, ah zaradi dopusta, kjer so se izgubile vse skrbi, ah pa preprosto zaradi izredno ubrane druščine. Tudi neprijetni pripetljaji mi ne morejo pokvariti lepih slik, in komaj čakam priliko, da bom šla lahko spet tja. Morda bi vam celo priporočila, da preverite moje trditve o izredni lepoti narave in o spokoju, ki te tam prevzame. Seveda pa pazite na lastnino. Vendar, konec koncev, kdor bi rad živel čisto mirno in lagodno življenje ter mislil, da se mu doma na kavču ne more narediti ničesar, se pošteno moti. Kaj pa, če se nad vašo hišo zruši helikopter? Ali je res občutek varnosti več vreden od tega, da pozabiš na skrbi in si preprosto to, za kar se ljudje trudimo na najrazličnejše načine vse življenje - biti srečen? In človek ni srečen takrat, koga skrbi, kaj se lahko zgodi njegovemu kupčku denarja. Niti takrat, ko je tako pomemben, da se mu ljudje klanjajo na vsak njegov gib, ker se tega naveliča. Sreča je, ko zamižiš in se ti po hrbtenici sprehodi tisoče mravljincev. Kot bi bil sveže zaljubljen... In še več kot to. Svoboden, s pomirjeno dušo in razigranim srcem.
Marjetka Porenta
Foto Denis Tekavec - Šiš
NEKDAJ BIL JE TAKŠEN 1 RIBNIŠKI VSAKDAN... O
W
RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMI)
19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
Narod, ki nima svoje zgodovine ali pa svojo zgodovino zanemarja, je obsojen na propad. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za našo lokalno zgodovino. Ribnica s svojo okolico je ena izmed redkih slovenskih pokrajin, ki ima Mag. BRANE KOZINA ohranjeno bogato dediščino v pisnih dokumentih, ki so ohranjeni v slovenskih arhivih. Lahko smo srečni, ponosni in hvaležni našim predn ikom za to bogastvo.
Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju" v arhivu in iskanju "nečesa novega".
Z izborom dokumentov ali njihovih delov skušam predstaviti življenje v Ribnici v obdobju 1875 do 1941, osvetliti tedanje življenje, delo, navade..., s tem pa posredno pritegniti "radovedneže", da skupaj prispevamo nekaj k monografiji Ribnice in Ribniške doline, ka r naj bi bil cilj našega dela. Izziv velja.
Mag. Brane Kozina
VIL del
ŽUPANSTVO RIBNICA-RAZGLAS 16. APRIL 1896
Ker nekateri ljudje hodijo živino in konje napajati k novemu koritu z vprežnimi vozovi, ter bi se s tem lahko korito poškodovalo se napajanje z vprežnimi vozovi pri imenovanem koritu per globi 10 gld, odnosno 48 ur zapora v smislu 59. občinskega reda zanaprej prepoveduje.
Opomni se še, da bi moral oni, kteri bi korito poškodoval tudi škodo povrniti, katera bi lahko narasla jako visoko, ker je ta naprava draga stvar. Prav isto prepoveduje se tudi na ceste in občinska pota, zlasti v ribniškem tergu pominje in drugo nesnago metati in na cesto in pota kupe kamenja, gnoj, derva in drugo lesovje shranjevati in vodo in gnojnico na cesto napeljevati...
ŽUPANSTVU OBČINE RIBNICA-SREZ KOČEVJE 14. OKTOBER 1933
Ker se v vaseh Gorenja vas, Breg, Hrvača in Goriča vas množijo slučaji griže, je tukajšnji zavod odredil obvezno zaščitno imunizacijo vseh prebivalcev teh vasi. Vsi prebivalci morajo na imunizacijo tešči ob 7. uri zjutraj. Ker se bo imuniziralo po kapljicah mora vsakdo prinesti svojo žlico s seboj.
KOMANDA MESTA RIBNICA IN OBČINA RIBNICA-RAZGLAS 26. AVGUST 1942
Vsem lastnikom smuči, sporočamo, da morajo na podlagi naloga Višjih oblasti do 10. septembra 1942 oddati svoje smuči s vso pripadajočo opremo pri Vojaški komandi v Ribnici ali na Karabinerski postaji.
Proti vsakomur, ki bo posedoval po tem datumu smuči, se bo postopalo po zakonu ter ga občutno kaznovalo (3 mesece zapora in 5000 lir denarne kazni, v slučaju pa, da se smuči namenoma skrije je kazen dvojna).
OBČINA R1BMCA-P0ZIV 13. APRIL 1939
Podpisani predsednik občine Ribnica pozivam spodaj navedene posestnike, da takoj pošljejo vsak po par mož v gozdove male gore, da pogasi-
■
jo požar, ki je nastal v gozdovih označenih pos- ^ estnikov ali v bližini istih.	p.
Kdor se ne odzove takoj temu pozivu, se bode i/J postopalo proti njemu po zakonu in bode sood- gg govoren za škodo, ki bo nastala po njegovi krivdi. * Temu pozivu so se dolžni odzvati tudi tisti, ki |¥j imajo v bližini par km svoje gozdove.	■
Podpisi (op. B.K.): Gederer Karolina, Picek Franc, Križman Ivan, Petek Franc, Podboj Slavko, Lovšin Anton, Petelin Marija, Klun Ivan, Pelc Anton, Pelc Franc, Geize, Andoljšek Alojz (Hrovača), Lesar Anton (Hrovača), Stupica Filip (Hrovača), Češarek.
OBČINA RIBNICA-SRESKO NAČELSTVO V KOČEVJU 6. JULIJ 1935
Velika škoda, ki jo nam povzročajo razni glo-davci v našem skupnem narodnem gospodarstvu nam bode pojasnjena, a ko upoštevamo velikansko razplojevalno možnost teh škodljivcev. Letno namreč zmore vsaka podgana ali miš večkrat skotiti in mlade živali se vedno že po kratki dobi medseboj plodijo. Tako se je izračunalo, da skoti poljski mišji par letno 360 potomcev. To velikansko število miši, torej potomstvo enega leta iz samo enega para potrebuje za svoje življenje okoli 1 vagon žita...
Zato odrejam: da mora vsak posestnik na svojem zemljišču zatirati poljske miši, tako kot je predpisano. Naslovu naročam, da določi v vsaki vasi po enega ali dva vestna in umna kmetovalca, ki naj v okolišu vasi nadzorujeta skupno akcijo za zatiranje miši, ter o tem poročata.
Pri zatiranju poljskih miši se mora najprej ugotoviti katere mišje luknje so zasedene. Zato vse mišje luknje zasujemo z nogami: naslednji dan so zasedeni rovi zopet odprti. V te nasujemo vsakokrat 4 do 6 zolio zrn. To delo ponavljamo.
Pri tem opozarjam, da so zolio zrna človeku in živalim nevarna, ker so hud strup, zato jih je nasuti globje v mišji rov.
OKRAJNEMU GLAVARSTVU V KOČEVJU
3.1.1944
Podpisana občina Ribnica sporoča, da je bil grad v Ribnici v noči ob kakih 1/2 12. uri 21.
1.1944	požgan. Tuje bila civilna bolnica z več zaklonišči za kakih 200 oseb požgana od partizanov. Ogenj se je zelo hitro razširil v celotno glavno poslopje.
Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo na razpolago potrebnih brizgalk in pomanjkanje benzina, hidranti so bili zamazani, tako, da seje začelo gašenje predvsem s škafi.
Človeških žrtev ni bilo, sedem bolnikov se je pravočasno rešilo, ravno tako kot skoro vso bolniško opravo.
Dognalo seje, da razni fantički še vedno kar zaporedoma zažigajo ostanke gradu in celo grajske hleve.
To zažiganje nima nikakega druziga pomena, kot da preti tergu Ribnica nevarnost.
Starši se opozarjajo na to dejstvo, ter da otroke strogo podučijo, zlasti, ker cela občina Ribnica nima gasilske priprave in tudi ne potrebnega bencina.
(Se nadaljuje)
Pa ga imamo, ultrazvok!
Končno, z dvomGjiečno zamudo od načrtovanega roka, je Zdravstveni dom dt. Janeza Oražma Ribnica bogatejši za ultrazvočno dictgnostiko. V zadnjih dneh aprila je namreč v skladu z javnim razpisom dobavitelj, podjetje Medias International iz Ljubljane, izročilo napravo znamke Medison-Kretz zdravstvenemu domu, V maju so bile tako prvim bolnicam na voljo tudi ultrazvočne storitve. Bolnicam, ker bo sprva ultrazvok namenjen diagnostiki ginekologije in porodništva. Storitve s področja porodništva so namreč del pravic iz zdravstvenega zavarovanja, in upamo, da nam jih bo zdravstvena zavarovalnica v pogodbi za leto 2001 tudi v ustreznem deležu priznala. Sčasoma nameravamo ultrazvok uporabljati tudi za diagnostiko bolezni trebušnih organov, a za tiste preglede zdravstveno zavarovanje ne bo plačnik. Dogovori o pogojih organiziranja tovrstnih pregledov še potekajo.
Zahvala
Namen pričujočega sestavka je javna zahvala vsem, ki ste željo bolnikov in zdravstvenega doma razumeli in v več kot pol leta trajajočih aktivnostih prispevali vsa potrebna sredstva za nakup naprave. Vrednost investicije je skoraj 6 milijonov tolarjev in nedvomno v času in okolju predstavlja zavidljiv dosežek. Še posebej, ker se nekateri donatorji sredstev pojavljajo v več vlogah. Naj na prvem mestu izpostavim Lions klub Ribnica, ki je že drugo leto zapored sodeloval pri posodabljanju opreme zdravstvenega doma. Njihov vpliv in delež sredstev je predstavljal zagon celega projekta. Razumevanje in podpora Urada župana Ribnice v številnih srečanjih in deležu sredstev Občine Ribnica predstavlja drugi temeljni kamen. Zah vala je namenjena Lekarni Ribnica in Invalidskemu podjetju Ribnica, Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Društvu za boj proti raku za ljubljansko in zasavsko regijo in tožilstvu v Kočevju. V sredstvih je vključen tudi izkupiček dobrodelne prireditve Ribniški šport v letu 2000. Prispevala so podjetja Ribniške doline in širše okolice, denar so nakazali tudi številni posamezniki. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Hvala tudi lokalnim medijem, ki so spremljali akcijo. Cilj je dosežen. Naj idtrazvok skrajša pot od bolezni k zdravju!
Direktor Peter Rus, dr. med.