Ameriška Domovi m
.1% /vi' E R ■<=/* 111—HOIW1E
No. 181
roR^GN^IfLANGUAO^ONLV	and Internattoml CirculatJan
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1959
SLOVCNIAM
MORNING NCWSPAPO*
ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL
Zvezni administraciji začel jeklarski itrajk postajati neprijeten
Novi grobovi
Frank Neki.c St.
V petek popoldne je po težki operacija umrl Frank Nekic St. z 1210 Norwood Rd. Star je bil 72 let in rojen v Dalmaciji, od
Sen. Kennedy prijema vlado zaradi postopka med jeklarsko stavko
aVcev. Predlog je bil spre-2 veliko večino.
------o ------
jehz*u b0 bojkotidal 10-e kitajske komu-nistične revolucije
^ E\V DELHI, Ind. — V Pei-sl0^ se pripravljajo na velike lf0jj6sriosti, ki se bodo začele o-fijg1 ^ °ktobra in ki bodo name-reVoj ^esetletnici rdeče kitajske Y ^oije.
Vse ^ew Delhiju se je nabralo fcist.^0 komunistov in komu-teijlcn^ sopotnikov, ki so ho-j . 1 slovesnosti. Račune r°^jJe Prekrižal Nehru, ki je na-sttie 2Unanjemu ministru, da ne sta 2clati nobenega potnega lihi ^ a -kitajsko. Kaj takega ne če h letom dni od njega nih-
prioakoval.
kaj zapušča ženo Mary, roj. Udovič, sinova Franka Ml. in Johna, hčere Mary Febbo, Helen in Lucille ter 4 vnuka, v starem kraju pa eno sestro. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija.
John Verlič
Pretekli petek je umrl v St. Alexis bolnišnici 81 let stari, neporočeni John Verlič z 18924 Neff Rd., doma iz Smlednika pri Kranju, od koder je prišel sem 1. 1903. Zadnjih 15 let je bil v pokoju, preje pa je bil 28 let zaposlen v delavnicah N. Y. Centi al železnice. Izhaja iz dru-žme, kjer je bilo 9 otrok. Njegov brat Peter živi na Pawnee Ave., sestra Mana pa v Evropi. Sestra Mary Petelinkar je umrla v Clevelandu pred nekaj leti, brat Andrew pa pred 8. Pokojni je bil član Društva Naj sv. imena fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo jutri ob 8:20 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Theresa Matyjasik
V	petek je umrla na svojem domu 77 let stara Theresa Matyjasik, poprej Rosie Zupančič, doma iz Lučiče pri Polzeli na Štajerskem. Tu zapušča soproga Feliksa, sina Viktorja Podbregar, hčer Leono Kremžar, 4 vnuke in 10 pravnukov. Pokojna je bila članica Društva Združene Slovenke št. 23 SDZ, Waterloo Grove W. C. No. 110 in Kr. št. 1 Progresivnih Slovenk. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz Mary Svetek pogreb, zavoda
cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John Bratkovich
V	soboto je nekdo, ki je bil na lovu, našel v gozdu ob progi truplo Johna Bratkovicha, ki so ga pogrešali že dva meseca. Pokojni se je vračal s počitnic v Floridi, pa izginil iz vlaka, s katerim se je vozil. Sodijo, da je po nesreči padel iz vlaka in se ubil. Pokojni je bil star 78 let in je stanoval pri svoji hčeri na 1586 Larchmont Rd. Bil je vdovec. Žena Ana mu je umrla 1. 1953. Zapustil je hčer Terezo Koss, sina Jamesa Roderlick (v Belting, Mich.), vnukinjo Sandro in več drugih sorodnikov. Doma je bil na Primorskem, od koder je prišel sem pred 49 leti. Nad 27 let je bil zaposlen pri United Air-bnes kot mehanik, zadnjih 12 let pa je bil v pokoju. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele pogreb, zavoda na E. 152
Delavski tajnik je namignil koder i6 Prišel Pred 47 letL Tu' Uporaba Taft - Hartleyevega jeklarski industriji, naj bo pametna in se sporazume z unijo, če s'e noče izpostaviti nevarnosti, da bo Kongres v januarju nastopil proti njej.
SAN FRANCISCO, Calif. — federalni tajnik za delo Mitchell je govoril na AFL-CIO konvenciji v San Francisco tudi ° jeklarskem štrajku. Rekel je, d3 ima sicer Eisenhower pravi-cc> da požene tovarne za 80 dni v obrat, toda ne veruje, da bi bil s1rajk p0 tej dobi tudi dejansko končan. Ako se začne znova, ne ko preostalo nič drugega, kot da Re Kongres začne baviti s štraj-kom.
Da bo Kongres šel na roko ^ajpreje vsem drugim, potem seie podjetjem, je za tajnika popolnoma jasno in razumljivo.
^ato je Mitchell pozval jeklarno industrijo, naj ne tvega federalne zakonodaje, kajti tam se J° slabo odrezala. Ako podjetja Pečejo vsega tega vpoštevati, so 2el0 kratkovidna,” tako je reke1 Mitchell.
lz tajnikove izjave se da za-Mjučiti, da se je federalna administracija začela odmikati od j1-Povratnega stališča podjetni-y°v> ki hočejo uniji vsiliti svoje Pegoje. Eisenhower sam se o mn še ni izjavil, na zadnji ti-v°vni konferenci je rekel, da Pe vidi razloga, zakaj naj bi Menjal svoje misli o tem štraj-
. 1 ^trajk sam je že začel kazati
Posledice v našem gospodarstvu.
° se vidi iz indeksa za industrij-e proizvodnjo. V letošnjem ^ ruarju je bil 145, do junija je 'ezel na i55j oc}	pa pada.
j lul'ju je bil 153, v avgustu > v septembru bo pa še nižji, aRi nekaj metalnih podjetij je estai0 2 obratovanjem, ker m je zmanjkalo jekla.
Medtem je vodstvo AFL-CIO ^’edlagaio konvenciji v San ranciscu, naj unije nabero me-*Cno ^o $30 milijonov za podpi-c!ei^e brezposelnih jeklarskih
Vremensh
prerok
pravi:
"ua °b1ačno in toplo. Naj-65 eniperatura 87, naj nižja
zakon a seda j bi bila enaka zlcmitvi stavke.
YOUNGSTOWN, O. — Sen. John F. Kennedy je v soboto zvečer mladim demokratom Mahoning okraja dejal, da so vsa dejanja, ki jih je zvezna vlada doslej nparavila v zvezi z jeklarsko stavko koristila industriji. Govoril je na letni “Roosevelt-Truman” večerji, ki jo je priredila okrajna organizacija mladih demokratov.
Kennedy, ki je trenutno eden vodilnih kandidatov za predsednika med demokrati, je izrazil mnenje, da bi bil poseg zvezne vlade v stavko na temelju Taft-Hartleyevega zakona enak zlomit vi stavke. Če jih namreč predsednik sedaj na temelju tega zakona pošlje nazaj na delo, jih bo postavil tam nekje okoli Božiča znova pred odločitev, ali sprejeti zahteve, jeklarn ali začeti zopet stavkati.
Senator se je dotaknil tudi mednarodnega položaja in označil republikansko politiko tudi v tem pogledu za neprimerno. Po njegovem republikanci nimajo pravega razumevanja za današnji svetovni položaj.
Eisenhower se obregnil ob demokratski Kongres
GETTYSBURG, Pa. — Predsednik Eisenhower, ki je prišel za konec tedna sem na svojo farmo, se je obregnil ob demokratsko večino v Kongresu, da je zvezni proračun v marsičem spremenila, g;a obrezala, kjer to ne bi smela, in ga ppvečala, posebno v dolgoročnih hačrtih. Tako je dodala velike |sote, ki ne bodo samo povečale naše finančne težave, ampak tudi te naših vnukov. Predsednik; je napovedal, da se bo tudi prihodnje leto z vso silo upiral “razinetavanju” v proračunu zvezne vlade.
V imenu demokratskega Kongresa je odgovoril načelnik finančnega odbora Predstavniškega doma Clarence Cannon, da je Kongres zmanjšal celotne od Eisenhowerja predložene izdatke za en bilijon in s tem pokazal jasno svojo voljo za varčevanje z javnim denarjem.
Hoffa prvi prišel pod udarec novega zakona
SAN FRANCISCO, Calif. — Federalni tajnik za delo Mitchell je oznanil na AFL-CIO konvenciji v San Franciscu, da je dal znanemu voditelju unije transportnih delavcev Hoffi poziv, naj tekom 10 dni pove, kaj vse je ukrenil proti tistim uradnikom njegove unije, ki so bili St. v cerkev Marije Vnebovzete ' obsojeni po kazenskih sodiščih, ob desetih, nato na pokopališče p0 noVem delavskem zakonu sv. Pavla v družinski grob. Na ne smejo biti taki uradniki na mrtvaškem odru bo danes od 7. nobenih odločilnih mestih v u-zv. do 10. zv. in jutri od dveh n;jah. Menda je v uniji precej pop. do desetih zv.	J takih Hoffinih sodelavcev, ki
Jeffrey Miklaucic	Ijjm novi zakon prepoveduje de-
Po dolgi in mučni bolezni je j0 v unijski organizaciji. Hoffa
preminul na svojem domu na 22401 Beckford Ave. 11 let stari Jeffrey Miklaucic. Zapustil je očeta Johna in mater Ano, roj.
Bogotay, sestro Patricio, staro
mater Jennie Bogotay in več
drugih sorodnikov. Rojen je bil
v Clevelandu. Pogreb bo v sredo zj. ob 8:15 iz hiše žalosti pod vodstvom želetovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od 1. do 10.
Andrew Zalaznik
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl koncem tedna 64 let stari Andrew Zalaznik s 1135 Addison Rd. Nečak Stanley Dressier iz Bradley, 111., pride v Cleveland, da bo uredil vse potrebno za pogreb. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na. E. 62 St.
John Jalovec
Danes zgodaj zjutraj je umrl na svojem' domu na 1361 Gid-dings Rd. 82 let stari John Jalovec. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St.
se je baje že začel posvetovati s pravnimi zastopniki, kaj naj odgovori Mitchellu.
Ima pa Hoffa še druge bolečine. Proti njemu teče tudi sodna preiskava o naložbi vsega skupaj $675,000 unijskega denarja, ki je bil nalojen brezobrestno pri takih bankah, ki so potem posojale denar naprej podjetjem, ki je bil na njih Hoffa zainteresiran. Baje preti radi teh manipulacij uniji izguba okoli $400,000. Sodnija bo skušala dobiti ta denar od Hoffe, ako potek preiskave dokaže, da je obtožba upravičena.
------o----—
Laos je predložil dokaze komisiji Zdr. narodov
VIETIANE, Laos. — Namestnik zun. ministra je predložil štiričlanski komisiji, ki jo je poslal sem Varnostni svet. ZN, dokazno gradivo o tem, da so vietnamske čete v resnici sodelovale pri vdoru komunistov v deželo.
Med drugimi dokazi so tudi ujeti člani vietinamskih rednih | vojaških sil.
SVOBODNI SVET ODKLANJA PREDLOGE TOV. HRUSCEVA
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je pretekli teden govoril pred glavno skupščino Združenih narodov o razorožitvi. Predložil je naj bi tekom štirih let vse države sveta popolnoma u-kinile oborožene sile in orožje uničile. Ostale naj bi le policijske sile za domače potrebe, ki ne bi bile sposobne voditi vojne. — Svobodni svet smatra predlog Hruščeva za nestvaren in čisto propagando. — Hruščev v Kaliforniji.
NEW YORK, N. Y. — Nikita Hruščev je pred glavno skupščino Združenih narodov razložil svoj načrt o razorožitvi, ki ga je ta z vso radovednostjo napeto pričakovala. V blizu poldrugo uro trajajočemu govoru je predsednik sovjetske vlade predložil popolno razorožitev, ki naj bi bila izvedena tekom štirih let. Na ta način prihranjen denar pa naj bi bil uporabljen za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam. V predlogu ni predvideno mednarodno nadzorstvo, ki ga zahodne sile smatrajo za osnovni pogoj, brez katerega je vsak dogovor nesmisel, ker ni nobenega jamstva, da se ga bodo 'podpisniki res tudi držali. Zaradi tega je skupščina predlog sicer sprejela z veseljem, pa tudi z nezaupanjem. Vodniki zahodnih sil so pou-
Britanski zun. minister Lloyd, ki se je vrnil z zasedanja Združenih narodov, je dejal, da vsebuje predlog Hruščeva delno tudi točke, ki jih ima njegov predlog pri tem je poudaril, da je temeljna stvar učmkovita mednarodna kontrola nad izvajanjem dogovora. Francoski listi so označili predlog Hruščeva kar na-lavnost za propagando.
darili, da je potrebno sovjetski predlog natančno in skrbno proučiti, pa pokazali javno velik dvom v njegovo stvarnost. Podoben predlog je stavil že pred drugo svetovno vojno tedanji sovjetski zun. minister Litvinov. Svet ga je odklonil kot nestvaren. Podobna usoda čaka tudi predlog Hruščeva.
Na temelju zaupanja
Htruščev želi izvesti razorožitev postopno v štirih letih. Končno naj bi bile uničene vse vojne ladje, vsa vojna letala in vse drugo orožje. Ukinjene naj bi bile tudi vse vojaške šole. Posamezne države naj bi ohranile le policijske sile, ki jih potrebujejo za notranjo potrebo.
Ko bi bila razorožitev tako popolnoma izvedena, naj bi se države dogovorile o tem, kako preprečiti vsak nenaden napad. Razorožitev naj bi se torej začela izvajati na temelju popolnega medsebojnega zaupanja brez vsakega mednarodnega nadzorstva. Svobodni .svet je imel s komunističnimi vladami preveč slabih skušenj, da bi mogel pred. log, ki temelji samo na zaupanju sprejeti. Komunisti so v preteklosti pogodbe prelamljali, kot jim je ravno prijalo. Nikjer ni dokaza, da tega ne bodo delali v bodoče.
Svet Ihladen
LONDON, Vel. Brit. — Sovjetski predlog za popolno razorožitev so tod sprejeli z velikimi dvomi. Podobno je bilo tudi drugod v prestolnicah držav svobodnega zahodnega sveta. Tudi nevtralci niso pokazali nobenega posebnega navdušenja zanj. Indija in Egipt, vodnika takozvanih nevtralcev, nista glede stvarne vrednosti predloga nič manj previdna v izjavah kot so zahodne velesile.
Senator Lausche o Hruxevu in njegovih govorniških podvigih
WASHINGTON, D. C. — Senator Frank Lausche je proti svoji navadi zelo obširno komentiral govor tovariša Hruščeva v ZN. Podajamo zanimive dele njegove izjave, ki bodo gotovo interesirale mnoge naše bralce:
“Govor Hruščeva je bila samo taktična operacija, ki naj služi potrebam trenutnega položaja. Komunistična filozofija je taka,
Hruščev trdi, da ljubi mir in red. Ta trditev je v popolnem nasprotju s tem, kar je delal na Madžarskem, okoli otočij pred P ormozo in sedaj v državi Laos.
Njegova trditev, da želi izločiti razvijanje atomskega orožja, je v nasprotju s pomanjkanjem njegove pripravljenosti, da bi se sporazumel o prepovedi o preskušanju atomske sile in da bi pristal na pravico podpisnikov da poišljejo svoje
pravi potresi ali pa samo posledice eksplozij atomske sile.
Naš narod se ne sme dati zapeljati v verovanje, da se je Hruščev odpovedal komunističnemu namenu, da uniči vsako vrsto vladavine razven komunistične.
Zahteva, naj mi ukinemo naša oporišča okoli Sovjetov. Ta oporišča so mu trn v peti. Ako ti teh oporišč ne bilo, bi njegovo sedanje obnašanje ne bilo
da ne sme biti na svetu nobene
druge vlade kot samo	JUte dSleRi« iF-mirljivo, ampak skrajno boje.
stična. Tehnika komunistov pa ---------------vito
obstoji v tem, da se hitro prila- 50 se PreP11'111 taci PoliesR ki se,
godijo zahtevam trenutnih oko-'ne dajo kontrolirati z znanstve-j Naša vladaje poskušala na-
poročal, toda ob vsaki priliki je bilo to prekrižano po izmikalnih in opolzkih metodah komunizma.
Mi želimo popolno razorožitev. Mi žeimo to v pravem smislu te besede Hruščev pa sedaj predlaga vse to kot taktično o-peracijo, ki naj služi njegovim trenutnim namenom in goljufa \es svet o pravih namenih marksizma in komunizma.”
Mislimo, da je senator Lausche zadel žebelj na glavo. Povedal je v par besedah vse, kar je treba, in dal Hruščevu odgo-
Hruščev v Kaliforniji
LOS ANGELES, Calif. — Nikita Hruščev je prišel s svojim spremstvom sem in si v soboto ogledal zlasti Hollywood, sredi šče ameriške filmske industrije Tu je bil navzoč na posebnem sestanku, ki se ga je udeležilo veliko filmskih zvezdnikov in zvezdnic. Sestanek je bil v veliki obednici 20th Century Fox Studios.
Sovjetski gost je bil dobre volje in si zato privoščil vsakovrstne šale in prostosti, pa pri tem ponavljal zopet, kako da bo komunizem prehitel kapitalizem. Svoje poslušalce je spomnil, da so ameriške čete ob koncu prve svetovne vojne sodelovale v bojih proti ruskim revolucionarjem na ruskih tleh, med tem ko da ruske čete niso bile nikdar na ameriških tleh. Zahvalil se je Ameriki za pomoč, ki so jo nudili v letih po prvi svetovni vojni ameriški tehniki in inženirji Sovjetiji pri gradnji njene ndustrije. Dejal je, da so učitelji lahko zadovoljni s svojimi učenci.
Hruščev se je močno jezil, ko mu niso dovolili iti v znani Disneyland, ker da je svojo željo objavil prepozno, da bi bilo mogoče v dovoljšni meri poskrbeti za njegovo varnost na dan, ko park obišče okoli 75,000 ljudi.
------o-----
Spremstvo tov. Hruščeva se je zelo dobro založilo s — prtljago
NEW YORK, N. Y.—V sprem stvu tovariša Hruščeva se nahaja vsega skupaj 60 oseb, ki so pripeljale seboj kar 840 komadov ročne prtljage, ki tehta skupaj okoli 12.5 ton; na vsakega tovariša ali tovarišico odpade torej po 14 komadov.
So morali res biti prepričani, da je v Ameriki taka revščina, da človek ne more ničesar kupiti. Drugače si tako obilne prtljage ne moremo tolmačiti, radovedni smo pa, koliko bo tehtala, ko pojdejo domov.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdrave pošiljata—
Jože in Mary Strancar pošiljata svojim znancem pozdrave iz Trsta, kjer sta se ustavila na svoji poti po Evropi.
Asesmenb—
Nocoj od 6. do 7. bo tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobrala asesment v zborovalni sobi šole sv. Vida.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Petkovšek je danes zj. iz Grdinovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Pogreb pok. Mihaela Vrbaniča je danes zj. ob devetih v cerkvi sv. Pavla, nato na Kalvarijo. Vaje—
Za igro Miklova Zala bodo vaje nocoj, v sredo in petek v SND ob 7:30.
Eisenhower ni nič kaj prida zadovoljen s prvini razgovorom s Hruščevim
WASHINGTON, D. C. — Da-siravno sta imela Eisenhower in Hruščev prvi sestanek kar sama, le v prisotnosti obeh tolmačev, je vendarle že prišlo na dan, da je Hruščev pokazal ze-'0 malo volje, da bi govoril z 2isenhowerjem kaj stvarnega.
Predsednik si je obetal od razgovora vse kaj več: rusko zami-el, kako naj se ublaži sedanja mrzla vojna. Tega ni bilo.
Ostane le še upanje, da si bo tovariš premislil, potem ko bo ogledal Ameriko, in začel govoriti trezno in poslovno. To upanje traja lahko kvečjemu teden dni. Kaj mu bo sledilo, kdo ve?
Sovjetski delavec bo de lal samo 7 ur na dan
MOSKVA, ZSSR. — Po urad ni objavi bodo v Sovjetski zvez delavci s prihodnjim letom de ali samo 7 ur na dan, toda šes J ni. S tem bo uveden 40-urn -elavni teden, kot ga imamo 'i * * * oaši deželi še izpred druge sve .ovne vojne.
liščin.
[nimi instrumenti, ali so to res rediti ravno to, kar je.v ZN pri-jvor, ki ga zasluži.
— Za izdelavo ene tone cinko-ve pločevine je potrebnih 70 de-j lovnih ur.
MJNOVEJšE VESTI
BEIRUT, Lib. — Po poročilu radio Bagdad so včeraj izvršili smrtno kazen nad 17 osebami, 13 častniki in 4 civilisti, ker so se uprli vladi gen. Kasema letošnjo spomlad v Mosulu. Častnike so ustrelil', civiliste pa obesili.
CLEVELAND, O. — Nad 10,000 protikomunistov je včeraj tiho korakalo z žalnimi črnimi trakovi na rokavih skozi mesto v znak protesta proti obisku Nikite Hruščeva v Združenih državah. Pred pohodom skozi mesto je bila v katedrali posebna sveta ura molitve za mir in svobodo v svetu.
CLEVELAND, O — Delavstvo SOHfO se je pogodilo s podjetjem, s čimer je odpadla možnost štrajka.
SAN FRANCISCO, Calif. — Sinoči je imel Hruščev dolg in oster sestanek z vodniki AFL-CIO. W. Reuhher je po sestanku dejal, da sta stališči ameriškega delavstva in komunizma, kot ga pridiguje Hruščev, nezdružljivi in nepomirljivi.
NEW YORK, N.Y. — Danes popoldne ob dveh se bodo znova sestali predstavniki jeklarske industrije s predstavniki Unije jeklarskega delavstva.
falEkigkA DOmsvlnA, SEPTEMBER 21, 1959
Aheriska Douoviiim
tiA\ rr iM U'iriTi'aw
•117 St. Clair At*, ri HEnderton 1-0028 — Cleveland 3, Ofaie
National and International Circulatifm
Published dally except Saturdays, Sundaya, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
”	SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S month# Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
33
ISo. 181	Mon., Sept. 21, 1959
Angleške parlamentarne volitve
Anglija hodi sicer v svoji zunanji politiki po svojih potih, ki se včasih križajo z ameriškimi, je pa pri vsem tem največji in najvažnejši naš zaveznik v boju proti komunistični napadalnosti. V tem je dosti razloga, da posvetimo par misli tudi parlamentarnim volitvam, ki bodo 8. oktobra v Angliji.
Anglija je kot politično dozorela država že davno prešla na dvostrankarski sistem. Do začetka tega stoletja sta si tam stali nasproti konservativna in liberalna stranka, po prvi svetovni vojni je liberalno stranko nasledila socialistična stranka, v Angliji bolj znana pod imenom delavska stranka.
Socijalistična stranka se še ni tako udomačila v angleškem javnem življenju kot svoj čas nje,na predhodnica, liberalna stranka. Zato prihaja na oblast le v kritičnih časih, tako na primer pred vojno za časa velike svetovne gospodarske krize, in takoj po koncu druge svetovne vojne. Vkljub temu je nevarna tekmovalka sedaj vladajoče konservativne stranke, kar se dobro vidi po pripravah, ki jih po zadnji vojni delajo konservativci, kadar se bližajo volitve.
Pri zadnjih volitvah so spretno izrabili zveze z ameriškimi republikanci in Eisenhowerjem, dasiravno sta si obe stranki razven v osnovnih stremljepjih zelo malo podobni; podoben korak so napravili tekom letošnjega leta, ko še ni nihče vedel, kdaj bodo prav za prav razpisane nove volitve.
Macmillan, voditelj angleških konservativcev, se je na sedanje volitve že dolgo pripravljal. Njegova vlada je napela vse sile, da je zmanjšala brezposelnost, ki je še lansko zimo grozila, da zavre angleško konjunkturo. Utrdila je vrednost angleškega funta, dvignila blagostanje in narodu vrnila skoraj vse tiste udobnosti, ki jih je imel pred vojno.
Angleški narod je danes zadovoljen s svojo usodo in ima samo to željo, da bi se mu ne godilo slabše kot sedaj. Na drugi strani je konservativna vlada iztrgala iz socijalistične-ga programa vse tisto, ker je mislila, da lahko prenese sedanje, gospodarsko stanje, in obdržala. Tako so angleškemu ljudstvu ostale skoraj nedotaknjene vse socijalne pribi-tve, ki so jih vpeljale prejšnje delavske vlade.
Kar Angleže danes še najbolj skrbi, je mir. Bojijo se tudi hladne vojne. Vedo, kako jo je vodil svoje dni tudi Hitler in kaj je iz tega nastalo. Macmillan je zato napravil vse korake, ki o njih mislijo Angleži, da lahko koristijo miru. Šel je v Moskvo, da se dogovori o sestanku na vrhovih. V tak sestanek ima namreč angleška javnost prav posebno vero, češ dokler se bodo voditelji držav med seboj pogovarjali, tako dolgo gotovo ne bo svetovne vojne. Pozna sicer cilje komunistične napadalnosti, toda misli, da je mogoče napadalnost ublažiti z večnimi pogajanji, sestanki, konferencami itd. Macmillan ni imel posebne sreče s potjo v Moskvo, pozneje se mu je pa sreča pošteno nasmehnila. S težavo je pripravil Ameriko, da pristane pod gotovimi pogoji na sestanek na vrhovih. Glavni pogoj, to je uspešna konferenca zunanjih ministrov v Ženevi, se je popolnoma ponesrečil, toda ravno v tem trenutku je Eisenhower povabil Hru-ščeva v Washington in rekel, da bo tudi sam šel v Moskvo. Eisenhowerjeva izjava je prišla Macmillanu tako prav kot nobena druga stvar. Da bo sreče še nekaj več, je šel Eisenhower povrhu še v Anglijo in tam imel kratek razgovor z Macmillanom kar na televiziji. Ves svet je takoj razumel, da bo Macmillan ta razgovor porabil za volivno kampanjo. In res; komaj je Eisenhower zapustil Anglijo, že je Macmillan oznanil volitve za 8. oktober.	#
Svoje politične nasprotnike je s tem zadel v živo. V delavski sfrankfže dolgo let ni prave edinosti; tepeta se med seboj levica in desnica. Poleg tega so konservativci pobrali iz delavskega političnega programa celo vrsto privlačnih gesel in ciljev in jih uvrstili v svojega.
Glavna točka delavskega programa, nacijonalizacija, je izgubila v angleški javnosti vsako privlačnost, na njeno mesto pa nimajo socijaiisti nič kaj prida postaviti. Lahko obetajo zboljšanje socijalne zakonodaje, toda tu v njej ni več lahko dobiti take cilje, ki bi potegnili ves delovni narod za seboj. Sicer pa: kdo ne spada danes v Angliji med delovni narod? Izredno hud davčni vijak je tako zelo izravnal dohodke angleških davkoplačevalcev, da bogatašev v starem smislu besede skoraj ni več. Socijaiisti ne morejo tudi obetati ničesar posebnega v zunanji politiki. Oba glavna socijalistična voditelja sta sicer bila na obisku v Moskvi, toda človek dobi vtis, da sta šla tja zvonit po toči.
Angleška politična javnost je radi tega prepričana, da bodo pri sedanjih volitvah zopet zmagali konservativci. Skušnja pravi namreč, da je okoli 80% volivnih okrajev v “sigurnih rokah.” Volijo že desetletja poslance ene in iste stranke, navadno kar iste kandidate. Kakih 120 okrajev niha semtertja, vendar pa vsaj polovica od njih ne menja stranke brez posebnega vzroka, ki ga do danes še ni. Ostane torej nekako 60 volivnih okrajev, ki pomenijo jeziček na
tehtnici. To so večinoma okraji, ki so v njih konservativni kandidatje zmagali s pičlimi večininami do 3,000 glasov.
Kdo bo zmagal v teh okrajih? Nihče ne ve tega. Kdor ho zmagal, bo imel večino v parlamentu. Konservativci so imeli v sedanjem parlamentu večino 50-60 poslancev, upajo, da bodo to večino povečali na 00 poslancev. Socijaiisti pa upajo, da bodo zmagali v vseh spornih okrajih, kar bi jim dalo v parlamentu vsaj malo večino, ne pa take, kot jo konservativci prerokujejo samim sebi. . .
Angleži so ne samo konservativen, ampak tudi politično muhast narod, zato imajo morda konservativci prav,! ako trdijo, da je za zmagoslavje čas še prezgoden. Lahko se jim pripeti to, kar se je našim republikancem 1. 1948.
Miklova Zala
I BESEDA IZ NARODA
[fr*j Pravi tone $ hriba
Joliet, Ul. — Poletje že jemlje slovo. Noči se daljšajo, dnevi krajšajo. Noč in dan sta že nekako blizu enako dolga. Noč bo zmagovala odslej nad dnevom vse tja do svetih Treh Kraljev, potem se bo zopet obrnilo in bo počasi dan izpodrival noč vse tja do prihodnjega Kresa. Tako je bilo in tako bo zanaprej, dokler se bosta sonce in zemlja “sukala” kakor se po sedanjih tirih vesoljnega reda.
K zaključku gre tudi sezona “piknikov”. Nekaj “week-endov” smo imeli zelo lepih kakor nalašč za izlete. Nekaj “week-endov” pa je bilo deževnih, kar je mnogim pokvarilo načrte za izlete in počitnice. Ampak pomoči proti vremenu ni dosti, kakor le, da se dežja braniš, da te ne premoči — z marelo, ali če stopiš pod gosto drevo, ali kako streho. Toda, kdo naj “pikni-kuje” zunaj na prostem v dežju pod marelo?
Zdaj se pa že bliža čas, ko bo začelo perje in listje rumeneti na drevju — prihaja čas tako imenovanega indijanskega poletja. Ta doba je sicer kratka, a zelo lepa tu v Ameriki v gotovih delih dežele. Gozdiči in logi porumene. Koruza na poljih zori in te je zlasti v Illinoisu in Iowi dosti. Pašniki so polni še goveje živine, ki se pase po njih. Ame-rikanci so tudi v živinorejstvu
danji Titovi Jugoslaviji. Zato njihovo gospodarstvo ne more priti do kakega “jetskega zaleta” — ampak še vedno glasno cvili in škriplje po njihovih gra-pavih potih in cestah.
In, ko sem Notranjca vprašal, I slišaj o Miklovi Zali? Saj je kako zdaj doma uspeva živino- menda le redek Slovenec, ki bi rojstvo, je ta dejal:	ne bil čital lepe povesti '“Mi-
“Ne tako kakor v Ameriki! Tu klova Zala”, ki jo je pred tri v Ameriki imajo farmarji po- četrt stoletja spisal pisatelj Ja-sebne pasme za mlekarstvo, po- kob Šket ter je bila potem tudi sebno za meso, itd. Poglej tu v dramatizirana in igralna na šte-Ameriki na pašnike, videl boš vilnih odrih širom Slovenije ka-večinoma same čokaste junce, ki kor tudi v Ameriki. Vselej, kaše debele kakor polhi, kadar dar je bilo naznanjeno, da bodo jim hrane ne manjka. Tudi kra- igrali Miklovo Zalo, so ljudje ve mlekarice so tu čisto druge napoiniii dvorano kot je niso še vrste. In še to, tu vidim junce in pri marsikateri drugi igri. Slo
krave večinoma brez rogov. Tam Lenski narod jo je poznal po
v starem kraju se mi je pa zde- lepi povesti J. Šketa ter je bila lo, da kravo bi še za kravo” ne poina^isnjena večkrat kot k^,-imeli, če bi ne imela velikih ro- terakoli druga povestna knjiga, gov. Amerikanec pa da več na
Rojstna hiša Miklove Zale v Rožni dolini na Koroškem. Cleveland, O. — Kdo še ni no dolino. Ta prilika se mi je
_ v, Miklova Zala ni samo lepa po-,L.ak“	™f?T.e:.PaC|vest, ki se je porodila le v bujni
domišljiji pisatelja, kot se porodi največ povesti. Miklovo Zalo je pisalo življenje, le okvir | ji je dala pisateljeva roka.
Ko sem hodil v ljudsko šolo,
ve, da krave se molze pri “vimenu” ne pa pri rogovih. Ameri-kanske krave imajo “vimena kakor velike “škafe”, da jih komaj nosijo in dajejo mleka, da je čudo. Tam nisem videl krav s
vzeli z ohceti Miklovo Zalo? Jahez pritrdi pa pripoveduje. Potem pa nisem miroval prej, da sem dobil knjigo Miklova Zala, in ko sem jo dobil, nisem
takimi “vimeni”, vsaj ne pri pri. sem	®°le slišal o
vatnikih. Morda je bolje po več- Miklovi Zali.. Rahteljev Janez, jih zadrugah, če je? A v te pa na^ sosecl’ ^ je^ prehodil dosti vsi nimajo zaupanja.”	sveta, je neki večer pri ličkanju
Tako je zanimivo pripovedo- koruze PravT 0 svojih doživlja-val Notranjec.	I jih na Koroškem. Ko je pravil
Moj prijatelj Jure, ki je No- ° Rožni dolini’ 056 prekinejo tranjcu s posebnim zanimanjem f Rai ^am s^e kili> kjer sp Turki sledil, je pripomnil:
“Well, potem takem morda tam še dobro ne vedo, kje krava molze?”
Notranjec mu hitro odvrne:
“Kje se molze dobro vedo. Da|Prei nehal> da sem jo prebral pa krava brez dobre primerne In Potem! kadarkoli so jo igrali, krme mleka ne da, to morda ne sem i° ael gledat-vedo, ,ali pa pričakujejo, da dru- !K° me J6 maja 1. 1919 domo-gi naj v jasli krmo polagajo — vina poklicala pod orožje, da oni pa bodo le molzli in uživali' I grem z drugimi vred osvobodit sadove od dela drugih. Komuni- Koroško, sem se odzval. V boj sti dosledno in zvesto ravnajo po za Koroško, za rojstno domovi-
mojstri, če tudi jim tega razni | geslu: Kar je mojega, je moje_ no Miklove Zale pa grem. Z ge-
Evropejci ne priznajo — a znajo in kar je tvojega je moje!” [slom: Koroška mora v Jugosla-po svoje po amerikansko — vse Jure in drugi smo se zasme- 'vijo, dom Miklove Zale mora na debelo, kakor s proizvodnja- jali. Jure je pa pristavil:	biti osvobojen! Z dobro namer-
mi v industrijah. Pomladi na-j “Prav to sem mislil	tudi	jaz	jenimi	topovi smo pognali Av
ženo na pašnike po dva do štiri povedati. Nekako tako	bo.”	strijce	iz slovenskega dela Ko-
mesece stare junce in ti se raz- j Potem smo krenili s	pogovori	roške;	Tudi Rožna dolina, dom
vijajo ob paši na prostem in sve- na druga pota, h drugim pred- Miklove Zale, je bil v naših, ju-^em ziaku. Na jesen jih s poseb- metom.	goslovanskih rokah. Tedaj sem
no krmo, koruzo in žitom na hi- , Notranjec je nam še marsikaj imel namen stopiti tja v Svatne,
drugega zanimivega povedal. Po- kjer je teklai zibelka Miklove
tro izpitajo, da postanejo tja do Zahvalnega dne enoletni izpita-ni junci debeli in te “lifrajo” potem v klavnice, kjer jih dobro vnovčijo. Od takih enoletnih iz-pitanih juncev so potem najokusnejši “steaki”, ki so res tako dobri, da bi se dalo z njimi prav zadovoljivo postreči še nebešča-nom. To seveda, kdor jih zna pravilno pripraviti, opražiti in speči.
E j, mojstri so Amerikanci tudi v živinorejstvu. Ko sem se mudil na obisku s svojim prijateljem Juretom pri nekem No-tranjcu v Waukeganu, je ta nam pripovedoval o svojem obisku v stari domovini. Zanimal se je za živinorejstvo doma, namreč kako ga vodijo. Razlagal je nam nekaj o zadrugah, za katere se pa menda še zdaj tamkajšnji “tovariši” preveč ne zanimajo. So pač še vedno tistega tipa “tovariši”, da vsak le zase gleda in vsak le rad sedi na tisti strani sklede, kjer je bolj zabeljeno in t;Jer je več “ocvirkov”. V pravem zadružništvu je pa treba
tom svojega sorodnika je prišel Zale, pa se ni dalo: predaleč je v stik z nekaterimi osebami, ki bilo, da bi kot vojak šel tja, zla-so precej na vrhu v komunistk:- sti ker sem imel odgovorno služ-ni partiji v Jugoslaviji. In eden bo, katere se ni dalo kar tako teh mu je zaupal, da je Tito baje prekiniti. Toda že tedaj sem de-nemalo razočaran nad tem, da jal: Prvo priliko, ki se mi po-on doslej še ni bil uradno povab-1 nudi, bom' porabil in šel v Rož-Ijen v Združene države — a
fiiuščeva 30 zda-’ P°vabili. Ko jej Zgleda, je dostavil Notranjec,-bila novica o tem objavljena, je da v komunističnih domenah se bilo dosti sušljanja po Beogra- pripravljajo novi dogodki, ki du in Notranjec »e je baš tiste znajo mnogim sedanjim višjim dni nahajal še v Ljubljani. Za-1 “tovarišem” na vrhovih spodne-
upano mu je bilo, da je jugoslovanski “komunistični patrijarh’
sti noge. Na odrih komunizma se bodo pojavile nove moči, ki
vedno sam pri sebi upal, da bo v j bodo izpodrivale stare moč’, Ameriko povabljen in da bo s tem postal važen činitelj — ne.
dozorevajo. Svet bo priča novim prizorom in v teh bo srečaval
kak nesporni posredovalec med | nove obraze — a igra komuniz-Moskvo in Washingtonom ter ma bo ostala ista, kakor doslej, vsem zunanjim nekomunistič- namreč zavladati svetu s komu-nun svetom, Zdaj je seveda tolnizmom.
upanje izginilo in tla pod Tito- Ko sva se z Juretom vračala vimi nogami pohajajo vroča. V domov, mi je med potjo omenil: Moskvi ga kot neposlušnega Hr- “Danes je bil zame zanimiv vata nimajo radi in če ga nekega elan. Mnogo sem zvedel o razme-dneva prime^roka iz Moskve za lab doma. In naši zaključki o neposlušna ušesa, kdo ga bo bra- vsem se mi zdijo, da so boljši, nil? Podoba je, da če pride le kakor pa zaključki nekaterih naprav ično nositi tudi skupaj in j'saj do delnega začasnega spo-Jših glav v Washingtonu.” prispevati za skupnost. Ako se j razuma med Vzhodom in Zapa- Kar rad pritrdim, da Jure ima tako ne dela, gre kmalu ^tova- | dom, ne bo potiebe po nikakom I prav. rištvo in zadružništvo” rakom 1 P°sredo,vanju. -^e ena ne druga
žvižgat. Pravično “tovarištvo” j stran ga ne bo potrebovala in torej le malo koga zanima v se- ' zato tudi podpirala ne.
ponudila šele junija 1953.
Ko sem obiskal Sveto deželo, Egipt, Grčijo in Turčijo ter še druge kraje, krenem še na Koroško. V sredo 10. junija sem stopal od Sv. Jakoba v Rožu proti Svatnam. Delomja po kolovozni poti, deloma po stezah, in kmalu sem bil pred belo zidano kmetsko hišo “Pri Miklo-vih”, rojstnim domom Miklove Zale. Gospodar hiše Miki me je prijazno sprejel ter povabil v hišo, v katero sem stopil ne le z zanimanjem, ampiak tudi s spoštovanjem. Pred menoj se je porajalo vse kar sem kdaj slišal in čital o Miklovi Zali.
Ko sem ogledoval hišo, pil sadjevec in jedel kruh, s katerim so mi Miklovi postregli, mi stara mati pripoveduje o Miklovi Zali ter z vso vero zatrjuje, da je to rojstna hiša Miklove Zale. Pripovedovala je tako lepo in zanimivo, da sem uvidel: Miklova Zala ni le lepa povest, ampak resnično doživetje lepe in zgledne koroške Slovenke Miklove Zale. Ne le Miklova hiša, ne le Svatne, ampak vsa Rožna dolina še danes ve in gorovi o Miklovi Zali. Torej Miklova Zala ni le povest, temveč to so resnični doživljaji, odisejada Slovenke, ki je napravila dolgo in težko pot vse iz Svaten pa tja do Carigrada v Turčiji.
Bilo je 1. 1478, petindvajset let po padcu Carigrada, katerega je zavzel turški sultan Mohamed II. Vsa Evropa se je tedaj tresla pred Turki, ki so1 si podjarmili državo za državo, uničevali in pustošili narode vzhodne Evrope ter grozili tudi zapadni Evropi. Tedaj so za časa sultana Mohameda II. pridrveli tudi v Rožno dolino. Na poročni dan, ko se je Zala poročila s svojim Mirkom, pretrese Rožno dolino strašna vest: Turki gredo! Vesela svatba se spremeni v jok m žalovanje. Ženin Mirko mora kot poveljnik na gradišče, da brani domovino, Zala gre z drugimi ženiatoi in starčki v naravno trdnjavo pod Roščico. Sledi tragedija: Gradišče je po izdajstvu. zida Tresoglava padlo Tui-rom v roke. Zala je bila ujeta.
Z' zanimanjem sem gledal Miklovo hišo, kjer se je vršila svatba Miklove Zale in Serajni-kovega Mirka, kjer je bil pričetek tragedije. Potem sem šel še k Serajnikovim, kjer je nekdaj gospodaril Mirko, ki se je po dolgih sedmih letih, odkar so mu Turki odpeljali nevesto Miklovo Zalo, ravno odpravljal k poroki z Almiro, ki je bila povzročiteljica vsega gorja, da so prišli Turki v Rožno dolino. Tisti trenutek pa se nenadoma pojavi Miklova Zala. To je bilo za Almiro kakor strela z jasnega. Tik predna je imela biti poročena, je bila njena hudobija razgaljena.
Od tam grem še na gradišče, kjer so junaški Rožanje bojevali boj s Turki, si ogledom ves teren, da se temeljito spoznam s krajem, kjer se je pričela odisejada Miklove Zale. Ne le v Rožni dolini in posebej v Svat-
muzej. Sem so pripeljali Miklovo Zalo, katero so predstavili oz. poklonili zavojevalcu Carigrada sultanu Mohamedu II.
Ko sem si več ko teden dni o-gledoval Carigrad, sem šele razumel težko, trnjevo pot, ki jo je morala napraviti Miklova Zala, da je s pomočjo svojega strica Marka, s katerim se je srečala, ko je bil stražnik v sultanovi palači, zbežala iz dobro utrjene palače preko celega mesta Carigrada, kjer je bilo potem treba preplezati mogočni o-brambni zid cesarja Teodozija) in je končno po tej križevi poti srečno dospela v Svatne.
Od ust do ust je šla novica p° Rožni dolini: Miklova Zala se je vrnila. Njena odisejada je živela na Koroškem iz roda v rod in končno izšla v obliki povesti izpod peresa J. Šketa. K° smo spremenili datum odkritja spomenika Ivanu Zormanu z 'avgusta na 27. septembra, smo imeli pred očmi kako boljšo pri' reditev za to slavnost. Predlagal sem, da igramo ali Celjske grofe ali pa Miklovo Zalo. Ve-čin® pri dboru je bila za Miklovo Zalo. Miklova Zala je vedno lepa, zato naj pride tudi to Pot na slovenski oder.
Miklovo Zalo so v njenem rojstnem kraju igrali že dvajsetkrat, pla; vedno z velikim u' spehom. Dve leti predno sem bil jaz v Svatnah, so jo igr3’* zunaj na prostem, kjer je bii° navzočih pet tisoč gledalcev. Tedaj so napravili obljubo, da j° bodo igrali vsako leto. Radi lepote te igre smo se odločili, da bo zopet podana na odru Sl°' venskega narodnega doma.
Igralci se resno zavedajo te' žavnega dela, prirediti MiklcN0 Zalo v teh časih; večer za večerom se trudijo, da uprizori]0 Miklovo Zalo lepše kot je biB uprizorjena kdaj prej. Po vajari in pripravah sodeč ne bo klova Zala v Clevelandu PraV nič zaostajala za ono, ki je bi1a igrana v njenem rojstnem krav ju; kjer je gledalo igro pet tis00 gledalcev. Zato odbor Jugo3^. vanskega kulturnega vrta va’ _ rojake in rojakinje iz CleVe, landa in okolice ter blim1^ mest, da pridejo v soboto1 več61" 26. septembra ob 7:30 v Slovear ski narodni dom na St. Cm Ave., kjer bodo najboljši igr® ^ in igralke Slovenskega odra P° dali igro Miklova Zala.
Jože Grdina, tajnik j11?0
slovanskega kultur.
vrta'
Nadaljnja študije
Cleveland, O. — Frank L-dina, sin Mr. in Mrs. Frank
Grdina in vnuk pok. Antona
h' Gfr-i St-
ciina, ki je stopil po končan1 . Ignatius High School v iezuit^0, noviciat v Milfordu, Ohio, i11 bil 1. 1954 na Loyola UniverS^ v Chicagu bakalaureat iz 2 'j, nosti in umetnosti, pa nato nja tri leta učil zgodovin0 Xavier High School v Cincina ti, je odšel letos v West Ba . College v West Baden Sp1^0 Ind., študirat bogoslovje.	■ ^
Imenovani kolegij je gia iflC hiša za študij jezuitov iz Pr°V Chicago in Detroitu, kamor SP da tudi Ohio. Tam študiraj0 zuiti sedem od svojih 15 za štl1 določenih let.	, jjo
Mlademu rojaku želimo uspeha!
Zahvala darovalcem ^ Gasilski dom v
nn1111'
Cleveland, O. — Vsem 01 v ki so darovali za Gasilski do ^ .Ambrusu, sporočam da sem
nah, tudi v Carigradu sem se To za danes, drugič pa o čem pozanimal, da sem si ogledal
[nekdanjo sultanovo palačo Top 'Kapou saraj, ki je danes velik
[drugem. Vse lepo pozdravlja, Tone s hriba.
slal tajniku doma Janezu ^ kovcu $115 za nakup aV^0lI1jceV la. Imen posameznih darova^ejo ne bom našteval, ker bi preveč prostora, poslal Pa jih tajniku doma v Ambrn3- ^ ^ Vse poslano je bilo nabr3 Newburgu. Hvala ^ . jel Blatniku, ki mi je pomag^ ia. -e med Newburžane. Kaj k° kdo našel in šel še okoli ar®. ^ ških rojakov v SenklerS Kalinvudski naselbini? ^ Vsem darovalcem PraV p, hvala!	Joseph Mis

KHEEISKS D0M0VIN5,
IVAN LAH:
MOJSTER ROBA
Drugi dan zjutraj se je Roba “Ni še pomladi, a prihaja: o-^peljal iz mesta. Ko je bil j življa se vse v novem solncu. 0; Prišel domov, je delal vso noč do vi, ki sedaj spite po mestih mec lutra. V velikih obrisih je leža-zjutraj slika pred njim na Platnu: “Radost bogov.” — Toda česa ni bilo na njej? Roba sam ni vedel. Zato je storil, kakor se .le bil odločil. Zaprl je svojo klavnico in se je odpeljal.
Jutro je bilo jasno, zgodnjepomladansko. Cesta je bila globoko razvožena, zemlja se je ta-lala na obeh straneh v mladem Solncu. Nebo je bilo modro, lahni oblaki so plavali v daljavah ln izginjali v nebeški sinjini.
Pomladanski vetrovi so veli čez plan. Nad njivami se je dvi-§al škrjanec in je drobil svojo Pesem v jasno jutro.
“Cvetja še ni,” je pomislil Ro-b0, “niti trava še ni pozelenela, mti drevesa se še ne mlade! A škrjanec poje v zraku in oznaka pomlad, sonce sveti jasno, topli vetri -vejejo. Ni še pomla-clb a prihaja. Lahko je človek s|uti, kakor sluti pozdrav iz dahov. Polje še spi in travniki in Jivade. Toda pesem se že oglasa nad njimi solnce jih budi, ve-trovi jih dramijo. Kaj je to bilo v Pretekli noči! Ah nismo zopet ubijali svojih sil, kakor da ne Vemo kam z njimi? In kaj je bi-.° Potem v delavnici? Kakšna ^ “Radost bogov”? Ah je bil t° konec mojega hrepenenja?
°vedal sem, kar sem hotel, to-cla kako?”
Zdelo se mu je, da ni slikal, le prijalo se mu je, da stoji v delavnici nedovršena slika na plat-riu- Sedaj je bilo, kakor da je ^i slikal nikdar, kakor da zara-
ko
nJe ni prebil težkih dni. Lah-
mu je bilo pri srcu, kakor da le odpadlo z njega težko, moreče reme, kakor da je izpovedal S/etu velik greh, kakor da je Razkril skrivnost. Našel je izra-svoji misli, toda sedaj mu je vse, kakor tuje.
‘AR je bilo vredno boja? Kaj
bilo
ie
kake
svet bogatejši sedaj? In jaz, °r da sem zagrešil greh . . .” Hotel je Je z roko poseči po Rožniku. Voznik je sedel mirno, . rbal je z bičem po zraku/ in se oziral po jasnem jutru. Roba I® Posegel po njem. Hotel je, da ^ obrnil konja in vozil urno na-v mesto, da bi uničil sliko na ^ atnu. Voznik se je ozrl in je
vPrašal:
(iKaj želite, gospod.” se ^0zi>” je odgovoril Roba in oziral po jasni ravnini. s Zdi se mi, da sem vse to videl j^0 v mislih, a sedaj vidim, da s resrhčno na svetu. Po mestu ].Lni Posedal, po beznicah, po de-Zu^i^i I30 zakurjenih sobah.
^j pa je-sijalo solnce, pla-Pfep5 ^ ^e^a^a’ cesta je držala kot ° nie' Neresničnost sem j ustvarjati, v mislih izmiš-hQ110’ V v^nskih duhovih poroje-W 0t> nernog°čnosti sem razbi-" svoje moči. Zunaj pa je bi-resničnost
lah	IePa in priprosta,
oa ln razumljiva, popolna satin. V Sebi- Ali nisem hodil čud-potov?”
Srce°misliI j6 na §0SP° Sabino in JL^mu je razveselilo.
P”iš] r^la Je Pravi čas, kakor je bil ° V?e ob sv°jem času; ko bi bilo Prišla s povabilom prej, bi ca •prez§odaj- čakal bi bil kon-bi ne bil odšel nikamor. Pje °>Pa ie prišlo veliko odreše-k 'a P°1 pota bi se bil vrnil pre-V°'Pm bogovom, ako bi bil delo 2aPUstil mesto. Sedaj je niko]-g0tOV°’ kolikor je gotovo; izoov,1 ,rie bo bolj. Lahko drugi
2P°Polni
Jo z barvami in kaze
zidovi in polegate po zakajenih sobah ter iščete v vinu radosti in zabave! Vi ne čutite tega življenja niti ne veste, da prihaja pomlad, kakor da se seli v srce nova ljubezen, kakor neumne igrače so zdaj vse one velike misli. Prej ponosno srce se je ponižalo in hoče moliti tiho molitev. Kaj se je zgodilo z menoj? Kje ste bogovi, velike sanje, visoke misli?”
Voznik se je zibal enakomerno in se je igral z mušicami, ki so letale nad cesto: vrtil je bič nad njimi in jim je govorih
“Ej, sitnice drobne.”
Roba je sedel mirno in se 3e zamislil sam vase. Čudne misli so vstajale v srcu, mile, lahne, kakor meglice, ki so se dvigale iz temnih lesov in so se izgubljale v obzorju.
“Ah ni bila morda ljubezen, ki je ni bilo niti v srcu, niti na sliki? Ah je bila zato temna moja pot in so se na njej izgubljale moje sile brez ciljev in cest? . .
“Tam je grad gospe Sabine,” je rekel voznik in je kazal na grič, ki se je prikazal na levi. “V podnožju je grad, na vrhu je razvalina iz starih časov. Tam so živeli v starih časih vitezi. Sedaj nihče ne gre rad tja, samo pripovedujejo. A novi grad je lep; mnogo denarja je stal. Komaj so vas čakali, dobro se bodete počutili pri nas. li! . . .”
In voz je zavil na levo roko čez prijazno, zeleno livado; ob cesti so rastle jagnedi, potoček je šumel po dolini. Na drugi strani se je pokazal gradič med vrtovi.
Ko je voz zavil po beli peščeni poti med drevesi, je zagledal Roba gospo Sabino, ki je hitela preko vrta . . .
Pozdravil jo je od daleč. Bila ]e še vedno kakor nekdaj, visoke postave, jasnih lic, živahne hoje. Od daleč je mahala z roko in klicala:
“Bog vas sprimi, gospod Roba!”
Roba je stopil z voza in ji je Intel nasproti. Razveselil ga je ta sprejem; ko je držal njeno polno roko pred seboj, je čudeč se gledal njen življenja polni obraz in skoraj ni mogel govoriti:
‘“Za boginjo bi bila,” je pomislil, “ne pa, da bi delal iz nje portret!”
“No, kaj pa tako gledate?” ga je vprašala gospa Sabina in se e veselo zasmejala.
‘“Čudim se vaši mladosti!” je odgovoril Roba v zadregi, “čudim se in iz začudenja izvira vse drugo.”
“Vi ste še vedno filozof,” je rekla gospa Sabina, “no, pri nas bodete imeli mnogo prilike, filozofirati — a ne pozabite na življenje!”
Pri tem je gospa Sabina s prijaznim nasmehom pogledala Robi v oči. Stal je pred njo nem in roka se mu je tresla. “Seznaniti vas moram najprej vašo bodočo družbo,” je rekla gospa Sabina.
“Toda, glejte, da se takoj ne zaljubite,” je pridejala čez trenutek.
‘‘Čemu to govori,” je pomislil Roba in se je zagledal v zanimivo pročelje malega gradiča, tako da je skoraj obstal.
“Ne glejte zidov,” je rekla go-
Y°lji: Povedal sern, kar spa Sabina, “stari so in pustim
hotel
?l“ *
Ro
Je.”
hoj
j,
T?lni strani, ^{.iral.
drugi naj razumejo, j jih tako samo zaradi častitljivo-Prav, da je ostalo, ka- sti in iz spoštovanja. Ob priliki
vse prenovimo.”
Roba jo je resno pogledal. “Ne, nikar ne prenavljajte! Pustite, kakor so sezidali. To je spomin časa, ki je imel svojo u-rnetnost.”
Ravnini je šla cesta, preko cez griče, navzdol proti Bolj in bolj se wqa . a zelena stran; svetel, Zemij0oVit dan se je razlival nad
(Dalje prihodnjič)
SEPTEMBER
=19 5 9
5	■ r K t f t
1 2 3 4 5
6	7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
26.	— Odbor za postavitev spomenika pok. Ivanu Zormanu priredi zvečer v SND na St. Clair Ave. igro “Miklova Zala”. — Igra Slovenski oder.
27.	— Popoldne odkritje spomenika pok. Ivanu Zormanu, zvečer akademija v dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes
Ave. slavi z banketom 40-let-nico obstoja.
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slav. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom.
11. — Baragov dom - Prosvetni odsek priredi ob 3:30 popoldne v farni dvorani sv. Vida Slomškovo proslavo.
17.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.”
18.	— Dramasko društvo LILIJA priredi okusno večerjo in domačo zabavo za proslavo 40-letnice Slov. doma na Holmes Ave.
24.	— Marijina legija fare sv. Vida priredi Paul Claudel-ovo: Marijino oznanjenje, ob pol osmih zvečer v Šolski dvorani sv. Vida. Igrajo igralci iz Toronta, režira g. V. Čeku-ta.
25.	—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer.
25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev.
31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER 1.__Glasbena Matica poda Ver-
dijevo opero II Trovatore v
Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju ob 3:30 pop.
8. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi Slomškovo proslavo v šolski dvorani.
14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
21.	— Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hlolmes Ave. ob osmih zvečer.
22.	— AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
6. — Dramatsko društvo LILIJA
priredi Miklavževo opereto v Slov. domu na, Holmes Ave.
JANUAR
10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro (dramo) v Slov. domu na Holmes Ave.
30. — Dramatsko društvo LILI-. JA priredi veselo pustovanja v Slov. domu na Holmes Ave. FEBRUAR 1960
20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu.
27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado.
APRIL I960
10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu.
Erik Kovačič:
Kulturno posiansivo slovenskih Anterikancev
Xvnn *
Na letošnjem občnem zboru Slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) je imel g. Erik Kovačič, ki je zaposlen v Kongresni knjižnici v Washingtonu, D. C., tole splošno zanimivo predavanje.
Bivanje v Ameriki nedvomno nalaga nam vsem posebne! dolžnosti. Smio ameriški državljani slovenskega pokolenja in to naše bivanje v deželi, ki je narod narodov, nam samo po sebi nalaga posebne dolžnosti in naloge. Nisem prijatelj teorije slučaja in tudi naše bivanje v tej veliki demoknaciji po mojem mnenju ni slučajno, ampak je v sklopu nekega poslanstva, ki nam je od Boga določeno.
Čemu smo v Ameriki?
Ali smo se že kdaj vprašali, v čem je to naše poslanstvo? Življenjski materialist bo na to vprašanje cinično odgovoril, da je njegovo poslanstvo v tem, da si čimprej kupi avto in hišo in ob večerih gleda televizijo, ali ima kako drugače “good time” na boljši način, kot je to mogel v starem kraju. Njegova duševnost bo kvečjemu priznala, da so kranjske klobase in domača vina edine dobrine, ki ga vežejo s Slovenci onkraj oceana. V svojem premišljevanju ne bomo razglabljali o teh pojavih, ampak se mislimo omejevati na poslanstvo onih, ki hočejo zavestno živeti kot Amerikanci slovenskega pokolenja.
Ni slučaj, da imamo na razpolago največje in najboljše knjižnice sveta, za katere nas lahko mnogi zavidajo. Vsi ti zakladi so nam! vsak dan odprti, ako jih aočemo izkoriščati za svoj lastni kulturni napredek in v dobro slovenskega naroda. Ni slučaj, da se slovenski dijak znajde tudi v najtežjem položaju in študira sam iz lastnih sredstev tu-
di brez moralne opore, saj sami vemo, da slovensko okolje v A-meriki ne ceni študija prav posebno. Zato mislim, da moramo poudarjati potrebo po študiju v tej deželi, pozivati starše), naj vendar, ako je le mogoče, pošiljajo otroke na kolegije in univerze in pozivati mlade ljudi same, naj vse moči posvečajo študiju, ker bodo na ta način najboljše koristili Ameriki in slovenskemu narodu.
Kulturno udejstvovanje slovenskih Amerikancev
Slovenski Amerikanci so v svojem bivanju v novi domovini predvsem nekako od leta 1890 dalje razvili veliko kulturno' delo: organizirale so se narodne župnije, gradile so se cerkve, gradili narodni domovi, skrbelo se je za slovenski tisk od dnevnikov, tednikov, mesečnikov do vsakoletnih koledarjev, izdajale so se knjige, čeprav v manjšem številu, prirejale so se pevske prireditve, koncerti, celo opere v slovenskem jeziku, in brez števila ljudskih iger.
Za gospodarsko pomoč smo u-stanovili bratske zavarovalnice ali kakor jih nepravilno slovensko tu imenujemo, jednote. Res pa je, da z drugimi narodi delimo usodo amerikaniziranja v tem smislu, da navadno tretji rod, ako ne že drugi v nekaterih slučajih, izgublja smisel za slovenska društva in prireditve. Mnoge slovenske ustanove so se tako znašle v položaju prehodnega štadija na način, da so veliko in nesebično koristile naseljencem, da pa izumirajo, čim se
ustavi tok naseljevanja. Vse to delo se mora seveda nadaljevati, kjer in kolikor je to le mogoče.
Kaj bo ostalo od slovenskih ustanov?
Pri vseh narodnih skupinah ostajajo trdne nekatere ustanove: to so cerkve in župnije in bratske zavarovalnice, toda tudi te pogosto izgube jezikovni značaj, skušajo pa na daljšo dobo gojiti še zavest porekla. Pri Slovencih ti dve ustanovi, župnije in bratske zavarovalnice, hvala Bogu, držita trdno, čeprav se tudi tu pojavljajo pojavi, da iz gublja slovenski jezik v teh u stanovah prejšnje mesto. Ti dve ustanovi imata zato v sedanjem času in bosta še bolj imeli v prihodnjosti prvenstveno nalogo pri kuturnem poslanstvu slovenskih Amerikancev tudi še tedaj, ko bo slovenski jezik nadomestila angleščina.
Narodne župnije imajo možnost, da ustanove vsaj privatne tečaje za slovenski jezik in slovensko kulturo v zavesti, da znanje slovenščine koristi katoliškemu svetu. Slovanski svet postaja namreč za Cerkev vse oolj zanimiv in tudi Slovenija
30	v bodočnosti, ako se bo nadaljevala sedanja smer v vzgoji v tako imenovani ljudski republiki Sloveniji, postala bolj in 3olj misijonska dežela. Slovenščina odpira pogled slovenskim Amerikancem v slovanski svet.
Katoličani v Ameriki so že dostikrat ugotovili, da se ne zanimajo dovolj za slovanski svet. In moderna misijonska akcija obstoji pač vedno manj v pošiljanju ljudskih navdušujočih govornikov, pač pa vedno 3olj v resnem študiju kultur posameznih narodov.
Katoliška cerkev v Ameriki
31	s svojimi tako imenovanimi nacionalnimi župnijami napravila lahko Cerkvi, naj več jo uslugo, ker bi z malenkostnimi sredstvi in z, majhnimi napori lahko vzgojila mlade rodove, ki oodo kot duhovniki ali katoliški laiki sodelovali pri spoznavanju slovanskega sveta v Ameriki kot profesorji, znanstveniki in po možnosti kot kulturni zvezni oficirji. Zbližanje slovanskega sveta s katoliško cerkvijo se bo pospešilo z resnim študijem slovanskih jezikov in slovanske kulture in prav tako bo zbližanje Slovencev, tudi tistih, ki danes preganjajo Cerkev v starem kraju, pospešilo poznanje slovenskega jezika in slovenske kulture vsaj pri eliti mladih slovenskih Amerikancev.
Cerkev ima pri takem delu veliko in slavno tradicijo v je zuitskih misijonarjih 16. stolet ja v Indiji in na Kitajskem, k so v prvi vrsti študirali tam kajlšhje jezike in kulturo, da bi tako pripravili pot sprejemu svoji veri.
Zato prosim: vse slovenske! Amerikance, da pomnožijo svoje molitve Za dušne pastirje slovenskih župnij v Ameriki; da se bodo slednji zavedli velikega pomena učenja slovenščine pri mladih Amerikancih slovenskega pokolenja. Mislim, da je imel naš častitljivi vladika prevzvi-šeni škof dr. Rožman tudi to veliko idejo pred očmi, ko je na zadnjem zborovanju “Lilije” tako lepo pozival: “Učite se slovenščine, pa prav zares!”
Ako bodo duhovniki to svojo nalogo zanemarili, ali jo ne bodo uvideli, bodo s tem napravili Cerkvi kaj slabo uslugo. Pritrdil bi sicer, da jaz nikakor nočem biti sodnik, a prosil bi jih, da to idejo premislijo in organizirajo, kjer koli je to le tehnično mogoče, tečaje za slovenski jezik in študij slovenske kulture med mladimi Amerikanci
»s 1
slovenskega pokolenja.
Morda mi bo kdo oporekal, da je to naloga katoliških univerz in da: ne ka^e študirati slovenščino na tej osnovi. Vse te bi rad opozoril na dejstvo, da imata doslej v Združenih državah
samo dve katoliški univerzi — in ena v Kanadi — skromne inštitute za slovanske študije in, da med njimi nobena ne posveča slovenščini nobene pažnje. Na drugi strani je tudi res, da moram mladino že od mladih nog vzgajati v tem smislu, ako tega ne delamo, zelo verjetno ne bomo nikdar dobili sposobnih delavcev za to nalogo.
(Dalje prihodnjič)
MALI 0SLASI
HELP WANTED MALE
Young Men
(WEST SIDE RESIDENTS)
to train for Kitchen Positions
of all types (Cooks Excluded) definite opportunities for advancement full and part time position Apply
STOUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(184)
Delikatessen naprodaj
Naprodaj je delikatesseh z licenco za pivo in vino, dolgo obstoječa v okolici E. 53 in St. Clair Ave. Kličite EX 1-5600 pred 8. uro zvečer.
(IJifh':	(134)
HELP WANTED — FEMALE
Young Mothers And Housewives
Re More Be a
Stouffer Girl
Train Now for
Full or Part Time Waitress Positions in our
ftew
Public Square Restaurant
or
our other
Cleveland Locations
STOUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(184)
Sewing Machine Training
We have several openings to .train .power sewing machine operators. Apply in person from 8:30 to 3:00 p.m.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St.
(15,17,21,23 sept)
WAITRESSES
young mothers and housewives be more be a
Stouffer girl Train now for full or part time waitress
and hostess position in our new
Public Square Restaurant or our other Cleveland location
STOUFFER’S
EMPLOYMENT OFFICE 1375 Euclid Ave. 5th floor
(182)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
10 let stara, 7-sobna hiša z vso opremo, 2 garaži, 251/2 akrov zemlje. 3 traktorji, furnez na olje. vroča voda. Za pojasnila pišite na: Ivan Barto, River Rd., Madison, Ohio, ali kličite: ALpine 9-3342, Perry, Ohio.
-(183)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica se oddajo. Vprašajte spodaj na 1522 E. 32 Sc., ali kličite GL 1-4557. —(185)
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 St
CE HOČETE . . . prod&ti eli kupiti posestvo sli trgovino, obrnit* se do nss
m. GLOBOKAR
886 E. 74th SL HE 1-6SOT
SINGER in NECCHI Zig-Zag ŠIVALNI STROJI
zapadli zaradi nemogočega odplačevanja
PREVZEMITE PLAČILO! Pokličite
UT 1-0088 ali UL 1-0237
Soba se odda
Na E. 69 St., lepa opremljena soba spredaj, vse udobnosti, prost vhod. Kličite EN 1-1215.
. (182)
Naprodaj
Zelo malo rabljen kuhinjski štedilnik, velik in modern, je poceni naprodaj. Kličite UT 1-0088 ali UL 1-0237.
(f1«;!-;	._____________(183)
Hiša v najem
Odda se 6-sobna hiša za eno družino na 1327 E. 65 St. Kličite HE 1-5497.
_____________________-(181)
Peč naprodaj
Za gretje pet sob “Duo-Therm” izdelka, samo tri leta stara. Kličite EN 1-4769.
_______________________(181)
Odprto od 1 - 6 609 E. 117 St. ZAZNAMUJTE SI TO!
Brezhibna 2 - družinska hiša, plinska fumeza, garaža, lep lot. Južno od St. Clair j a blizu trans-portacij. Samo $15,000.
V	HOLY REDEEMER FARI Lepa 6x/i-sobna kolonialna hiša, moderna, nov vodni tank in furnez, dvojna garaža, nadglavna vrata, na razpolago dodatni lot. Samo $13,000.
BLIZU HAZELDELL ŠOLE
Na novo pleskana 6-sobna hiša, nov furnez, garaža iz rumene 0-peke, samo $11,000. Lastnik zaskrbljen.
V OKOLICI SHAW-ST. CLAIR-125 ST.
6 dobro zasnovanih 4-sobnih stanovanj, 6 novih furnezov, bakrene cevi, spodaj kurjeni vodni tanki, nobenih popravil.
6 zidanih stanovanj, 4 garaže, stavba v odličnem stanju. Kličite za nadaljna pojasnila.
D-5 CAFE
Vsa notranjost dekorirana, vse pritikline, oprema in kuhinja nova. Idealen kraj na vzhodni strani mesta. Zahtevajo $30,000.
JANŠA REALTY GO.
13007 St. Clair Ave. GL 1-4550 (16,18,21.sept)
NA PRODAJ
Na East 73. cesti, 7-sobnai hiša v dobrem stanju, nov furnez, bakrene cevi, klet, 4 spalnice. Hiša je vredna cene od $11,500.
V	fari St. Jerome, dvodružin-ska hiša, 5 in 5 sob ter 3 sobe na 3. nadstropju, polne kopalnice, zidana garaža za 2 kare, lep prostoren dom v zelo dobrem stanju. Dobra dohodnina! Oglejte si jo še danes!
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.
KE 1-5030
(16,18, 21 sept
Stanovanje se odda
Šest sob se odda v najem, gor kota in vroča voda, zgoraj, za daj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v “Satelite” baru.	(MWFX)
Krasna hiša naprodaj
na 3046 Rockfeller Rd., na Mo-čilnikarjevi farmi. Moderno 0-premljena kuhinja, jedilnica in čitalnica, stena obložene z jesenovim lesom, dnevna soba 28x20, kopalnica in pol, dve spalni Sobi. Zgoraj: 3 neizgotovljene spalne sobe in kopalnica, vsa okna so. “thermopane,” dva kamina, dve garaži in polna klet. Ta nova hiša stoji na enem akru zemlje. Za točne podatke pokličite:
E. M. ROSS INC. IV 1-4200
AMERIŠKA DOMOVINA,
n KRIŠTOF KOLUMB^\
II ali
M Odkritje Amerike . .
11	ZGODOVINSKA POVEST	Jfl
M
—Mogoče bi bilo tja odposlati odposlanstvo, — opomnil je Rodrigo Herec, — in stopiti v zvezo z velikim banom.
—Mi ne popustimo ugodne priložnosti, — je pritrdil Kolumb. — Naš učeni sopotnik Ludovik de Forres nam more v tem mno- j go koristiti. On govori hebrejščino in arabščino, on se bode lahko razumel pri dvoru velikega hana.
—Dovolite tudi meni pridružiti se odposlanstvu, gospod admiral! — zaklical je Rodrigo Herec.
—Ničesa nimam proti temu, gospod Herec — odgovoril je Kolumb. — Še jako ljubo mi bode, ako se udeležite preiskovanja te dežele in izveste, kje se nahajajo zlato ali dišave.
Čez nekoliko dni je poklical j k sebi Kolumb Rodriga de Herec in Ludovika de Forres po rojstvu Žida in je dal jima nastopni navod:
—Pripravite se, gospoda, da pojdete iskat mesto Kvinsajo,1 katero je po besedah Toskanel- j lijevih jedno najlepših mest na svetu in služi za prestolnico velikemu hanu. Povejte hanu, da sta me poslala kastilski kralj in kraljica s pismom in darovi, katere mu osebno''izročim z izra-'zom želje, da se ustanove prijateljski odnošaji med tema državama. Pri tem pa dobro opazujte vse, poizvedite o pokrajinah, rekah in pristaniščih indijskih, posebno si prizadevajte izvedeti,- kje se dobi zlato, dišave in dragoceno lesov j e, ka-
terih vzorce vzemite seboj, da jih ondu pokažete. Vaše znanje jezikov, gospod Forres bode gotovo bolje ali manje vam pomagalo, da se sporazumite s banom. Vsekako bode pa vas opremljal j eden Indij an z otoka Guanahani, ki že nekoliko razume španski in nekaj kubanskih Indijanov. Odpravite se z Bogom in prinesite nam odgovor velikega hana, da se slovesno vrnemo na Špansko in zavrnemo vse zasmehovalce, ki niso verjeli niti v smoter niti v mogočnost našega potovanja.
S takimi navodili so se podali na pot, in uzeli seboj nekaj steklenih zvončkov in drugih malovrednih stvarij za zameno. Vse potovanje upali so izvršiti v šestih dneh.
V tem je pa Kolumb ukazal zasmoliti svoje ladij e. Ko so jeli razgrevati smolo, napravivši v ta namen ogenj na bregu, so drva pri gorenju začela dajati tak duh, da so se vsi čudili. Ko so natančneje ogledavali, videli so, da iz lubja teče smola nenavadno prijetnega duha.
|	—Ni dvoma, — zaklical je Ko-
lumb, — da je to dišeči gumi, I kateri se dobiva v Palestini in j se imenuje mastika. Kje ste dobili ta drva.
—Ondu, gospod admiral, — j odgovorili so mornarji in pokazali v majhen gozdič.
—Našli smo indijsko drevo, ki daje dišečo smolo, iz katere delajo zdravilni balzam, češčena bodi Presveta Devica! Naposled smo vendar našli jeden trgovinski predmet!
Ko so ladije popravljali, je čas jako hitro tekel. Vsi so nepotrpežljivo pričakovali, da se povrne odposlanstvo. Ni trebalo dolgo čakati.
I že četrti dan se je povrnilo odposlanstvo v spremstvu domačega kažipota. Vsi so je ob-, kolih,* težko čakajoč, da slišijo ^poročilo o potovanju v notranji deželi.
—Žal, gospod admiral, — re-
ali dragocenih dišav?	ogledali te zvitke, prepričali
—Niti najmanjšega sledu ni smo se, da so narejeni iz suhe-o tem, ni o drugem, — glasil se ga listja, v katerih so zavite suje odgovor.	( j he korenine. Ti zvitki ise zažgo
—Razložite nam natančno svo- na jednem koncu, potem kadile potovanje.	Nec, vdihava v se dim, katerega
—Ko smo prešli kakih 12 milj, T'ez nekaj časa spušča skozi u-— začel jo pripovedovati Ludo-' ak nos- Indijani imenuje-vik de Florres, prišli smo do ma- 1° zvitke tobak in tu je je-lega sela, kakih 50 koč, kjer je
živelo kakih tisoč ljudi. Po pripovedovanju našega Indijca i-meli so nas za nebeške odposlance in začeli so nam skazova-ti vsa mogoča znamenja spoštovanja. Hiše ali koče teh In-dijanov so jako vehke, podobne vrtnim lopam, in ali pa vojaškim šotorom, ne stoje v redu in ni nobenih ulic. Večina domačinov je bila popolnoma na-
■den uzorec . . .
—Španci so radovedno ogledovali zvitek, a niti mislili niso, da imajo pred seboj predmet; poznejše ogromne trgovine.
—In to so imenovali tobak, —• vprašal je Kolumb.
—Da ta zvitek Imenuje tako, — odgovoril je Rodrigo Herec. J
—In kaj ste še našli znamenitega.
—Rodovitne kraje, njih lepo-'
nobene posebne vrednosti.
—Kazanje tega moža proti vzhodu, — opomnil je Kolumb, -- me je prepričalo o resnici tega, kar sem poprej posnel iz znamenj Indij anov. Vse kaže z znamenji na vzhod, kjer ljudje iščejo zlati pesek po bregovih rek in ga potem s kladivom tolj-čejo v večjo maso in pri tem go-
vore besedi “Bebekua” in ‘'Be'
£ia’’ . , —Najbrž so to imena dezeJ
ali otokov, kjer se dobiva zlato>
— rekel je Arano.
(Dalje prihodnjič.) v
— Država Louisiana je v Združenih državah po lesne#1 bogastvu na petem mestu.
ga, samo nekatere ženske so' ta je vredna vse pozornosti, —
imele neke predpasnike, ki so pokrivali njih stegna. Mej domačini smo zapazili neke razli-
odgovoril je Herec. — Koče teh ljudi so obdane z drevjem, ki ima sadje jako lepe vnanjosti
ke glede imenitnosti rodu. O j in prijetnega duha. Okrog se kel je Rodrigo de Herec mi z;atu aij dragocenosti nimajo!nahaja polje s agijem ali po-
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Ronte 44, Newbury, Oblo Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
10."3 East C2 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1.6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
kazali so na jug. Zaradi tega smo se sklenili vrniti, koder so nam kazali. Domačini so nas spremljali v velikih tolpah, a
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
CHICAGO, ILL
VOCATION
2 POSLOPJA Z DOBRIM DOHODKOM — na enem lotu*, 7 po 4 in 1 po 2. Lastnik. Blizu šol in cerkve ter transportacije. 2315 W. 19th St. Samo po dogovoru. Bishop 7-1955.
(182)
, na svojem potovanju nismo videli niti mest, niti večjih vasi,
I— prav ničesa, kar bi kazalo, ide je blizu smoter našega poto-, vanja. Niti o .velikem hanu, ni-i ti o zlatih, srebrnih rudnikih, dragih kamnih in dragocenih dišavah in koreninah nismo ni-' česa slišali, a samo kazali so ljudje na vzhod.
,	—Se li niste mogli bolje razu-
meti? — vprašal je . Kolumb Florresa jako nevoljen, da se niso uresničile vesele nade njegove.
—Oh, gospod admiral, — odgovoril je učen Hebrejec, — tu ne razumejo niti evropski, niti kaldejski, niti arabski; sporazumeti smo se mogli samo s pomočjo naših tuzemskih spremljevalcev . . .
—Kaj pa govorica o mogoč-	LITTLE GIRLS Need tender
nem princu, ki biva neki v tej deželi? — je nepotrpežljivo vprašal pripovedovalca Kolumb.
nobenega pojma. Ko smo jim prom, s čudno korensko rastli-1 pokazali poper, muškat in cimet, no patato (krompirjem) in neke
vrste bučani. Nahajajo se tudi polja š juko, iz katere se nare-ja neke vrste kruh — hanava. Te rastline in sadje so glavna


1
kadečimi se zvitki, katere so eemtertja stikali v usta. Ko smo
PITTSBURGH, PA.
WESTCHESTER — Lastnik prodaja 6-sobno zidano hišo. Plinska gorkota, 3 velike spalnice, 2 Vi kopalnice, 9 shramb, klet zgo-tovljena, lepo zasajeno, 3 bloke do katoliške in javne šole. Za dogovor kličite FI 4-4274.	(184)
—Ta govorica je le prazna domišljija, — odgovoril je Rodrigo de Herec.
Je li mogoče, da smo se tako motili v tolmačenju znamenj Indijcev, — rekel je Kolumb, zmajajoč z glavo. — Potem pa pričevanje Toskanellija . . . Jaz sem bil tako prepričan, da sem
smo jih spregovorili, da se vr- hrana domačinov. Na nekate-nejo, in vzeli smo seboj samo, rih lužah videli smo množine lega kažipota. Na poti smo vi- ^ fcombažnika, nekatere rastline deli več Indijanov z nekakimi c.o bile pognale iz zemlje, druge so pa bile že popolnoma cvetele. V nekaterih hišah Indijanov so velike zaloge bombaža, bombažne preje in tkanine. Nikjer pa nismo videli niti zlata niti srebra! . . . Herec je umolknil.
Kolumb ga je zamišljeno poslušal. Kakor so se vidno veselili odposlanci zaradi lepote dežele, vendar očividno niso našli tega, kar je pričakoval admiral.
—Vse, kar ste našli, — opomnil je on naposled — kaže na začetne sledove civilizacije. Naša
BUSINESS OPPORTUNITY
HOUSEWORK — FEMALE
loving care while mother works. St.
Clair Township. Live in. Woman under £0 years of age. Contact Mr.
Downey at Express 1-30CO, Exten- naloga ostaje kakor poprej polis
sion 230.
REAL ESTATE FOR SALE
(181) kati bolje civilizovano in bolje bogato deželo, s katero bi mogli začeti trgovino in napraviti zveze v imenu našega milostljivega kralja in prinesti od tod drage
FEMALE HELP WANTED
What About You?
The Franciscan Sisters
Are looking for girls who are willing to serve God as
•	Nurses • Nursing Instructors
•	Supervisors • Administrators
•	Technicians	• Dieticians
•	Medical Librarians	• Cooks
•	Seamstresses	• Sacristans
and in many other departments.
Is God calling you? If you are interested, please write today for information to
Reverend Mother General St. Mary of the Angels Convent
1000 36th St. Rock Island, III.
____________________________(182)
NURSE
ANESTHETISTS!
Permanent positions with 220 bed community hospital. Working with private group. Two full MD’s, four nurses. Modernization program going on. Two and one-half hours from Boston and New York. Pleasant community.
Piease write in detail.
G. J. CARROLL, M.D.
WILLIAM W BACKUS
HOSPITAL
NORWICH, CONN.
(182)
A REAL OPPORTUNITY to be- 1 come independent with this in- I .	v ..	.
vestment property — Knoxville stvari, da se povrnemo z njimi Bargain Only $13,900. 2 family, 5 h kraljevskemu prestolu. Morda rooms bath each iloor. 2nd floor! morete kaj izvedeti od tega do-vacant. Sep. entrance. Hot water, v.	.°
heat. Extra lot, 2 car gar. Income macina, katerega ste pripeljali
prišel na bregove Kataje, od ko-!	$1815 per mo. Land nicely landsep. ! seboj.	||
■ Assume 5V2% mtg. Owner. ^Gali| Poslednji se je pokorno pri-
---bližal h Kolumbu, kateri ga je
der ni več daleč do stolice velikega hana.
—Žal, gospod admiral, — odgovoril je Dijego de Arana, nič manje nevoljen nego Kolumb, — podobna nesporazumljenja so neizgibna pri sporazumevanju z znakj.
—Prav imate, — pritrdil mu je Kolumb. — Gospoda,
TUxedo 2-3470.
FLOWER SHOPS
jako prijazno vzprejel in z znamenji spoštovanja odpeljal seboj na ladij o. Ko mu je Kolumb pokazal zlato in srebro, in
DONOVAN’S FLOWER SHOP
THE UNUSUAL IN FLOWERS
Our motto: “Prompt and Courte- . ,	..	v
ous treatment” — Flowers for all	z znamenji vpraševati,
occasions. Complete floral	service,	kje	se dobe te kovine, je poka-
Telegraph delivery service.	\Ve de-	zaj	na vzhod jn se potem ni
, j i iver anywhere m Allegheny Coun-	. _	,. v .... ,	,
obr- ity. 24 hr. service. 2706 Brownsville fnogel dovolj načuditi, da se be-
nil	se	je	k	odposlancem,	—	niste ( Rd., Pgh. 27, Pa. EDWARD	DONO-	li ljudje tako zanimajo za kovi-
li	našli	nobenih	zlatih	rudnikov	VAN’ Pr°P-’ TUxedo 4-4420. (182)	n;j	kateri nimata za domačine
HELP WANTED — FEMALE
Sewing Machine Operators Experienced Sergers
1 J
and
GENERAL FACTORY
Work in a friendly atmosphere with nice girls on LORRAINE Lingerie. English not required.
•	STEADY WORK.ABOVE AVERAGE EARNINGS
•	LITE CLEAN AIRY WORKING CONDITIONS
•	MODERN DAYLIGHT FACTORY
•	EXCELLENT CAFETERIA
•	FULL MEALS AT COST
•	COFFEE BREAK
•	7 PAID HOLIDAYS
•	HOSPITALIZATION AND PENSION AT NO COST
•	LIBERAL »'AID VACATION
•	DISCOUNT PRIVILEGES
•	C.T.A. TRANSPORTATION TO DOOR
•	HOURS 7:45 A.M. to 4:15 P:M.
O'BRYAN BROTHERS, INC.
4220 Belmont Ave.
SINCE 1920
NOVA NALOGA — Privatno jahto mon aškega kneza Rajnerja “Costa del Sol,” ki jo vidimo na sliki spredaj, ko vozi v pristanišče Monaca, bodo preuredili v ladjo za proučevanje morja in jo prekrstili v “Deo Jivante UI-’
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nenadoma poklical k sebi mojega ljubljenega soproga, našega dobrega in skrbnega očeta in starega očeta
JOSEPH FORTUNA
ki je nenadoma zapustil nas in prijatelje ter se preselil v nebeški dom dne 26. julija 1959. Njegovo blago dušo smo iuzročili Bogu, truplo pa po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Lovrenca dne 29. julija k večnemu počitku na Kalvarija pokopališču.
Blagi soprog, oče in stari oče je gil doma iz vasi Male Dole, fara Št. Vid pri Stični.
Prav iskreno se želimo zahvaliti Father Baragi za podeljene sv. zakramente malo pred smrtjo in za molitve za umirajoče.
Hvala Father Slapšaku za opravljeno sv. pogrebno mašo in spremstvo do groba.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj duše pokojnega solproga in očeta. Hvala vsem, ki so položili toliko vencev in šopkov ob krsti in tako lepo okrasili zadnje bivališče na zemlji.
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili, moli1-* za njegovo dušo in jo priporočali božji milosti. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili na zadnji poti do groba.
Hvala nosilcem krste.
Hvala vsem številnim, ki so dali na dan pogreba avtomobile brezplačno na razpolago in tako priipomoglb da se je toliko ljudi udeležilo pogrebnega sprevoda.
Hvala sinu Josephu, dasi sam poln žalosti, pa Je vse dobro uredil.
Posebna hvala Anton Zakrajšek in soprogi, ki sta vso skrb prevzela za pokojnega soproga in očeta.
Hvala Mr. Frank Šeliga za izdatno pomoč in naklonjenost.
Hvala sinovom in hčeram, ki so me tolažili ob veliki nesreči. Hvala mojim bratom in sestram za tolažb0 in pomoč.
Hvala sosedom in prijateljem za tolažbo in pomoč-
Vsem. ki ste z nami žalovali, nas tolažili in bili v pomoč, naj bo Bog plačnik.
Ti moj ljubljeni soprog! 39 let sva skupaj živel# v pravi zakonski ljubezni. Zdaj pa si nas tako hit#0 zapustil, šel si iz hiše malo na sprehod, nazaj so Te: mrtvega pripeljati. ,Kako je hiša prazna, ker Te veC med nami ni. Bila je tako prijazna, zdaj pa pusta se nam zdi. Pa ukloniti se moramo božji naredbi. K#1 Bog naredi, vse prav stori, dasi je težko. Naj Ti bo BoF obilni plačnik v nebeškem raju. Na svidenje nad zvez* dami.	i*.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga
JOSEPH JR„ THOMAS (U.S. Army). JULIUS, sinovi ALOISE por. DUNNE, BETTY por. GODNAVEC, AGNES por. HOFFMAN, MARTHA por. GOZION,
hčere
Vnuki in vnukinje V stari domovini:
JANEZ, brat; MARY, ANA, ROZI. ANTONIA, sestre Cleveland, Ohio, 21. septembra 1959.