Števiio izvodov: 1400 izdajanja GLASILO DELAVCEV TOSAME Jubilanti, inovatorji in športniki 1985 14. septembra smo na prazniku Tosame, ki ga praznujemo vsako leto v čast tovarne v roke delavcev in s tem začetka samoupravljanja v To-sami, podelili priznanja našim delavcem — jubilantom, ki so letos slavili deset, dvajset in trideset — letnico svojega dela. Letos praznujejo v TOZD Saniteta 10-letnico svojega dela 14 delavcev, 20- letnico 15 delavcev in 30-letnico 7 delavcev. V TOZD Filtri praznujejo 20-letnico dela 3 delavke, v DSSS pa 11 delavcev 10-letnico, 5 delavcev 20-letnico in 5 delavcev 30-letnico. TOZD SANITETA 10 let 1. Anzi Friderik, dipl. inc 2. Burja Marko 3. Cerar Olga 4. Kerč Alma 5. Klopčič Irena 6. Kosmač Albina 7. Lampret Irena 8. Mežnar Zlata 9. Modlic Zlatko 10. Purič Matilda 11. Podbrežnik Joško 12. Rihtar Silva 13. Vidovič Sonja 14. Vintar Ana 20 let 1. Cajhen Marija 2. Dolinar Franc 3. Jančar Ivanka 4. Korant Dragica 5. Kovač Ivanka 6. Kovačič Ana 7. Pele Marjan 8. Pichler Marija 9. Rožič Antonija 10. Smolnikar Ljudmila 11. Šorn Ana-Marija 12. Urankar Štefka 13. Urbanija Francka^ 14. Vidovič Marija 15. Merkužič Marjan 30 let 1. Andrejka Andrej 2. Horvat Viktorija 3. Hriberšek Joži 4. Koderman Ivanka 5. Prelovšek Ivanka 6. Poharič Monika 7. Stupica Franc DSSS 10 let 1. Burja Vinko 2. Hribar Joži 3. Kern Stanislav 4. Kos Martin 5. Kokalj Milan 6. Kubelj Andreja 7. Lokvenec Vasilka 8. Mežnar Silva 9. Mlakar Marjan, dipl. oec. 10. Poznič Marjan 11. Rode Neli 20 let 1. Grujič Peter 2. Petek Franc 3. Stare Anton 4. Urankar Srečo Kunec Josip 30 let 1. Jeretina Franc 2. Korant Jakob 3. Prstec Stjepan 4. Šarc Janez 5. Vrenjak Milena TOZD FILTRI 20 let 1. Sankovič Stanka 2. Varaždinac Antonija 3. Sitar Marija INOVATORJI TOSAME Uspešnost delovne organizacije je v veliki meri odvisna od tega, kako hitro se zna prilagajati spremenjenim razmeram, kot tudi kako aktivni so njeni člani pri uveljavljanju novostj v njeno poslovanje. Vsaka novost je povezana z določeno inventivnostjo posameznikov, ki skušajo svoje zaključke ali zaključke drugih prenesti v okviru poslovanja delovne organizacije. V naši tovarni posvečamo posebno pozornost delavcem, ki so v okviru naše tovarne delovali posebno inventivno s tem, da so se njihove rešitve določenih problemov izkazale kot sprejemljive za večino in so pri tem prinesle določeno korist tudi delovni organizaciji. V TOSAMI smo že pisali o priznanjih inovatorje leta za tekstilno industrijo Slovenije, ki so ga prejeli naši sodelavci Vidergar Marjan, Merkužič Marjan in Rožič Franc dipl. ing. Omenjeni avtorji so prejeli tudi občinska priznanja za inovacije. V koviru delovne organizacije izkažemo posebno čast inovatorjem ^ja ta način, da vsem ki so svoje ideje izpeljali tako daleč, da se uporabljajo v naši tovarni in so jih seveda prijavili, podelimo tovarniška priznanja. Priznanja se podeljujejo ob prazniku Tosame v mesecu septembru. Za obdobje od avgusta 1984 do avgusta 1985 je komisija za inventivno dejavnost predlagala, da priznanja prejmejo naslednji inovatorji: — Sušnik Cilka za uspešno rešitev pri izdelavi vrečk za kabel gazo. Su-šnikova je predlagala, da se pri izdelavi vrečk za kabel gazo uporabi pregibnik vrečk s pomočjo katerega se je bistveno povečala izdelava teh vrečk. — Duraševič Rajko, ki je sušilno raz-penjalnem stroju predlagal spremembo vodenja gaze pred vpenjanjem v razpenjalno verigo sušilnega stroja. Z izboljšavo je dosegel boljše vpenjanje v razpenjalno verigo in s tem tudi enakomernejše navijanje gaze na navitke. — Kočar Peter in Tič Jože. Pri stroju za izdelavo tamponov sta od- Sušnik Cilka Djuraševič Rajko Kočar Peter pravila napako na vozlaču, ki je pred tem stalno trgal vrvico higienskega tampona. S spremembo vodila vozlača sta dosegla, da je bil vozel na vrvici pravilno izdelan, stroj pa je lahko normalno obratoval. Dolinar Franc — Osolin Franc in Dolinar Franc za povečano proizvodnjo knjigoveške-ga platna na škrobilnem stroju. S spremembo koncentracije škroba v škrobilnem koritu in s povečanim ožemalnim efektom sta dosegla večje hitrosti sušenja knji-goveškega platna na sušilnih bobnih in s tem večjo proizvodnjo. Komisija se zaveda, da je število inovacij večja kot kažejo prijave in da se marsikatera sprememba, ki daje ugodnejše rezultate ne znajde med predlogi za inovacije. Menimo namreč da bi marsikateri delavec izmed nas rad prijavil in izpeljal manjšo pa tudi večjo novost, vendar za to ne zbere dovolj korajže. Premislite in se odločite, morda boste zaradi vaše odločitve med delavci, ki bodo v naslednjih letih prejeli priznanja za ustvarjalnost. Tudi športno udejstvovanje naših delavcev je dokaj množično, saj smo v okviru delavskih iger letos orga-nijirali tekmovanje v veleslalomu, kegljanju, streljanju in malem nogometu. Priznanja prejmejo tudi najboljši športniki v vseh disciplinah, uvrstitve pa so naslednje: Avtor je ugotovil, da se pri spremenjeni širini in teži plenice lahko uporabi ožja vlaknovina. Tič Jože PRVENSTVO DO TOSAMA V VELESLALOMU ZA LETO 1985 ŽENSKE C kategorija od 35 — 45 let 1. BERLEC Vladka 49,66 B. kategorija od 25 — 35 let 1. KUNSTELJ Darinka 39,56 2. JURAK Zlatka 40,03 3. RAZBORŠEK Marija 41.70 4. KOSIRNIK Marjeta 46.75 5. CERAR Breda 49.98 MOŠKI D. kategorija nad 45 let 1. BABNIK Janez 35.05 2. VODNIK Vencelj 36.72 Miš Franc za prihranek zaradi zmanjšanja širine vlaknovine pri izdelavi Tosama nočnih plenic. Vsem inovatorjem, ki bodo letos prejeli tovarniška priznanja že naprej čestitamo. * C kategorija od 35 — 45 let 1. KERČ Jože 31.51 Berlec Vladka (vsi 35-45) 2. OSOLIN Franc 35.24 3. KLEMENC Franc 35.55 4. PIRC Brane 41.26 5. PODPE3KAR Jože 57.75 B. Kategorija od 25 do 35 let 1. ANŽLIN Dane 29.91 2. CERAR Franc 30.75 3. ARNUŠ Franc 31.01 4. KRIŽMAN Oton 31.63 5. STARE Janez 32.60 6. KERČ Janez 33.43 7. KOS Franc 33.88 8. KOSIRNIK Franc 34.82 9. TOMAŽIČ Stane 36.62 10. PRENAR Jože 39.55 11. GRILJ Milan 39.81 A. kategorija do 25 let 1. REMS Janez 29.74 2. NOVAK Igor 30.19 Kunstelj Darinka (vsi 25-35) 3. FLORJANČIČ Bogdan 30.43 4. VEHOVEC Boris 30.50 5. BREZNIK Tomaž 30.89 6. GROŠELJ Rok 34.56 7. OSOLIN Dušan 35.46 PRVENSTVO DO V KEGLJANJU ZA LETO 1985 ŽENSKE 391 kegljev 376 kegljev 368 kegljev 367 kegljev 342 kegljev 315 kegljev 313 kegljev 303 kegljev 261 kegljev 1. ŠTRUKELJ Minka 2. KUNSTELJ Darinka 3. KERČ Joži 4. HAFNER Mojca 5. HRIBAR Joži 6. CERAR Breda 7. LUBINIČ Marjana 8. DRČAR Marta 9. JUDEŽ Zvonka Babnik Janez (vsi nad 45)__ MOŠKI 1. HAFNER Marjan 418 kegljev 2. ŠTRUKELJ Zdravko 412 kegljev 3. LIMONI Janez 409 kegljev 4. POŽAR Tone 395 kegljev 5. KERČ Jože 392 kegljev 6. STARE Janez 390 kegljev 7. KERČ Miha 366 kegljev 8. POZNIČ Marjan 365 kegljev 9. GROŠELJ Rok 360 ekgljev 10. KERČ Janez 347 kegljev 11. RADKOVIČ Vinko 343 kegljev 12. FLORJANČIČ Bogdan 335 kegljev 13. FLORJANČIČ Matevž 231 kegljev PRVENSTVO DO V STRELJANJU ZA LETO 1985 ŽENSKE 1. ŠTRUKELJ Minka 125 krogov 2. KERČ Joži 124 krogov 3. HAFNER Mojca 1. HRIBAR Joži 5. KUNSTELJ Darinka 6. KOKALJ Zdenka MOŠKI 118 krogov 109 krogov 100 krogov 93 krogov 1. KOVIČ Janez 2. VIDOVIČ Ivan 3. PRENAR Jože 4. ŠTRUKELJ Zdravko 5. KERČ Janez 161 krogov 160 krogov 151 krogov 150 krogov 145 krogov tel 6. KREMIČ Marko 144 krogov 7. HAFNER Marjan 143 krogov 8. MLAKAR Marjan 138 krogov 9. ČERNOHORSKI Miro 131 krogov 10. KERČ Jože 126 krogov PRVENISTVO DO V MALEM NOGOMETU ZA LETO 1985 1. SKS 5410 2. POMOŽNI OBRATI 5 2 2 1 3. BELILNICA 4. NETKANO 5. KOMERCIALA 6. TKALNICE 13 : 5 9 točk 13 : 12 6 točk 11 : 10 6 točk S : 10 4 točke 5 : 8 3 točke 8 : 13 2 točke NAJBOLJŠI STRELEC: 8 golov RODE JANEZ Štrukelj Minka (streljanje, kegljanje) Hafner Marjan (kegljanje) Kovič Janez (streljanje) Kaj je problem? Težko rešljiva na loga ali vprašanje, splet okoliščin, ki ga ni mogoče preprosto in neposredno urediti in vzbuja različna ali celo nasprotna mnenja. V praksi je problem opaznejši, čim širši krog zajame, se stalno ponavlja, dolgo traja in ima posledice. Okrogla miza NAŠI AKTUALNI PROBLEMI Udeleženci okrogle mize so se v enourni polemiki dotaknili nekaterih naših problemov. Vsako leto je na letovanju precejšne število dopustnikov, ki beležijo pripombe v knjigo glede vzdrževanja in inventarja prikolic ali hišic. Vendar pa se iz leta v leto zapaža, da se premalo obnavljajo okvare in dokupuje inventar. Zakaj ne hodijo popravljat tisti vzdrževalci, ki se spoznajo na popravila in ne mladinci, ki taki nalogi niso kos. Tudi odeje bi bilo potrebno marsikje pogosteje dati v čistilnico zaradi zamazanosti. Na Veliki planini je potrebno zamenjati vso posodo, ker nimajo dopustniki aptetita pripravjati hrane v tako uničeni posodi. V prihodnjem letu naj se razmišlja o podaljšanem letovanju za 10 dni, ker posebno v Vrsarju in Červar-ju mineta dva dneva za nameščanje in nato za pospravljanje. Če bo v prihodnje možnost nabave še kakšne po- čitniške kapacitete, naj bo v Toplicah, ker je to želja mnogih članov kolektiva. V teh dneh je nastalo povpraševanje po ozimnici. Naj sindikat, kljub družbenopolitičnemu delu, ne prene- ha s to dejavnostjo. Marsikoga bo razbremenila skrbi zaradi prevoza. Dobro bi bilo tudi odplačevanje na več obrokov, ker so življenjski stroški iz meseca v mesec večji. Petkove prodaje druge vrste ple- nic so obup. Sliši se, da služba za organizacijo dela pripravlja nove kriterije prodaje po številkah. Takšne razmere kot so sedaj, naj ne bodo več. V:,ak delavec bi želel enkrat letno prejeti kilogram gaze ali paket plenic brez dolgotrajnega čakanja. Mamice, katerih otroci so že zlezli iz plenic predlagajo, naj se skrajša prednostna doba za prejem plenic otrokom od štirih na tri leta. Iz prakse vedo, da malokateri otrok še lula v pleničke pri štirih letih. Ker so se tudi izdelki druge vrste podražili, naj posebno pri gazi ne bo zapakiranih toliko vozlov same osnove, temveč gaze za brisanje in čiščenje kot jih kupiš v ta namen. Urejena okolica vpliva na boljše počutje Želimo urejeno prehrano Počitniški delavci so odšli, starejšim delavcem pa je ostal občutek manjvrednosti, ko so ob prejemu osebnega dohodka naredili primerjavo med svojim dolgoletnim delom in počitniškim enomesečnim delom. V nadalje bi želeli, da naj vodje vzamejo le toliko počitniških, kolikor jih potrebujejo, kar je iz leta v leto zapaziti posameznike, ki postopajo in za take naj ne bo zaposlitve pri nas. Za redno zaposlenega delavca je ob sprejemu na delo potrebna 3 mesečna poiz- kusna doba za določen čas je pa ni. Tudi dodatka za popoldansko delo njim ne bi bilo treba obračunavati za en mesec, ker je komaj vstopil v veljavo. Kaj je letos s stanovanjskimi posojili? Do sedaj se še ni zgodilo, da bi se toliko časa ne razdelila. Vsak pa ve, da bi pred meseci kupljeni material imel večjo vrednost kot jo bo imel sedaj. Dober je predlog prioritetne liste, da dobijo graditelji posojilo največ 3 — 5 krat, ne pa v manjših zneskih že leta in leta. Tako bodo hitreje in učinkovitejše rešeni stanovanjski problemi. Po drugih delovnih organizacijah imajo referente za stanovanjske probleme, za počitniške kapacitete itd., Nujen je nadaljni raz voj naše proizvodnje ki se v okviru svoje službe ukvarjajo samo z enim področjem in vse zadeve hitreje uredijo. Nič navdušenja ni nad kontrolnimi urami. Ko so bile nameščene, so vedeli, da so zaradi posameznikov, ki so vneto zamujali naprej. Zanje ni bilo disciplinske. Vsi ostali skrbni delavci pa so se jezili, ker jim ura ni žigosala zaradi okvare, slabega tiska ali so bile kartice zaradi naliva premočene, da se niso mogle žigosati. S 1. avgustom pravijo, da bodo denarne kazni. Mnenja so, da naj bi bil kaznovan tisti, ki bi v mesecu zamudil trikrat (ker se lahko vsakemu kdaj zgodi, da ura ne zvoni), vozači pa naj gredo na predzadnji avtobus, ne pa na tistega, ki zadnji hip pripelje do službe. Gibljiv delovni čas naj se organizira za vse, ne samo za skupne službe. Disciplina je poseben problem. Za nekatere mora biti, za druge je ni. žc pri parkiranju se začne. Iz današnjega primera se vidi, ko so nekateri parkirali na pločniku za prehod otrok v šolo, čeprav je že včeraj po ozvočenju bilo obvestilo, naj vsi vozniki odstranijo svoja vozila, ki jih imajo na tem mestu. Lahko govoriti kako skrbimo za varnost naših otrok, toda zanje nekaj storimo šele, ko je kazen. Zato je stalen problem tudi naš parkirni prostor. Kaj bi človek razmišljal, v katero vrsto naj bi ga postavil. Lepo na sredino, pa naj tisti, ki bo odšel »gunca«, poriva avto v prestavi, naj semuči, saj sem samo svojemu sodelavcu zaprl pot. Morda kakšna kazen, pa bo red tudi brez črt in asfalta. Problem je kvaliteta. Ne vse kriviti delavca. Če se nabavljajo slabši materiali zaradi ugodnejše cene pa tudi zradi pomanjkanja surovin za nekatere izdelke, je treba iskati vzroke tudi v tem. Delavec brez zavesti do dobrega dela, naj se usposablja s tečaji, predavanji, vodja naj ga nadzo- ruje pri delu. Sedaj je pogosto praksa, da novemu delavcu nihče ne razloži, kaj so njegove dolžnosti. Kaj bi pogrevali star pregovor: Kar se Janezek nauči..... Tržišče je zahtevno, za razvojno službo je bil dvakrat sklican delavski svet, sedaj pa je vse tiho, čas pa teče dalje. Mnenje ostaja nespremenje- no, da mora biti za nadaljnji razvoj naše organizacije ta služba. Seveda pa naj bodo najprej rezultati, potem plačilo. Ni bilo mogoče za našo okroglo mizo zajeti vseh problemov. Prav gotovo pa bi lahko vsi s svojo zavestjo in pripravljenostjo dosegli, da bodo omenjeni problemi manjši, če jih ne bomo sploh odpravili. Najprej so ga uvedli v ZRN, leta 1968 z namenom, da bi se izognili prevelikim prometnim konicam ob začetku in prenehanju delovnega dne. Pri spremljanju nastalih sprememb pa so ugotovili še vrsto drugih koristi, tako za delodajalce kot za delavce. Model gibljivega delovnega časa je v različnih krajih in delovnih pogojih, različen. Običajna oblika pa je, da je delovni dan razdeljen v dva dela: 1. ti. mandatorni delovni čas, ali osrednji, ko morajo biti vsi delavci na delu, razen upravičene odsotnosti in Kvaliteta je odvisna tudi od brezhibnih strojev Gibljiv delovni čas ? 2 ti. diskretni, ali povezovalni delovni čas, to je pred in po osrednjem delovnem času in si ga delavec sam izbira. Vsako delo je povezano s časom. Kako pa izkoriščamo delovni čas je odvisno od naših organizacijskih možnosti, sposobnosti in delovnosti zaposlenih. V prizadevanjih za dobro izkoriščanje delovnega časa je bilo v Tosa-nii sklicanih že precej sestankov in popisanih veliko listov ... Kako je bil izkoriščen in kaj vse je rodil ta čas sestankov ne vem, vem pa, da je bilo pri tem veliko govora o »gibljivem delovnem času«. Več ali manj pa je pri tem tudi ostalo. Ob predložitvi Tosaminega stabilizacijskega programa v letu 1980, je za dobro izkoriščanje našega delovnega časa, med drugim omenjen tudi gibljiv delovni čas, kot možnost za vse tiste delavce, ki bi ga lahko koristno uporabljali. Za začetek predvsem vsi delavci DSSS in del proizvodne režije; čeprav tudi v neposredni proizvodnji uvedba omenjene verzije gibljivega delovnega časa ni več novost. Na ta program smo že precej pozabili, razprave o uvedbi ali neuvedbi gibljivega delovnega časa pa so še vedno žive. Pa nikar ne mislite, da s tem člankom želim dajati potuho kroničnim zamudnikom, ki bodo mogoče to moje pisanje sprejeli z odobravanjem... Večji poudarek kvaliteti našega poslovanja in zadnji restriktivni ukrepi v prid izboljšanju delovne discipline, predvsem točnejšim prihodom na delo in odhodom z dela, so marsikoga zaposlenega Tosamovca privedle tudi do razmišljanja o gibljivem delovnem času. Gibljiv delovni čas sploh ni več novost, le njegova uporaba pri nas je še skromna, ali pa si prepočasi utira pot. Število ur za gibljiv delovni čas si lahko izberejo delavci sami, s pogojem, da opravijo določeno število delovnih ur v osrednji časovni periodi. Vsak program, ki dovoljuje gibljiv delovni čas, pomeni poleg vsega tudi posebno veliko psihološko prednost zaposlenih. Pri takem sistemu delovnega časa se namreč delavcu ni potrebno vedno opravičevati nadrejenim, če pride pozneje na delo in ni potrebno vedno prositi za dovoljenje, če želi, ali mora prej odditi z dela. Tako delavec ni več tako obremenjen s stro- V belilnici bomo montirali nov kotel gim režimom delovnega časa. Prav tako pa mu ne predstavlja nobeno breme, če mora ostati dlje na delu zaradi večjega obsega dela, ali ker je tisti dan kasneje prišel. S tem odpade tudi problem presekanosti delovnega časa ob koncu delovnega dne, ker bo delavec na lastno željo raje opravil začeto delo po rednem času in prišel naslednji dan nekoliko kasneje, ali kako drugače izkoristil ta čas. Prednosti, ki jih ponuja uvedba gibljivega delovnega časa, je kar precej. Ne gre le za drugačno počutje zaposlenih, ampak tudi za koristi gospodarstva, kar je najpomembnejše. Zamude na delo se precej zmanjšajo, ail pa jih sploh ni (v Tosami brez zamudnikov?!!), delavci so bolj učinkoviti, čas za delovno ogrevanje prostorov pozimi se zmanjša, zmanjša se delovna naveličanost (utrujenost) delavcev ob koncu delovnega dne, zmanjšanje obeh prometnih konic, itd. ... Edino stroški za energijo (predvsem razsvetljava in električni aparati), se rahlo povečajo. Vse te prednosti so lahko dosežene, ker si delavci sami planirajo čas glede na delo in ga potem skušajo tudi čim hitreje opraviti. Pri tem pa niso več tako odvisni od diktiranega delovnega časa. To pa pomeni boljšo izrabo delovnega časa, kar si že dolgo vsi želimo. Možnost zlorab pri tem je ob ustreznem organiziranju zelo majhna. Ko se delavci privadijo sistemu gibljivega delovnega časa, se v veliki večini ugotavljajo pozitivne strani. Nesporno je, da ima v izkoriščanju boljših delovnih pogojev gibljivi delovni čas svojo legitimno vrednost. Začel se je kot eksperiment, se postopoma razvijal, danes pa absolutna večina tistih, ki so ga uvedli, iz prakse ugotavlja, da prinaša več koristi kakor težav. Vzporedno s tem pa se takoj vsili še kombinacija gibljivega delovnega časa in izbranega »ta dolgega dne« v delovnem tednu, s tem pa odprava več ali manj neproduktivnih delovnih sobot. To so podatki iz prakse in tega rre ugotavljajo samo v razvitem zahodnem poslovnem svetu, ampak tudi pri nas. Bomo to ugotovili in se znali dogovoriti (ne samo dogovarjati!), ter organizirati končno tudi v Tosami? Priložnosti za to smo imeli že dovolj, vendar se je vedno kje zataknilo ... Zato bo treba napraviti premišljeno potezo in enkrat »prebiti led« oz-kogledosti in togosti. In na koncu — samo pomislite kako uspešno smo se, kljub številnim resnim negodovanjem, privadili premiku dnevnega časa, pa registrirnim uram, ki niso dovolj točne in zakaj se ne bi tudi gibljivemu delovnemu času. T. C. Že večkrat smo govorili o investiciji v belilnici. Načrti so bili veliki. Želeli smo, da jo v celoti posodobimo in v to investicijo vključimo tudi novejše mikalnike. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev pa tudi zaradi odločitve, da najprej povečamo proizvodnjo vlak-novin in poleg tega zgradimo novo proizvodno halo, smo investicijo v belilnico v takem obsegu za več let preložili. Neglege na naše odločitve, pa je potrebno zamenjati enega od obstoječih belilnih kotlov za beljenje vlaknin. V gospodarskem načrtu za leto 1985 smo zapisali, da ga bomo kupili. Predvidevamo, da bo belilni aparat, ki ga bo izdelalo podjetje Al-chrom iz Ruš v povezavi s firmo /z delegatskega Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije bo na seji 18. septembra letos obravnaval OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRI DELU Zbor združenega dela je predlog za izdajo zakona obravnaval na seji 6. aprila letos. Zadolžil je predlagatelja, da pri pripravi osnutka zakona upošteva mnenja, stališča in predloge delovnih teles zbora in Skupščine SR Slovenije ter razpravo na seji zbora. Posamezne spremembe in dopolnitve zajemajo: 1. Razširitev (kroga oseb, ki so skladno z zakonom o pokojninskem Thies dobavljeno v Tosamo do meseca januarja prihodnjega leta. Belilni aparat je v primerjavi z našimi izdelan tako, da bo z njim možno varčevati z energijo, poleg tega pa bo opremljen z elektronskim regulatorjem temperature, s katerim bo možno beliti po naprej določenem programu. Posebno pozornost bomo morali posvetiti priučevanju naših delavcev, da bo upravljanje z aparatom nemoteno, izdelek t. j. beljena vata pa kakovostna. Zavedamo se, da je vsa elektronika povezana le s strokovnim delom tistega, ki ji določi kako naj dela. Upamo, da bomo s to investicijo premostili čas, ki nam je potreben za nova vlaganja v belilnici. Podpeskar Jože, dipl. ing. biltena in invalidskem zavarovanju zavarovane za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni. 2. Zakonske določbe o pismeni izjavi in strokovni oceni kot dokazih o izpolnjevanju predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, so zaradi jasnejše opredelitve razširjene in razčlenjene za posamezne primere. 3. Zaradi poenotenja splošnih varstvenih ukrepov in normativov zakon predpisuje, da republiški upravni organ, pristojen za delo, z izvršilnimi predpisi določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delovna sredstva, oziroma kakšnim pogojem mora zadoščati delovno okolje. 4. Z namenom poenotenja rokov Varstvo pri delu — zakon ska prepoved kajenja obdobnih pregledov in preiskav delovnih razmer in delovnega okolja, kjer je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar delavcev, zakon določa skrajne roke. Prav tako naj bi zakon določil, da lahko inšpektor dela odredi drugačne postopke ali načine pregledov in preiskav, če ugotovi, da uporabljeni načini ne zagotavljajo pravilnih podatkov oziroma rezultati meritev niso zanesljivi. 5. Določanje potrebnih zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec pri delu, kjer so nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večje, mora biti v skladu s strokovnimi mnenji in stališči medicine dela. 6. Sedanja določila zakona o organiziranem opravljanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu jasneje in natančneje opredeljujejo subjekte varstva pri delu ter podrobneje razčlenjujejo pristojnosti strokovnih služb, ki delujejo na tem področju. 7. Zaradi povečanega obsega strokovnih opravil pri preverjanju zagotavljanja varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer, kar je posledica izrednega tehnološkega napredka, zakon določa, da republiški organ, pristojen za delo, lahko pooblasti še druge organizacije združenega dela, če izpolnjujejo določene pogoje za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Obenem zakon obvezuje republiški upravni organ za delo, da s izvršilnimi predpisi podrobneje opredeli vsebino navedenih pogojev. 8. Skladno z obveznostjo, ki jo nalaga konvencija št. 121 Mednarodne organizacije dela, se med dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare uvrščajo tudi tista, kjer obstaja nevarnost poklicne bolezni. 9. Da bi lahko bolj kot do zdaj uveljavili zdravstveni vidik varstva pri delu, je predlagatelj določil prepoved kajenja. 10. Natančneje so razmejene pristojnosti posameznih organov inšpekcije dela in določena obveznost varovanja tajnosti podatkov, ki , jih zve inšpektor za delo ali pooblaščena organizacija združenega dela po 25. členu zakona, pri svojem delu. 11. Zahtevano je tudi vodenje evidenc poklicnih bolezni. 12. Kazenske določbe so usklajene z novimi rešitvami v spremembah in dopolnitvah zakona. Denarne kazni so valorizirane oziroma so določene nove višine, v skladu s tistimi, ki jih vsebuje predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških s tezami. OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA JUGOSLAVIJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 Dokument je v obravnavo Skupščini SFRJ poslal Zvezni izvršni svet. Pri pripravi osnutka so bile upošte- vane temeljne rešitve Predloga zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. V celoti pa ni mogel biti pripravljen skladno z novimi rešitvami o sistemu planiranja. To bo opravljeno pri pripravi predloga družbenega plana, ki bo v največji možni meri usklajen z določbami novega zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Osnutek srednjeročnega družbenega plana je sestavljen iz treh delov: I. del — Skupna razvojna politika V posameznih poglavjih so pisani pogoji, omejitve in predpostavke; skupni interesi in cilji družbenoekonomskega razvoja projekcija in materialni okviri razvoja; proizvodna usmeritev in strukturne spremembe, ekonomski odnosi s tujino; razširjena družbena reprodukcija; demografski razvoj in zaposlenost; produktivnost dela; socialni razvoj; razvoj družbenih dejavnosti; stanovanjsko-komunal na dejavnost; varstvo in izboljšanje življenjskega in delovnega okolja; regionalni razvoj in prostorska ureditev; informacijska dejavnost; splošna ljudska obramba. II. del — Smernice in okviri za sprejemanje ukrepov ekonomske politike in drugih ukrepov Obdelali so politiko pridobivanja in razporejanja dohodka; temeljni elementi politike in merila za financiranje in usmerjanje investicij; elementi sistema in politike na področju ekonomskih odnosov s tujino; monetarno -kreditna politika; delovanje enotnega jugoslovanskega trga in politika cen, skupna politika rezerv,- skupna davčna politika; financirdnie funkcij federacije; financiranje splošnih in skup- nih potreb; politika spodbujanja hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo; politika na področju splošne ljudske obrambe. III. del — Posebne naloge in obveznosti Opredeljeni so pogoji in ukrepi za. uresničevanje skupnih nalog razvoja,, ki so bistveno pomembni za skladen gospodarski razvoj države, ter pogoji in ukrepi za uresničevanje drugih nalog, razvoj družbene reprodukcije in_ strukturnih sprememb v gospodarstvu. PREDLOG DOLGOROČNEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Skupščina SR Slovenije je po obravnavi na sejah zborov 3. junija letos sprejela osnutek dokumenta. Razpravo o njem, potekala je na sestankih in posvetih strokovnih društev in organizacij, družbenopolitičnih organizacij, splošnih združenj in gospodarskih zbornic ter na zasedanjih zborov Skupščine SR Slovenije, je Izvršni svet SR Slovenije sistematično spremljal in velik del pripomb in sugestij na ustrezen način upošteval, sprejel in vključil v besedilo predloga plana. Predlog dogoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990 je objavljen v Poročevalcu št. 30, 6. 8. 1985. Objavljena pa so tudi Stališča Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije do pripomb na osnutek dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, ki niso upoštevana pri pripravi predloga plana z obrazložitvami. zsznsmrmrcsiszsiru zrcfirmsisuirLnnsi;, Trije železarčki Spomladi so se na Jesenicah mladima zakoncema Zvonki in Igorju Arhu rodili trojčki Manca, Rok in Jernej. Mali junaki zahtevajo veliko časa, nege in skrbi. Poleg veselja pa so z njimi povezani tudi veliki stroški. Arhovim je pomagalo po svojih močeh več slovenskih delovnih organizacij, med njimi tudi naša TOSAMA. Od srečnih mamice in očka smo prejeli tole pisemce: — Najlepše se vam zahvaljujeva za paket, namenjen najinim trojčkom. Stvari v paketu sva se zelo razveselila, saj so nama v veliko pomoč. Istočasno vam pošiljava sliko najinih trojčkov in izreze iz časopisa Železarne Jesenice. Še enkrat najlepša hvala in lep pozdrav Zvonka in Igor Arh Manca, Rok in Jernej ZAHVALE Ob smrti mojega dragega očeta MARINČEK ALOJZA se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin in sindikalni organizaciji. Obenem se zahvaljujem za izreke sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sevšek Slavka Ob smrti moje mame ADELE KE-REC, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in izreke sožalja. Cajhen Marija Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice najlepše zahvaljujem za prekrasno darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Iskrena hvala tudi upravi podjetja za poklonjeno knjigo, vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov. Monika Poharič Ob boleči izgubi dragega očeta HRIBAR FRANCA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tkalnice ovojev in vodstvu TOZD Saniteta, za darovano cvetje in finančno pomoč. Enako se zahvaljujem oktetu Tosama in sindikalni organizaciji za izkazano pozornost in finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov zadnji dom. Pišek Nada z družino MALI OGLASI S sei 1. Kadrovski štipendiji za ekonomsko srednjo šolo se dodelita tov. Vanji Pele in tov. Marjani Lavrič. Kadrovske štipendije za strojno šolo se dodelijo tov. Pišek Stanislavu, Jerman Borisu in Svetlin Vinku. Kadrovska štipendija za elektro tehnično šolo se dodeli tov. Dolenc Janezu. Kadrovska štipendija za višjo ekonomsko šolo se dodeli tov. Peru-šek Suzani. 2. Tov. Marti Drčar se odobrijo stroški šolanja na višji pravni šoli v Mariboru. 3. Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana — oddelek za medicinsko genetiko se odobrijo finančna sredstva v višini 10.000,- din. 4. Vloga Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik se zavrne, ker jim že odvajamo določena sredstva. 5. Obravnava Samoupravnega sporazuma s Prešernovo družbo Ljubljana se preloži na naslednjo sejo s tem, da strokovna služba poda dodatno pojasnilo v zvezi s sprejemom sporazuma. 6. Problematika kvalitete toplih in hladnih malic se bo obravnavala na naslednji seji. 7. V čim krajšem času naj se izvede razdelitev stanovanjskih kreditov za nakup stanovanj, adaptacijo in individualno gradnjo. Predsednica OSZ: Albina Kosmač NAGRADE NAGRADE ZA AVGUST 1. JUTERŠEK Vida — DSSS 2. URBANIJA Irena — otroška kon lekcija 3 MERLIN Danica — DSSS NAGRADE ZA JULIJ 1. nagrada: PRENAR SILVO — belil-nica 2. nagrada: GOTAR JOŽI — mikal-nica 3. nagrada: ŽEBOVEC OLGA — mi-kalnica Čestitamo! Prodam termoakumulacijsko peč 2 kw in kolesni obroč za R 4 — int. 220 Prodam dobro ohranjen kombiniran, zložljiv otroški voziček. Int. 219 9 Prodam otroško posteljico, int. 229. Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Florjančič Bogdan, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1400 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Št. 9 — september 1985