Vsaj te žrtve bi morale zahodne sile ceniti in spoštovati, poudarja «Borba» - Boris Ziherl o Djilasovih člankih - Ameriški in angleški veleposlanik ponovno obiskala Kočo Popoviča Pred izrednim zasedanjem glavne skupščine Organizacije ZN EDEH 0 BERLINSKI KONFERENCI Ih d odnosih s Sovjetsko zvezo Medtem se je vrnila v Rim Clara Luce, veleposlanic ZDA, ki je pred odhodom iz New Yorka izjavila «da se ji ne mudi» ter da se je vrnila, ker njena vlada želi biti informirana zarali vladne krize po svojem veleposlaniku. Hkrati je zanikala vest; o svoji premestitvi v Pariz. V Viareggiu je bil zaključen kongres fašistične MSI. ki je potekal v žolčnem medsebojnem obtoževanju med predstavniki centra (De Mar-sanich), levice (Massi) in desnice (Romualdi), da »nekdo minira stranko od znotraj*, da se je vgnezdilo »volilno ljudožrstvo v stranki« in podobno. Znani fašist Anfuso je glede zunanje politike med drugim dejal: ((Federativna Evropa, v kateri bi morala Italija igrati vlogo uši, stenic in prostitutk*. Predložene so bile tri resolucije, od katerih je center dobil 246, levica 160 in desnica 120 glasov. Iz VVashingtona poročajo, da je imel italijanski veleposlanik Tarchiani danes dopoldne dolg razgovor s podtajnikom za evropske zadeve R. Mur-phyjem. Po razgovoru je Tarchiani dejal, da sta z Murphy-jem govorila tu>'l o Trstu ter doda', da se je ((vprašanje premestilo sedaj v Beograd in da je upati na pravično rešitev«. Tarchianijevi razgovori o Trstu RIM, 11. — Včeraj in danes je predsednik italijanske republike Einaudi proučeval rezultate svojega posvetovanja s predstavniki posameznih političnih skupin. Vendar se še ni odločil, komu naj bi zaupal mandat za sestavo nove vlade. Vsekakor je tudi to dolgo odlaganje znak nadvse težavnega in zamotanega političnega stanja v Italiji kakor tudi zelo resnih perečih socialnih vprašanj. Zanikajo se pa vesti, da je Einaudi zbolel in da zaradi tega še ni nikomur poveril mandata. 68 OSEB UBITIH PRI TREH LETALSKIH NESREČAH Letalo „Comet“ eksplodiralo in se pogreznilo v morje »poMmiiim i>\evi Na danaSnji dan se je leta 1#42 pričela II. sovražna ofenziva proti NOV in PO Jugoslavije. DANES, torek 12. januarja Arkadij, Bodigoj Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 11.97 in zatone ob 0.44. JUTRI, sreda 13. januarja Veronika, Bogomir OTVORITVENI NAGOVOR PREDSEDNIKA DR. A. BUDALA NA VII. OBČNEM ZBORU SHPZ m le popramo vse Mice, ti se nam dogajajo iz noeva v dani C® si nekateri imperialistični krogi domišljajo, da bodo zvijačno prevarali narode s priznavanjem pravic le na papirju, moramo prav mi take poskuse razkrinkati iu onemogočiti! Predsednik dr. A. Budal med čitanjem sklepne resolucije Izven poročila in resolucije, ki je bila sprejeta na sedmem občnem zboru SHPZ, in je priobčena na prvi strani našega lista, objavljamo na tem mestu otvoritveni govor predsednica SHPZ dr. A. Budala: «Otvarjam sedmi občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze za Svobodno tržaško ozemlje in prisrčno pozdravljam cenjene goste, ki so prihiteli na to zborovanje. Prav tako pozdravljam delegate prosvetnih društev in usta nov, domače goste, tovariše odbornike in vse navzoče. Sedmi občni zbor se je proti volji glavnega odbora zavlekel iz novembra preteklega Jeta v januar novega, iz jeseni v zimo. Dogodki zadnjih mesecev so bili taki, da so obračali pozornost bolj na politična vprašanja kakor na kulturna. Odkar je spregevo-ril predsednik FLRJ, mogočne zaščitnice naših pravic, na Okroglici in drugod, odkar je svetu razkril vso zapadno hinavščino in krivičnost glede Slovencev, so se dogodki podili, dosegli vrhunec v nepojmljivem, obenem pa preveč jasnem sklepu angleške in ameriške vlade z drie 8. vktubra 1933, in si šer sledijo. V središču teh dogodkov je za nas še zmeraj usoda Trsta in tržaških Slovencev. Za SHPZ je občni zbor skupščina, na kateri se je treba pomuditi pri teh dogodkih, kolikor se tičejo neposredno nalog in delovanja Zveze, Kakor bi tekmovali v kopičenju krivic, vzdržujejo nasprotniki Slovencev vse tiste krivice, ki jih izvajajo že vsa- povojna leta, in dodajajo v presledkih še nove. Kakor so pribili slovenski župani in občinski svetovalci v svoji obširni spomenici generalni skupščini OZN, sedanja vojaška uprava v pasu A ne spoštuje načel listine OZN in pravnih predpisov mirovne pogodbe, v veliko škodo slovenske narodnotne skupnosti. Fašizem je izrinil slovenski in hrvatski jezik iz vseh državnih, pokrajinskih in občin, skih uradov, iz vseh javnih uprav in sodišč in to stanje vzdržuje in brani še danes vojaška uprava z istimi fašističnimi zakoni po navodilu obeh vlad, ameriške in angleške, kljub listini OZN in določbam mirovne pogodbe. Dovoljuje se le zelo omejena raba slovenščine poleg uradne italijanščine v čisto slovenskih občinah. Starodavna domača imena slovenskih kra. jev se morajo umikati umetno narejenim tujim oblikam, ki so si jih često izmislili Musolinijevi služabniki našemu ljudstvu v zasmeh, v raznarodovalne namene. Slovenci so še zmeraj prikrajšam za pridobitve, ki so si jih priborili že davno na šolskem področju. Fašizem je zatrl na Primorskem 444 slovenskih osnovnih šol z 864 razredi za nad 50.000 učencev. Prebivalstvo se je v drugi svetovni vojni dvignilo v oborožen upor in poitalijančene šole so postale zopet slovenske ter so dobile lastno upravo. Pod vojaško upravo se jim zanika naravna pravica do lastne šolske uprave in se slovensko šolstvo prepušča italijanskim rokam. Kako more predstavnik tujega naroda uspešno in pravično voditi vzgojo slovenskega naraščaja? Celo mesto okrožnega šolskega nadzornika za slo. venske šole se je ukinilo. Slovensko šolstvo ima še zmeraj le provizoričen značaj. Slovensko učno osebje nima stalnosti, nima pravice do pokojnine Slovencem manjkajo o-troški vrtci ter osnovnošolski in srednješolski razredi in nekatere srednje šole. Slovenci so izključeni iz vseh višjih organov javne uprave, niso upoštevani pri imenovanju članov v razne odbore in komisije, ki odločajo o uporabi javnih sredstev, ne pri nameščanju javnih uradnikov, razen prav redkih izjem. Domačinom, ki so pod fašizmom izgubili državljanstvo, se to odreka tudi zdaj. Vse določbe glede državljanstva so take, da podpirajo priseljevanje italijanskega življa in izključujejo slovenske domačine, ki so po sili razmer izgubili italijansko državljanstvo. Zavezniki so razveljavili protižidovsko zakonodajo in vrnil Zidom po fašistih odvzeto premoženje. Niso pa razveljavili protislovenske za- prosvetnem, kulturnem in gospodarskem področju. Vse tuje klevete ne morejo ovreči resnice, ki je vsakomur dostopna in se da vsak trenutek ugotoviti. Najodločneje obsojamo enostranski sklep z dne 8. oktobra 1953, po katerem naj bi anglo-amerišKo področje Svobodnega tržaškega ozemlja pripadlo Italiji. Preden bi se lahko pričela kakršna koli pogajanja o rešitvi tržaškega vprašanja, bi bilo treba vsekakor popraviti najhujše krivice, ki se Slovencem v pasu A dan na dan še zmeraj neprestano godijo. Obetajoči glasovi v tem smislu morajo postati resnica. Trmasto vztrajanje protislovenskih krogov pri sedanjih krivicah priča, da bo tržaškim Slovencem mogoče doseči dokončno odpravo današnjih krivic in uživanje temeljnih človeških pravic šele tedaj in samo tekaj, ko bo konodaje in niso povrnili Slo-tnost na političnem, upravnem, vencem odvzetega premoženja. Te krivice do danes še niso popravljene in hromijo tudi primeren razvoj na prosvetnem in kulturnem področju, «Cassa di Risparmio«, ki je prevzela stomilijonske zneske Tržaške hranilnice in posojilnice, zemljišča in stavbe, še zmeraj ni vrnila vsega tega slovenskim lastnikom. Za večmilijardno vrednost niso prejeli Slovenci niti ene lire odškodnine. Ustanovitev lastnih denarnih zavodov se Slovencem zabra-njuje po fašističnih zakonih. Take razmere so sredi demokratične Evrope gola upravna samovolja, ki bi jo morala OZN odpraviti. Nove krivice poganjajo dan na dan iz umetnega pretvarjanja etničnega značaja naših krajev z naseljevanjem beguncev iz Istre ter s priseljevanjem iz Italije. Ta načrtna kolonizacija slovenske zemlje izriva Slovence ter občutno zmanjšuje možnosti njih prosvetnega in kulturnega u-veljavljanja. Te in druge nenehne krivice silijo Slovence, da zahtevajo pravičnejše ravnanje s slovenskim prebivalstvom v pasu A. Stvarno zahtevajo predvsem; priznanje slovenščine kot drugega uradnega jezika ter njeno popolno enakopravnost z italijanščino na vseh področjih javnega življenja, stalnost in notranjo samoupravo slovenskega šolstva, zagotovitev stalnosti učnega osebja, sorazmerno nameščanje slovenskega uradni-štva v državnih, pokrajinskih in občinskih uradih, vrnitev državljanstva domačinom, ki so ga pod fašizmom izgubili, povračilo imovinske škode, ki so jo Slovenci utrpeli v dobi političnega preganjanja, pravico do svobodnega gospodarskega uveljavljanja, priznavanje podpor iz javnih sredstev za vzgojne ustanove (n. pr. za Dijaški dom), konec razlaščanja in kolonizacije slovenske zemlje, ki naj spreminja narodnostni značaj področja. Obenem moramo ugotoviti, da bi ne bilo treba ne neprestanih tožba o krivicah, ne pravkar omenjenih zahtev, če bi se v pasu A izvajale določbe mirovne pogodbbe in načela listine OZN s takim umevanjem in v taki meri, kakor se izvajajo v pasu B, kjer so krivični zakoni prejšnje vladavine razveljavljeni in uživajo vse tri domače narodnosti, Slovenci, Hrvati in Italijani, popolno enakoprav- vse Tržaško ozemlje s Trstom I vred pripadalo matični državi, h kateri po naravi spada.' Dotlej pa se morajo tržaški' Slovenci nenehno in vztrajnp boriti za popolno zmago zdravih načel OZN. Zemlja se ne vrti ' nazaj, marveč zmeraj le naprej. Pri-vrtela se je iz temin barbarstva, suženjstva in raznih im-perializmov do jasnih načel o človečanskih pravicah. Ce si nekateri imperialistični krogi domišljajo, da bodo zvijačno prevarali narode, katere so dolgo tlačili, s priznavanjem človečanskih pravic na papirju, ne pa v dejanju, mora prav naš narod na zahodu take poskuse razkrinkati in onemogočiti. Matična država nam je pri tem svetel zgled nepopustljive odločnosti. Naše usode se morajo izboljšati in se bodo izboljšale. Naj živi enakopravnost domačih narodov tega ozemlja!« DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA Nadaljevanje razprave o slovenski šoli pri Sv. Ivanu? Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Po sporočilu, ki smo ga dobili od županstva, bodo na seji razpravljali o navadnih upravnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na zadnji seji pa so sklenili, da bo danes razprava o novem šolskem poslopju pri Sv. Ivanu, ki je bilo dodeljeno slovenskim šolam. Kot smo že poročali, so demokristjani in drugi predstavniki iredentističnih strank na petkovi seji dvignili vik in krik proti odločitvi ZVU, ki jim tokrat ni zaupala dodelitev omenjenih šolskih prostorov, ker je bila prepričana, da bi jih iredentisti dali italijanski šoli. IZJAVI IN?. AURELUfl IN DR. SftRTORlJA 0 ZAPOSLITVAH V CROfl ŠE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE dolgoročne zaposlitve vseh obratov CRDA Prav tako ostaja nerešeno vprašanje zaposlitve male in srednje industrije, ki sta pove* zani z ladjedelništvom • V teku so razgovori za nova naročila v tržaških ladjedelnicah Glavni ravnatelj CRDA inž. Ivo Aureli je dal nove izjave o zaposlitvi tržaških in trži-ških ladjedelnic ter o nadaljnjih perspektivah dela tržaške ladjedelniške industrije. Tokrat je inž. Aureli odgovoril na nekatera vprašanja voditeljev Delavske zbornice glede njegovih izjav klerofašistič-nemu listu «Giornale di Trie-ste» v zvezi s sedanjo krizo ladjedelništva. Inž. Aureli je potrdil svoje prejšnje izjave, da če se stanje dela v podjetjih CRDA ne bo spremenilo in ne bodo dobili novih naročil, zaposlitev delovne sile v ladjedelnicah v Tržiču lahko pade >ia 25 odstotkov, v ladjedelnicah v Trstu pa na 40 ostotkov. Pojasnil pa je, da bi ti odstotki predstavljali dejansko proizvajalno zaposlitev sedaj zaposlenih delavcev. S temi je inž. Aureli morda hotel zanikati vesti, da bodo CRDA odpustile delavce če ne dobijo v doglednem času novih naročil. C e je res tako mislil, beleži- drugega nadstropja stavbe v Ul. Pondares, kjer je ljudsko prenočišče. V prvem trenutku se je zdelo, da gre za samomor, toda potem se je izkazalo, da to ni res Huda prometna nesreča Sinoči ob 23.30 je 32-letni Natale Cavresi iz Skednja 759 vozil s svojim motorjem po Istrski ulici proti Sv. Soboti in je hotel pri klavnici kreniti na desno. Zaradi neznanih vzrokov je zadel ob rešilni pas in zletel z motorja. Pri padcu se je močno pobil VEBNO VEČ TATVIN AVTOMOBILOV V NAŠEM MESTU Med nedeljo in ponedeljkom ukradenih šest avtomobilov Nekatere je policija že našla, seveda so imeli vsi izpraznjene bencinske tanke, medtem ko druge še vedno iščejo . Iz avtomobila ukraden radio O tatovih koles skoraj ni , Berce, ki je v noči med sobo-več govora, spominjamo se le to in nedeljo padel z okna še filma; napredku sledijo tudi tatovi in zlasti v zadnjem času opažamo vedno več tatvin avtomobilov v našem mestu. To se dogaja zlasti ob nedeljah, ko si marsikdo privošči vožnjo s tujim avtomobilom, dokler je dovolj bencina in pusti avto, ko mu tega zmanjka. Včasih ukraden avto dobijo po nekaj urah, kakšenkrat pa tudi ne, V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznanci ukradli kar šest avtomobilov o katerih so do sinoči našli dva. Girolamo Levi iz Ul. S. Mi-chele 8 je hotel v nedelje zvečer popiti kavo v kavarni hotela «Excelsior» in je za hip pustil na cesti avto, ki je last podjetja «Bonetta». Ko se je čez nekaj minut vrnil na cesto, ni več videl avtomobila. Tatvino je prijavil policiji, včeraj opoldne pa je našel svoj avto v neki tržaški ulici. Kar izginil je tudi avto, ki ga je bila pustila Alba Cater-ni na cesti pred gledališčem «Rossetti», ko je hotela poiskati neko svojo prijateljico. Takoj je obvestila policijo, ki je včeraj našla avtomobil, seveda brez bencina, v Ul. Ritt-meyer. Emilio Sirka, iz Ul. Com-merciale 44 je v nedeljo zvečer pustil svoj avto na cesti pred stanovanjem. Ko je pogledal na cesto, ga ni videl več, ker so mu ga neznanci v nekaj minutah ukradli. Gre za avto znamke «Fiat 500 C» z ev. tablico TS 14927. Enako zadevo je prijavil policiji 49-letni Bruno Cale-botta iz Ul. Negrelli 46, kateremu so neznanci ukradli ponoči avto znamke «Fiat 1400» z ev. tablico 15166, ki ga je bil pustil na Trgu Liberta. Neznanci so tudi ukradli avto znjamke »Fiat 500» z ev. tablico 15812, ki ga je bil pustil na ulici pred stanovanjem 45-letni Attilio Bonomo iz Ul. Vignola 9. Neznanci so v noči med nedeljo in ponedeljkom odnesli še radioaparat znamke «Alfa» iz avtomobila, ki ga je bil pustil v Ul. Cologna 24-letni Umberto Beorchia iz Ul. Giu-liani 22. Prizadeti Beorchia je prijavil tatvino policiji. Smrtni padec Včeraj ob 12 30 je izdihnil v glavni bolnici na II, kirurškem oddelku 18-letni Alojz po glavi in dobil pretres možganov. Njegovo stanje je zelo resno in je v nezavesti. I be delajo dolg, zato upamo, mo njegovo izjavo kot začasno zagotovitev zaslužka vsem sedaj zaposlenim delavcem pri CRDA. Dalje je glavni ravnatelj CRDA zagotovil, da so v teku važni razgovori za nova naročila. Poleg tega, kot piše «Giornale di Trieste«, je kategorično zanikal vesti, da bi CRDA odklonile jugoslovanska naročila. O tem smo sicer pisali v našem listu in smo tudi jasno dokazali odnos CRDA do jugoslovanskih raročil. Zato bi prav nas najbolj razveselilo dejstvo, da bi ne samo jugoslovanska naročila bila ugodno sprejeta, ampak da bi se ravnateljstvo največje ladjedelniške industrije pozanimalo še za druga naročila iz inozemstva in se v tem primeru tudi osvobodilo rimskih klešč, ki z visokimi cenami surovin na italijanskem trgu, ' onemogočajo tržaškim ladjedelnicam konkurenco na mednarodnih licitacijah. Brez tujih naročil, bodo tržaške ladjedelnice samo životarile, ne bodo pa v stanju zagotoviti popolno zaposlitev delavstva vseh podjetij CRDA, kot tudi ne prispevati k zaposlitvi srednje in male industrije ter obrtništva, ki so v Trstu nujno povezani z ladjedelniško industrijo. Tudi ravnatelj za finance in gospodarstvo pri ZVU dr. Sartori je izjavil, da si ZVU zelo prizadeva za rešitev krize v ladjedelnicah. Izjavil je tudi, da ZVU razpolaga z denarnimi sredstvi za pomoč gradnji ladij in da je v stanju nuditi pomorskim družbam velike ugodnosti za premostitev težkoč gospodarskega značaja. Tudi fin je zagotovil, da so v teku važni razgovori za gradnjo novih ladij v tržaških ladjedelnicah in da je prepričan, da se bodo ti razgovori tudi povoljno zaključili. Kar se pa tiče male in srednje industrije ter obrtništva, ki so povezani z gradnjo ladij, je dr. Sartori dejal, da imajo v načrtu mnogo javnih in zidarskih del, ki so vključena v ekonomski načrt proračuna letošnjega prvega šest-mesečja. Ta dela bodo dala možnost tem podjetjem, da bodo v sedanji gospodarski depresiji lahko delala. ornje izjave inž. Aurelia in dr. Sartorija so brez dvoma važnega pomena za vse mestno gospodarstvo, Oblju- ZARADI0HVARENAPIMSIUNAPRLJAM VJJL FCSC0W MNOŽIČNA ZASTRUPITEV S PLINOM Ena ženska /e zaradi zastrupitve umrla, več drugih ljudi pa so iz istega razloga pripeljali v bolnico Stanovalci v stavbi št. 3 v Ul. Ugo Foscolo so zelo zaskrbljeni, pa ne samo oni, tudi stanovalci drugih stavb v omenjeni ulici. Njihova zaskrbljenost je popolnoma u-pravičena, ker je zaradi uhajanja plina umrla 87-letna Giorgina Finazzer, zastruplje. nih pa je bilo več oseb. Policija vodi preiskavo, da bi ugotovila odgovornost. Zdi se pa, da gre predvsem za pomanjkljivosti v plinski napeljavi po mestu in malomarnost onih, ki so za to odgovorni, Okrog 21. v nedeljo so šoferji taksijev v Ul. Foscolo obvestili upravo podjetja A-CEGAT, da uhaja nekje plin. Medtem ko so delavci omenjenega podjetja iskali po ulici kraj, kjer naj bi uhajal plin in so kopali pred stavbo št. 5 in 7, je 27-letni Clau-dio Boschin iz Ul. Vernielis 60 na lastno pobudo pregledoval v kleti. Nenadoma je padel na tla in so ga morali odpeljati z nekim taksijem v glavno bolnico zaradi zastrupitve s plinom, Tudi družina lastnika podjetja, v katerem je zaposlen Boschin, je zavohala plin in so zaradi tega odprli vsa okna In prezračili prostore ter se preselili k svojim sorodnikom. Nihče pa ni o stvari obvestil stanovalce v stavbi št 3. V tej stavbi je stanovala v II. nadstropju 87-letna Giorgina Finazzer s svojo hčerko Lidijo por. Caliterna ter 28-letna vnukinja Lidija. V gornjem nadstropju pa stanuje sin pokojnice, V nedeljo zvečer je Lidija poklicala svojega bratci in se mu pritožila, da ji je slabo. Brat je takoj zavohal plin in zaskrbljen pogledal v sobo, kjer je zagledal svojo mater že mrtvo, Poklical je rešilni avto, s katerim so odpeljali ženski v bolnico zaradi zastrupitve, zdravnik pa je ugotovil, da je Giorgina Finazzer umrla zaradi zastrupitve s plinom že nekaj ur prej. V I. nadstropju pa so se zastrupili s plinom 34-letni Emilio Camozza, njegova 28-letna žena Dorina in 5-letni sin Gianni, ki so ga odpeljali v bolnico Burlo Garofolo, medtem ko so starše odpeljali v glavno bolnico. Pravijo, dfi bodo zastrupljeni okrevali v nekaj dneh. da bodo te obljube tudi držali. Toda vse to je le začasna rešitev, da se prepreči nove odpuste z dela v ladjedel-niški industriji, da se zaposli vse tiste delavce, ki so danes v službi, da ne bodo prejemali plače’ in bili praktično v podjetju izven produkcije. Glavno vprašanje, to je vprašanje zagotovila dela vsem podjetjem CRDA za daljši rok, pa ostaja še vedno nerešeno. Ravno tako ostaja nerešeno vprašanje zaposlitve male in srednje industrije, ki sta povezani z ladjedelništvom. To nam tudi dokazuje izjava dr. Sartorija, ki zagotavlja za sedaj tem podjetjem delo pri izvajanju načrta javnih in zidarskih del. Hkrati pa je dokaz, da bodo nova naročila, če ‘»do prišla, vključevala v glavnem tovorne ladje ali pa petrolejske ladje, ki po svoji gradbeni značilnosti ne zahtevajo še posebnih del manjših zasebnih podjetij izven ladjedelnice. KLJUB SLAVOSPEVOM VODSTVA DELAVSKE ZBORNICE PRODUKCIJSKA NAGRADA ne more zadoščati delavcem \Kljub narasli produktivnosti deia naj bi delavci dobili le nekaj tisočakov nagrade na leto, kar bi bille slab nadomestek za neuresničeno zvišanje mezd Junija leta 1952 je ravna-1 delavcem, ki so jim ob od- teljstvo CRDA pristalo na izplačilo enkratnega predujma v znesku 8000 lir za delavce in sicer na račun bodočih poviškov plače. Teh poviškov pa doslej sploh še ni prišlo, ker so se tudi sindikati razen zahteve po poenotenju plač o-stalim zahtevam o povišku odpovedali. Ko so konec leta 1952 in leta 1953 odpustili pre. cejšnje število starih delavcev, so jim omenjeni predujem odtegnili. V tem času pa se je Delavska zbornica pogajala z ravnateljstvom CRDA o produkcijski nagradi. Vprašanje te nagrade je zelo zapleteno in spada v sklop drugih vprašanj, ki se tičejo tako imenovane «produktivnosti», ki je vzdignila toliko prahu v Italiji. Tam so v mnogih podjetjih preizkušali metodo produktivnosti, toda stvar se v glavnem ni obnesla. Za povečanje proizvodnje so se zavzemali predvsem »svobodni sindikati«. Rezultat pa je bil ta, da so hoteli doseči delodajalci povečanje proizvodnje le na račun večjega izkoriščanja delavcev ne pa z bistveno obnovo naprav. Skratka, industrij, ci so hoteli z zvišanjem proizvodnje povečati le svoje dobičke; med tem pa se je produktivnost tudi res povečala, kar kaže indeks industrijske proizvodnje, čeprav se je hkrati zaradi odpustov zmanjšalo število delavcev. Produktivnost delavcev je narastla seveda tudi v ladjedelnicah in Tovarni strojev CRDA, čeprav ni narastla proizvodnja v celoti, česar pa je krivo pomanjkanje naročil in prenizko izkoriščanje produktivnih možnosti. 31. decembra je po daljših pogajanjih vodstvo Delavske zbornice načelno sporazumelo z ravnateljstvom CRDA o vprašanju produkcijske nagrade, s katero se poplača povečana produktivnost delavstva. Posebno tehnična komisija ravnateljstva je namreč že predložila rezultate svojega proučevanja. V sporazumu so se domenili, da se bo nagrada za produktivnost za leto 19i2 začasno določila v vi-ini predujma, ki ga je ravnateljstvo izplačalo delavcem že junija 1952 na račun bodočih poviškov. To se pravi, da bodo takratne predujme smatrali za nekako produkcijsko nagrado in jih zato delavcem ne bo treba vračati. Vodstvo Delavske zbornice zato trdi, da bodo pustu omenjene predujme od. tegnili od odpravnine, vrnili ta denar. Produkcijska nagrada za leto 1952 naj bi znašala torej kolikor takratni predujmi, t, j. 8000 lir za delavce, 5000 lir za delavke in 3000 lir za vajence. Podjetje tQrej pristaja dejansko le na to, da delavci ne bodo vračali predujmov, prejetih na bodoče poviške plač, do katerih pa ni prišlo. Sporazum o produkcijski nagradi ni še dokončan, obe stranki pa sta se obvezali, da ga skleneta do konca marca 1954. Do takrat pa bodo določili indeks proizvodnje za leto 1954 ter bodo izplačali produkcijsko nagrado ob veliki noči 1954, če ugotove, da se je proizvodnja zvišala. Ce kritično premotrimo ta sporazum, vidimo, da delavci nimajo od njega posebne koristi. Predvsem je vsota, o kateri je govora, zelo nizka. Ker delavcem nočejo pod nobenim pogojem zvišati plač, je ravnanje s produkcijsko nagrado le nekako mašilo in slabo nadomestilo. Razen tega ni ravno najbolj primeren čas govoriti o produktivnosti, ko pa ni dela ter še večje število delavcev drži popolnoma križem roke. Delavci so že tako oškodovani pri akordnih dodatkih, ki so se jim močno, znižali prav zaradi pomanjkanja dela. Zato se nam zdi omenjeni sporazum kot pesek v oči in cenena reklama za Delavsko zbornico. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA ARHIVIRANA ZADEVA INŽ. DEVESCOVIJA Eden izmed udeležencev iašističnih izgredov se je prijavil sodišču, drugega so pa poslali do razprave v zapor Včeraj je bila pred zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti inž. Raimondu Devescoviju, očetu 17-letnega študenta Ivana, ki mu je 5. t. m. bomba raztrgala roko, ko je imel opravka z njo na stanovanju. Kakor znano, je fant po dveh dneh, kljub vsej oskrbi, umrl. Njegov oče je bil na Danskem in so ga po telefonu obvestili, da je lahko prišel na pogreb svojega sina. Kakor znano, je policija izvedla preiskavo in dobila puško flobert, dve plinski maski, eno bodalo in več nabojev, v nekem zaboju pa pištolo Brovvning z naboji. De-vescovi se je zaradi tega moral zagovarjati včeraj pred sodiščem, kateremu je predsedoval sodnik Ellison. Inženir je povedal, da je bil leta 1926 in 1927 zaposlen pri ladjedelnici Tržaškega Lloyda in da si je tistikrat nabavil pištolo ter dobil za to tudi policijsko dovoljenje, ker da so mu delavci večkrat grozili, kar se je dogajalo tudi pri «Bredi» v Benetkah, ko je bil tam zaposlen. Leta 1950 pa se je vrnil v Trst in je shranil pištolo v zaboj, v katerem je bilo tudi policijsko dovoljenje iz leta 1949. Predsednik sodišča je rekel, da je to vsekakor žalostna zgodba in da noče, da bi na- daljevali s preiskavo. Izrekel je sožalje očetu in materi, ki sta bila z izgubo sina tako prizadeta, ter akte spravil v arhiv. * * * Pred sodišče za določevanje narokov je prišel včeraj tudi 16-letni Paolo Alberti, ki je sodeloval pri fašističnih izgredih lanskega novembra in se je sam prijavil policiji. Narednik civilne policije Ar-mano je zahteval, naj sodnik odredi, da bi Alberti bil zadržan še 24 ur zaradi nadaljnje preiskave. Odvetnik Poi-lucci se je tej zahtevi ostro uprl, nakar je major Ellison dodelil obtožencu začasno svobodo s pripombo, da je moral včeraj ostati v uradih policije. O stvari bodo razpravljali še v sredo. Na vrsti je bil tudi 30-let-ni Nereo Chicco, ki je tudi sodeloval pri izgredih in mu je bila dodeljena začasna svoboda, Ker se omenjeni Chic-eo ni prijavil policiji od 4. do 8. t. m. kakor bi moral in ni v zvezi s tem imel nobenega tehtnega opravičila, ga je sodnik Ellison poslal ponovno v zapor v pričakovanju razprave, ki bo v sredo. Avto ga je podrl Neki pešec, ki je v nedeljo zvečer šel po cesti proti Se-sljanu. je opozoril policijo, da je videl na tleh ob robu ceste ranjenega človeka. Agenti CP so takoj odšli na označeno mesto in našli vzletnega Jakoba Savija iz Sv. Križa št. 385. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnico, ker se je precej ranil po čelu in glavi. Bil je vinjen in je izjavil, da ga je podrl neki avto, ki se ni ustavil. Policija vodi preiskavo, da bi zasledila krivca in ugotovila točno uro, ker je Savi povedal policiji, da se je stvar zgodila ob 19, v bolnici pa je trdil, da ob 22. uri. Železniška konferenca Avstrija Trst prekomorske dežele Od 13. do 16, januarja bo na Dunaju železniška konferenca tarifne zveze Avstrija-Trst - prekomorske dežele. Na konferenci bodo prisotni funkcionarji železniških uprav Avstrije, Italije, Jugoslavije, Trsta in predstavniki DOSAG (Nemčija). Na konferenci bodo proučevali več važnih vprašanj. Tako bodo ponovno proučili dogovor sklenjen januarja v Rimu o železniških tarifah Trst - Reka, proučevali možnost ustanovitve e-notne tarife med Trstom in Avstrijo, o čemer so že razpravljali'na železniški konferenci v Splitu in o ukinitvi italijanske tranzitne tarife na progi Avstrija - Trst. Avstrijsko stališče glede u-vedbe nove enotne tarife na progi Trst _ Avstrija ni enotno Ta predlog namreč predvideva ustanovitev enotne tarife za vse države, po katerih gredo železniške zveze med Avstrijo in Trstom in da bi bila nova tarifa znatno nižja, kot so sedanje. Taka nova tarifa bi sicer pomenila znatno finančno žrtev za vse zainteresirane države, bi pa obenem omogočila znatno povečanje prometa med Avstrijo in Trstom. Trst bodo na konferenci zastopali: šef prometnega urada tržaških železnic Sardo, šef tarifnega urada tržaških železnic Zineri, predstavnik javnih skladišč dr. Clai in šef tarifnega oddelka Tržaškega Lloy-da. PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi svoj fd&i dne 16. januarja 1954- Vabila in mize se rezervirajo v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli št. 13/1, vsak dan od 18. do 19. ure - Tel. 36-4-91. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: V nedeljo, 17. januarja 1954 ol» M. uri v kino dvorani v SKEDNJU premiero mladinske igre ,4h(itou!)ciiia črnega galeSa“ Spdsal: Lojze Filipič po povesti Toneta Seliškarja Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar Nastopajo: Ivo - Oskar Pečai, Miško Renko; Franjo - Marino Barut, Vojko Cesar; Peter - Klavdij Zidarič; Jure - Jožiko Benulič; Pero - Vito Svetina; Mihael - Aleksander Kriščak; Mi-leva - Dragiča Sirca; Just - Josip Fišer; Brazilija-nec - Rado Nakrst; Jakob - Modest Sancin; Barbo - Srečko Košir; Lo-renzo - Danilo Turk; Ante - Stane Raztresen; Mate - Anton Požar; Tomo - Miha Baloh; Komandant pomorskega poveljstva - Stane Starešinič; Radiotelegrafist Silvij Kobal; Stražar - Julij Guštin. GLASBENA MATICA v TRSTU priredi v soboto 16. januarja 1954 ob 20-30 uri in v nedeljo 17. jan. 1954 ob 16. uri v' AVDITORIJU Koncert mladinskega simfoničnega orkestra iz LJUBLJANE Solistka: Damijana Bratuž Dirigent: Oskar Kjuder. Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11, od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. V nedeljo od 12. do 15.30 ure. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes bo ob 20.30 druga predstava Rossinijeve opere ((Viljem Tell« za red «B» v vseh prostorih z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigira Molinari-Pradelli, Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV ERS V TRSTU sklicuj^ za sredo 13. t. m. redno sejo delovnega odbora, ki bo točno ob 18. uri. Razna obvestila. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« V sredo 13. t, m. od 18.30 do 21. ure sestanek za zamenjavo znamk. Sprejemajo se zvezki za krožno zamenjavo. Izbral se bo eden izmed predloženih osnutkov za razstavni pečat. Točno ob 20. uri seja upravnega odbora. RODITELJSKI SESTANEK staršev rednih in zunanjih gojencev Dijaškega doma bo v nedeljo 17, t. m. ob 9. uri zjutraj. Darovi in prispevki Člani SNG namesto cvetja na grob mami tov, Silvija Kobala darujejo 9.200 lir za Dijaško Matico. '1'HUI IHffTillll PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 24. t. m. smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. | OD VČERAJ BO DANES ! HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. in 11. januarja 1954 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 26 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: klepar Josip Bertok in gospodinja Nerina Lakota, uradnik Antonio Pradel-li In uradnica Giuseppina Mar-chese, železničar Carlo Elleri in gospodinja Antonia Bellazzi, policijski poveljnik Giuseppe Fur-faro in uradnica Lulgia De Drago, finančni stražnik Silvio Re-bussi in uradnica Edda Spolve-rlni, trgovec Armando Gianfre in gospodinja Nella Zoch, varilec Alberto Franza in gospodinja Olga Hvalica, mizar Claudio Pe-saro ln gospodinja Elenita Bene-detti, uradnik Ercole Denipotl in tiskarka Anna Fozzer, agent a-meriške voj. policije Sidney GUI In gospodinja Marina Rogantin, ladijski kurjač Coslmo Greco in gospodinja Bruna Požar, šofer Bruno Medica in gospodinja Giordana Bertok. UMRLI SO: 69-letna Antonia Weber vd, Rossetti, 81-letni [Cr-minio Lonzar, 84-letna Maria Godina por, Lampe, 68-letna Marija Lučič vd. Kampos, 85-letna Caterina Battilana vd. Celil, 76-letna Gabrijela Kupič vd. Opl-glia, 64-letni Giuseppe Rinaldi, 89-letna Anna Maria Peri, 72-let-na Karolina Košuta por. Sosič, 46-letni Luciano Vittori, 66-letnl Francesco Ghersinl, 50-letni 'Renato Sentič, 57-letni Bruno Pau-1 Ob 7.30 proti Keki angleška lin, 87-letna Frančiška Sedmak | por. Brunetti, 73-letna Antonia Castellani por. Jerko, 87-letna Amalia Gelussi vd. Zetrlni, 70-letni Armando Lombard, 79-letna Maria Sviti vd. Koffer, 83-letnl Giovanni Bossi, 61-letnl Giuseppe Rocco, 65-letni Rodolfo Car-mi, 80-letni Angelo Marsl, 85-letna Caterina Vecchiet vd, Vec-chiet, 69-letna Frančiška Rauber por, Berce 63-letni Ruggero Cor-tellino, 70lletni Rodolfo Pregel-lio. VREME VČERAJ NajviSja temperatura 4,5, najnižja 0.7, ob 17. url 3,4. Zračni tlak 1004,4 v porastu, veter 23 km/h vzhodnik. Vlaga 66 odstot., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,6. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V nedeljo je dospela v tržaSko luko ob 11, iz Benetk italijanska ladja «Livia», prazna. Ob 12, Iz jFamagoste italijanska ladja «Čeccotto» s 112 ton limonov. Ob 13.45 grSka ladja «Maria» iz Izmlra s 1881 ton raznega blaga. Ob 13.50 z Reke ameriška ladja «Exllona» s 248 ton raznega blaga. Včeraj je odplula Iz Trsta ob 5. proti Reki italijanska ladja «Denet», prazna. Ob 7. proti Reki Jugoslovanska ladta dSinjn, prazna. ladja «Cavallo» z 90 tonami raznega blaga. Ob 9. proti Benetkam Italijanska ladja «Citta di Alessandria« s 53 ton raznega blaga. Ob 10, proti Ravenni Italijanska ladja cisterna «Fernanda» s 415 ton nafte, Ob 14.30 proti Adenu norveška ladja cisterna «Roma» s 10,800 ton olja. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4; MiUo, Ul. Buonarotti 11,; Mizzan. Trg Venezia 2; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOST! Rdeči kril 366-60 Gasilci 2-22 Policija 2-23 Rossetti. 16.00: «Zallv groma#, J. Stevvart, J. Dru. Excelsior. 16.00: «Pajac», R. Skel-ton, J. Greer. Nazionale. 16.00: »Traviata 53», B. Laage, A. Franclolli, Mladoletnim prepovedano. Filodrammatico. 16.00: «Semlnole» R. Hudson, A. Quinn. Arcobaleno. 16.00: «Kruh, ljube- zen in fantazija«, V. De Slca, G. Lollobrigida. Auditorlum. 15.30: «Javni sovrai-nik št. 1». Zsa Zsa Gabor, P. Stoppo. Astra Rojan. 16.30: ((Nemirna mla-doletnost«, F. Sole. R. Quintana. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: (tMi kanibali«, S. Pampaninl, F-Lulli. Mladini izpod 16 let prepovedano. Grattaclelo. 16.00: ((Alahovi ko- njeniki«, K. Grayson, G. Mac Rae. Alabarda. 16.00: «Cesarske vljoJW ce», C. Sevilla. L. Mariano. Arlston. 16.00: «Pet revežev v XV-tomobilua, Fabrizi, Chiari, De Filippo. Aurora. 16.00: «V podzemlju Ifit Angelesa«, D. Powell, R. Fleming. Armonia. 15.15: »Polkovnik HoHi-ster», G. Cooper. R. Roman. Garibaldi. 15.30: ((Razbojniki fantastičnega mesta«, B. Sullivan, B. Cravvford. Ideale. 16.00 «Jolanda, hči črnega gusarja«, M. Britt, M. La-rence. Impero. 15.30: ((Prepovedani valček«, A. Wolbroock, M. HareM. Italla. 16.00: «Cesarske vijolice*, C. Sevilla, L. Mariano. Viale. 16.00: «Don Lorenzo*, L. Tajoli. Kino ob morju. Danes zaprto. Masslmo. 16.00: «Teror Londona«, P. Lawford. D. Addams. Moderno. 16.00: ((Voščena krinka«, V. Prlce, F. Lowejoy. Mladini Izpod 16 let prepovedano. Savona. 15.00: ((Očarljivi vrt». Viitorio Veneto. 15.15 ((Priznam*, M. Clift, A. Baxter. Azzurro, 15.00: «Scaramouche», S. Granger. Belvedere. 16.00: ((Neulovljivi 12«, W. Chiari, S. Pampanini, Marconi. 16.00: «Slepa ženska iz Sorenta«, A. Lualdi. Novo cine. 16.00: ((Plavolaske«, D. Morgan, V. Mayo. Odeon. 15.45: «Lepe Lulu«, D. La-mour. Radio. 16.00: «Pesmi pol stoletja*, S. Pampanini, Rascel. TOREK, J2. januarja 1954. J U«;OttlOVA\MtA C O .\ A 't' ss N 1 A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 15.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 14.30 Kulturni razgleda 14.45 Spored ljubezenskih narodnih pesmi; 17.00 30’ z Gersh-vvinom v melodiji in ritmu; 17.30 Virtuoznosti na violini; 17.45 Bosanske sevdalinke: 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Večerni komorni koncert: 18.30 Darius Milhaud: Apoteoza Moliera, suita na teme Baptista Aneta; 18.42 Južnoameriški ritmi; 20.00 Rezervirano za posnetek' Rossinijeve opere ((Seviljski brivpc« v ljubljanski Opfr-ri; 22.00 Igra ljubljanski plesni sekstet; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23,10 Glasba za lahko noč. TRST II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba za štiri klavirje; 14.15 Kulturni obzornik; 14.20 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Beethoven: Koncert za klavir št. 2.; 18.40 Koncert sopranistke Ondine Otta; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Pestra glasba; 20.30 Vokalni tercet; 21.00 Jakob Deval: ^Stefan, drama v 3 dej., nato večerne melodije; 23.00 Tangi in valčki; 23.30 Polnočna glasba. T n s t i. 11.45 Komorna glasba: 17.45 Veseli orkestri; 21.00 Melodični orkester G. Cergolija; 21.55 Simfonični koneprt pod vodstvom L. Toffola; 22.20 Ciganski orkester. « I; o v > a .1 A 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Pisan spored slovenskih vokalnih in instrumentalnih skladb; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Modni kotiček; 13.45 Glasbeni rzagledi; 15.15 Zabavna glasba: 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavni zvoki; 18.00 Domače pesmi za ples in razvedrilo; IB.40 Koncert pianista Marijana Lipovška; 20.00 Okno' v svet; 20.10 Odlomki iz Gounodove opere «Faust»; 21.30 Ritmi in melodije. , &/A ADEX IZLETI 23. in 24. JANUARJA 1954 IZLET V POREČ ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK PIVKO 24. JANUARJA 1954 IZLET V KOMEN KOSTANJEVICO Vpisovanje do vključno petka 15. t. m, pri «Adria-Express», Ul. F. Severo št. 5-b - tel. 29243. Čitatelji in naročniki! KDOR PORAVNA CELOLETNO NAROČNINO ZA LETO 1954. V ZNESKU 3.200 lir PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* MIRO PRESL: PUROClLO OUSEKfl Zfl LJUDSKO PROSVETO MA OBČNEM ZBORU SHPZ Nevarnost, da se I t«il ija ponovno vrne v Trst hromi prosvetno dejavnost tržaških Slovencev Z občnega zbora SHPZ Kakor smo pribili na lanskem občen m zboru, tako moramo pribiti tudi letos, da je narodni položaj primorskih Slovencev čedalje bolj ogrožen, in to zlasti zaradi koncesij in privilegijev, ki jih tma italijanska vlada po londonski konferenci in še posebej Po diktatu z dne 8. okto-°ra lanskega leta. Ogroženi nismo samo v mestu, pač pa tudi na našem podeželju. Zavodi tega dejstva je ljudsko Prosvetno delovanje močan branik pred navalom italijan. ske/ga imperializma, ki sili in hoče za vsako ceno osvojiti naše narodno ozemlje. Po sklepih preteklih občnih zborov moramo glede na osamosvojitev prosvetnih društev ugotoviti, da je ta ugodno Vplivala le na ona društva, ki *o imela pogoje razvitka, to pravi imela aktivne, požrtvovalne in samoiniciativne Prosvetne delavce in vsaj skromne prostore. Nekatera društva delujejo v *elo težkih razmerah m da so se ohranila se moramo zahvaliti le požrtvovalnim tova. nsem, ki so vložili v prosvetno delo na bazi mnogo truda. Zal so to starejši tovariši, ki so šli skozi trdo dobo prosvetnega delovanja naših prosvetarjev tu ob Jadranu. Opazili pa smo letos, da je pričela tudi mladina počasi s plahimi koraki posegati v pro. svetno delovanje, kar je vsekakor razveseljiv pojav. To je uspeh 8-letnega napora in večnih pozivov starejših mladini, naj že vendar poseže v aktiv. no delovanje. Kar se tiče delovanja prosvetnih društev, v splošnem ugotavljamo, da društva niso razvila onega dela, ki bi ga v naših razmerah lahko bila. Center ni imel prave povezave s terenom, zlasti, ker se je število osebja v centru znatno zmanjšalo ter je odsek ostal po odhodu tov. Nade Kapu-nove brez načelnika Med letom so se vrstili vršilci dolžnosti, ki pa niso mogli več nadomestiti pravega načelnika. Meni, ki mi je bilo 1. septembra kot četrtemu poverjeno to delo — in prosim, da se oprosti mojemu skromnemu poročilu — se ni več posrečilo '»avnovesiti dela ljudske prosvete. Zelo težko sem namreč vzdrževal zvezo s terenom ker sem polno zaposlen na drugem sektorju dela. Ta pri-Puščenost terena samemu se-k' je zelo neugodno vplivala na delovanje v društvih, ker so bila društva skozi ves Prejšnji čas močno povezana * centrom, od katerega so prejemala znatno pomoč, ki jo s" vedno pričakujejo. Drugi faktor, ki je popolnoma zavrl delovanje pa je bil oni zlo-Dlasni diktat od 8, oktobra, ki je šinil med nas kakor strela z jasnega, diktat s katerim so hotele zapadne velesile odstopiti Italiji cono A Tržaškega ozemlja. V najlepši m najboljši sezoni prosvetne-Sa dela je nastopilo mrtvilo, ^i je trajalo polna dva mese-ca■ Počasi in previdno so se *°pct naši prosvetarji znašli [n pričeli z delom, ki pa je se danes zelo rahlo. Pri tem nezaslišanem oktobrskem dogodku smo kot še nikdar začutili vso toploto in lubezen matične države, jugo. slovanskih narodov in marša• a Tita, ki je zaustavil korak 'n povratek onih, ki jih predobro poznamo iz polpretekle °be in ki so nam prizadejali *oli/co gorja S tega mesta Pošiljamo junaškim narodom ugoslavije in njihovemu vodji naj borbeni pozdrav in zahvalo, Težišče prosvetnega dela pri društvih, je bito v pevskih ‘■borih, manj tudi v dramskih družinah, V tem prizadevanju s° društva iskala vse možnosti uresničevanja svojih teženj ln hotenj. Nekatera so v tem P' Nadevanju uspela v zado-v°ljivi, druga v manj zado-v°ljivi, men. Le redka društva si svoje plavanje usmerjala tudi v drnpiati ko in folklor o; preda-v°nj in lutkovnih predstav 1JU so bila društva deležna 'z centra. Knjižnice nijo delo-vale razen onih pri prosvetni'm krožku na Opčinah in pri ?>°seetnem društvu v Nabrežini. Vinkova proslava Slovensko Jirvulsku presvet-zveza vključuje 21. prosvetnih društev m 4 ustanove. Društva po manjših krajih so Povečini neaktivna. Prosvetno dilo v teh krajih je odvisno °d centra. Med najpomembnejše ljudsko-prosvetne pnre. ditve v pretekli sezoni spada Pruznovanje 90-letnice rojstva buditelja beneških Slovencev Ivana Trinka, ki je bilo 24. Januarja, čestitke v Benečiji n,u jc osebno izrekel naš zastopnik. 8. februarja smo v Audito-r'iu počastili našega velikega Pesnika dr. Franceta Prešerna 2 daljšim pevskim nastopom, ob tej priliki so bila obdarovana aktivna prosvetna društva. Izmed gostovanj iz Jugoslavije je gotovo najpomembnej- še gostovanje folklorne skupine iz Beograda, ki nas je obiskala prve dni junija. Izvajali so svoje plese na Stadionu «Prvi maj«, v Avditoriju in v dvorani ameriške voj. uprave. O visoki kvaliteti tega folklornega ansambla ne bom govoril, ker je velike sposobnosti izvajalcev te bogate jugoslovanske folklore spoznala že mednarodna publika. Smrt Frana Venturinija in Viktorja Čermelja 11. oktobra smo se ob obletnici smrti spomnili našega nepozabnega glasbenika, učite. Ija in podpredsednika naše Zveze Frana Venturinija. Odkrili smo mu tedaj nagrobni spomenik ob primerni slovesnosti, na kateri je v daljšem govoru predsednik dr. Budal prikazal lik našega pokojnika, tov. Ladi Švara pa Ven. turinija kot glasbenika. 15. novembra ob 90-letnici rojstva smo se spomnili in počastili Hrabroslava Volariča, ki leži že 60 let na pokopališču v Devinu kjer je umrl kot učitelj tamkajšnje slovenske šole. Zveza je poskrbela, da se je grob uredil in postavil nanj obnovljen nagrobnik. Tu je v imenu SHPZ spregovoril naš zastopnik tov. Drago Pahor, tov. Janko Furlan pa je pokojniku spregovoril kot tamkajšnji domačin, Ker smo še pri pokojnih glasbenikih, ne morem dalje, da se ne bi spomnil pred kratkim umrlega tov. in pevovodje Viktorja Čermelja, od katerega smo se s težkim srcem dostojno poslovili na ljubljan. skem pokopališču. Ce sledimo programom naših kulturnih prireditev, zasledimo skoraj izključno programe, pri katerih prevladujejo pevski zbori, to pa zato, ker je ta panoga kulturnega izživljanja najbolj našemu ljudstvu pri srcu. Glede teh prireditev pa ne bom poročal o pevskih nastopih, pač pa bo to opravil pevski referent tov. prof. Boštjančič. 9. avgusta je prosvetno dru. štvo «Slovan» iz Padrič priredilo uspelo vrtno veselico. Program je bil izključno pevski, izvedli so ga 4 pevski, zbori. Nastopi prosvetnih društev 23. avgusta je bila večja vrtna prireditev na Opčinah. Program je bil pevski, folklorni in tamburaški, Z veseljem je treba ugotoviti, da je večino programa izvajala mladina. Ta veselica je zelo dobro potekla zaradi pestrega sporeda. Številna publika je zelo pazno sledila vsak i točki in nagrajevala izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem, Čeprav so isti dan ob isti uri kominformi-sti priredil i vrtno veselico in jz tudi Slovenska prosveta priredila v bližnjem Repen-tabru vrtno veselico s pestrim sporedom, je bila od strani vaščanov kakor tudi izletnikov iz Trsta naša prireditev najbolje obiskana. Tudi iz razgovorov raznih udeležencev smo razbrali, da ljudje najraje obiskujejo naše prireditve. Pomembna je bi la prireditev prosvetnega društva «Igo Gruden«, kjer je gostovala dramska družina iz Doberdoba z burko «Hlače«. Mesec za tem jo prosvetno društvo v JVabre-žini priredilo «Cankarjev večer«, kjer so sodelovali doma. či in tržaški visokošolei. Lo-njerci in Katinarci so razvedrili Kontovelce z veseloigro kV Ljubljano jo dajmo«. Pozneje so se še naučili Golarjevo «Dye nevesti» s katero so nastopili v Dekanih in Bor. štu. Prosvetno društvu na Prosc-ku-Kontovelu je s svojo «Loj-trcon navduševalo, kjer koli so nastopali. Razen ponovitve na Proseku so proseško k ontovehki igralci gostovali tudi z »I.ojtrco* v Nabrežini. Skednju in v Jugoslaviji. Prav tako je večkrat nastopila dramska skupina z Opčin z znano veseloigro «Trije vaški svetniki» in povsod žela mnogo priznanja. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so v Medji vasi prvič nastopili na odrskih deskah vaški mladinci in zabavali vaščane z veseloigro uTrije tički«. Mladina je pokazala veselje in sposobnost z it dramsko umetnost, Ta na- stop mladine na naši zapadni meji pozdravljamo in igralcem čestitamo. Kot gost prosvetnega društva «Lipa« iz Bazovice je bil SKUD «Tabor« iz Lokve, ki je nastopil 13. septembra s tro-dejanko «JVa Visokem«. Tega gostovanja se je udeležilo večje število ljudi tako, da je bila dvorana v Bazovici premajhna in jih je veliko moralo odditi. Prosvetna druitva so prirejala razne komemorativne večere za padlimi borci, spominske večere in kulturno recita-tivne večere. Predavanja Odsek za ljudsko prosveto je organiziral 10 predavanj, od teh 5 zdravstvenih spremljanih s filmskim trakom. Predavali so dr. Mašera, dr. Daneu in dr. Hlavaty, ter 5 zgodovinsko zemljepisnih, ki jih je imel tov. Ludvik Zorzut iz Gorice. Predavanja so bila na zaželeni višini in so vzbudila pri prisotnih veliko zanimanja. Zal, da je predavanj bilo premalo, to pa zaradi tehničnih ovir, to je prevoza filmskega odnosa skioptičnega aparata, ter pomanjkanja človeka, ki bi bil odgovoren za aparaturo in brezhibno delo pri njej. Folklorna dejavnost prt prosvetnih društvih je popolnoma zamrla. Vzrokov je več. Folkloristi nimajo prostora, kjer bi vadili. Gostovanja kvalitetnih folklornih grup iz Jugoslavije v Trstu so navdušila našo mladino; ta je končno uvidela, da je potrebno veliko dela, volje in truda za dosego uspehov. Zaradi tega so folkloristi opustili vaje. Sedaj se od časa do časa zberejo za nastop že znanih p lesov. Lutkovni oder Naš lutkovni oder je 14. decembra 1953, prešel v sedmo leto svojega obstoja, V vsej svoji dobi delovanja je opravljal eno izmed važnih vzgojnih nalog za nošo mladino. Vendar čutimo potrebno, da povemo, da v prosvetnih društvih in tudi med učiteljstvom ta vrsta vzgojnega sredstva ni našla pravega razumevanja, se manj pa pomagačev, ki naj bi dali sami na svojem terenu pobud za začetek lutkovnih odrov med našim prebivalstvom. Od zadnjega občnega zbora do danes je naš lutkovni oder priredil 52 predstav katerih se je udeležilo 4573 otrok in 1446 odraslih. Od 14. decembra 1947, ko se je v Rojanu vršila naša prva lutkovna predstava z dvojezičnim programom pa do danes je naš lutkovni oder imel 333 predstav katerih se jc udeležilo 25.930 otrok in 8924 odraslih, vsekakor lepe številke obiskovalcev. Da je lutkovni oder deloval in tudi uspel je zasluga tov, Marjana Maršiča, ki je neutrudno vozil in nosil lutke med našo mladino, vložil veliko naporov in poti. da bi svoje delo razširil in pokazal ljudem pomen te vrste gledališke umetnosti, zato se mu moramo za vse njegov trud in za vse njegovo hotenje toplo zahvaliti. V kolikor bi se med vzgojitelji in drugimi prosvetarji našli ljudje, ki jih zanima ta vrsta gledališke u-metnosti je tov, Marij Mariič pripravljen organizirati predavanja in tečaje o lutkah, Ljudska knjižnica K vsemu izrazitemu delovanju v okviru Slovensko hr-vatske prosvetne zveze spada prav gotovo na vidno mesto Ljudska knjižnica, Zato je tudi prav. da se je z letošnjo poslovno dobo preselila v same prostore Slovensko hrvatske prosvetne zveze, S tem smo prišli v strogo središče mesta kar ni ostalo brez vidnega porasta števila zvestih bralcev, Tudi šolski mladini so bili novi prostori laže dostopni kakor prejšnji in pridno prihaja po knjige, ki naj Urijo njeno obzorje tako za šolo kakor za življenje. Knjižnica ima ob zaključku poslovne dobe Slov. hrvatske prosvetne zveze 4136 knjih in je narasla od lani za 192 številk (tik pred koncem poslovne dobe je prejela v dar od Slov. nar. gledališka 28 in od prosv. društva Simon Jenko pa 165 za kar se v imenu Ljudske knjižnice najlepše zahvaljujemo. (Nadaljevanje na 4 strani) u V tridesetih letih preteklega stoletja se tudi Rossini ni mogel upreti toku romantike, ki je vnesel tudi v umetnost revolucionarnega duha, zahtevo po uničenju absolutizma in osvodobitvi tlačenega ljudstva. Na libreto, povzetem po Schillerjevi legendi o švicarskem narodnem heroju Viljemu Tellu, ki je vodil borbo svojega ljudstva proti avstrijskemu guvernerju Gessler ju, je napisal Rossini mojstrsko glasbeno delo, ki. se v številnih potezah odaljuje od množice njegovih ostalinah opernih del. Vse ostalo kar je skladatelj napisal na tem področju lahko uvrstimo med i\>ično italijansko uopero buffo», izmed katerih spomnimo le na «Seviljskega brivca« — eno najboljših komičnih oper vseh časov. Viljem Tell pa se ne razlikuje od ostalih Rossinijevih del samo po vsebini, marveč še v večji meri po iz- PREDSEDNIK EVROPSKE PREMOGOVNE IN JEKLARSKE SKUPNOSTI JEAN MONNET- ŠftSK Eden največjih gospodarskih in finančnih organizatorjev našega časa - Telesno šibak, ni služil vojske, in se je le s trdno voljo in samopremagovanjem ohranil pri življenju - «Vse nove ideje so slabe, dečko-moj* - Mož, ki nikoli ne izgubi živcev Francoski «WHO IS WHO», — nekakšen leksikon, ki na- j vaja po abecednem redu raz- j vrščene vse važnejše živeče j osebnosti — posveča predsed- j niku Evropske premogovne | in jeklarske skupnosti jeanu Monnetu skoro tri strani. Mednarodni «WHo IS WHO». ki je imel pred petimi leti komaj nekaj vrstic o tem možu, govori sedaj o njegovem delu z zelo vidnim poudarkom. Toda niti eden niti drugi ne povesta dosti o osebnem življenju človeka Jeana Monneta. V glavnem se o-mejujeta na dolgo vrsto naj- j različnejših funkcij, s kateri- i mi je ta danes tako vidni I francoski gospodarstvenik posegal iz same Francije v sredo mednarodnega življenja. dSchumanov načrti Seznam poslanstev, ki jih je Jean Monnet opravljal vse dolgo obdobje svoje mednarodne kariere, ni kratek. In vendar se omenjeni leksikon omejuje le na tista delova- nja tega največjih gospodarskih in finančnih organizatorjev našega časa, ki so predvsem služila mednarodnemu svetu — Franciji, Veliki Britaniji, Združenim državam, Kitajski, Nemčiji, Avstriji, Švedski, Poljski in Romuniji — ter največjim industrijskim organizacijam, kot sta na pr. «Hudson Bay Com-pany« ali cChina Develop-ment Trust«. Jean Monnet je pomagal organizirati prevozno in dobavno službo zaveznikom med prvo svetovno vojno, dragocena je bila njegova pomoč pri pripravljanju versajske pogodbe, v okviru Zveze narodov, pri načrtu za anglo-francGsko zvezo v letu 1940, pri ameriškem «Načrtu zmage«, pri načrtu o najemu in posojilu, pri francoskem načrtu za modernizacijo in o-premo po vojni (takoimeno-van- «Monnetov načrt«) in končno za načrt Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, sr-an kot »Schvf-manov načrt«. SPOMENIK PADLIM V IZOLI Slika nam kaže osnutek spomenika padlim, ki ga je izdelal kipar Oreste Depuel, in ki ga je ocenjevalna komisija sprejela. Spomenik padlim, vljok tri metre bo postavljen v Izoli Jean Monnet spada med one redke ljudi v današnjem svetu, ki jih preplavljajo lastni uspehi. Francoski list «PAKIS-MATCH» je o njem zapisal; «Francozi ne vedo, kakšna je njegova zunanjost, ne poznajo ga — čeprav se zavedajo, da je prav njegov načrt v petih letih obnovil B'rancijo», Znani pariški list «FRANCE-SOIR« pa je zapisal: «Jean Monnet je korenito podredil vse neizrabljene trenutke svojega življenja — skrbno organiziranemu delovanju. Tudi njegovi dolgi sprehodi služijo temu; dajejo mu naj-lepšo priložnost za jasno razmišljanje. Njegovi načrti se jasnijo na dolgih poteh po gričih in če mora prepričati kakega svojih sodelavcev za nekaj, česar ta ne mara sprejeti ga pelje na sprehod«. Mnogi znameniti možje našega časa so zelo cenili Mon-neta, od Clemenceau do Churchilla, od Harryja Hopkinsa do De Gaullea. Ko je Clemenceau prevzel oblast v Franciji, je Monneta najprej odslovil od organiziranja an-glo-francoskih dobav, a teden dni kasneje ga je znova povabil k sodelovanju. «Zdi se, da ste izreden človek« — mu je rekel «Tiger». «Prosim vas, nadaljujte!« Mana zn karikaturiste Sele z rojstvom Evropske premogovne in jeklarske skupnosti je postal Monnet bolj znan množicam, a vendar še danes za preprostega človeka ni nič več kot ime. Nasprotno pa je njegov obraz danes prava «mana« za karikaturiste, za ljudi, ki morda bolj kot kdo drugi seznanjajo javnost z njenimi voditelji. Neka ameriška revija je nazvala Monneta ((evropskega človeka idej štv. 1« in med vsemi nazivi, ki si jih je v zadnjih letih pridobil ta veliki človek, je imelo to ime morda še največ sreče. Kdo bi verjel, da je ta 65-letni mož idej, ki je sam tako dobro organiziran kot najpopolnejši stroj in danes vodi Evropo na pot edinosti, bil kot deček tako rahle konstitucije, da so mu zdravniki nasvetovali čim več sonca in čim več počitka in je bil prav zaradi telesne šibkosti oproščen vojaške službe? Dolgi sprehodi po svežem zraku, dieta preprostih jedi in vode, ki še sedaj ohranja njegove moči, vse to ga je v mladih letih komaj ohranilo pri življenju. Arabski ciceroni na starem rimskem forumu v mestu Ipaza v severni Afriki ti še danes pokažejo drevo, na katerem je Monnet telovadil in v senci katerega je vodil konference z voditelji francoskega odpora, ko je bil v letu 1943 član francoskega narodnega odbora. Tem Arabcem je veljal za »francoskega Gandhija«. iLe grand chefi> V njegovem modernem u-radu v palači premogovne in jeklarske skupnosti v Luksemburgu preseneča obiskovalce velika fotografija lepe žene s črnimi lasmi. Silvia De Bondini, po rodu Italijanko, s katero je pobegnil z letalom leta 1929, je danes njegova žena. Ona sama je naslikala podobe, ki so raz-obešene po stenah urada: portrete dveh hčerk, Anne in Marianr.e, Monnetove matere in sliko simpatičnega klovna. Monnet sedaj živi v hotelu v okolici Luksemburga, nazvanemu «Le grand chef«, kar tuji obiskovalci napačno spravljajo v zvezo z Monne-tom, dočim se nanaša v resnici na slavno kuharsko tra- dicijo v hotelu. Monnetova žena in hčerki živijo največ v domaši hiši v Parizu, a ko ob koncu tedna prihajajo v Luksemburg, preživlja vsa družina te večere ob kaminu. Zanimivo je, da je temu poglavarju premogovne skupnosti plamen in toplota premoga najdražja. Ob njem, ob glasbi in družini doživlja največjo srečo. Monnetovo življenje dokazuje, da lahko vsakdo, kljub zmernosti v hrani in pijači ostant človek dobrega okusa in dober Francoz. Njegov jedilni list je preprost in zadnje čase se odpoveduje celo najboljšemu konjaku tvrdke «Monnet in sin«, ki jo je podedoval po očetu. Nekoč je bil kadilec havanskih cigar, toda danes je opustil tudi to navado, čeprav je v njegovem uradu vedno odprta škatla s cigarami, ki si jih lahko vzame vsak obiskovalec. Njegove oči so mirne. «Oči kmeta« jih je označil neki francoski pisatelj, ko je mislil na potrpežljivo trdnost kmetovega zaupanja v bodočnost. Skoro 50 let je moral Monnet zadrževati svoje načrte. Skoro 50 let je moral skrajno potrpežljivo čakati, kajti njegov oče je umetno zaustavljal njegovo mladostno iniciativnost. «Vse nove ideje so slabe ideje, dečko moj«, mu je govoril. Lmetnost čakanja In danes ni skoro nič drugače. Monnet vedno potrpežljivo čaka, da bodo spoznale evropske države, kako potrebno je, da podredijo del svoje državne suverenosti novi nadstavbi Evrope, v kateri je ključ do rešitve Zahoda. Ko je prišlo do začetka delovanja skupnega trga za jeklo, je bila postavljena njegova potrpežljivost na trdo preizkušnjo doma v sami Franciji. Nekoč je pustil čakati francoski ministrski svet v dvorani za konference, medtem ko je imel odkrit razgovor z nemškim podpredsednikom visoke oblasti, Fran-zom Etzelom. Razpravljala sta o tem, ali je mogoče dovoliti preferenčne takse. Njegovo stališče je bilo proti njim. Bil je trdno odločen proti svojim francoskim sodelavcem in je poudarjal, da morajo biti vladne podpore odpravljene, če naj pride do izvajanja svobodne konkurence. Verjetno je, da mu bo uspelo prepričati, kot je že prepričal mnoge druge. ((Njegova moč — pravi neki francoski komentator — izhaja iz prepričanja in vere v svoj lastni prav«. UMETNIŠKA OBRT V JUGOSLAVIJI Umetniška obrt spada tudi v umetnost in vsa zgodovina likovnih umetnosti od najstarejših dob nosi v sebi pečat stalnega razvoja kot najbolj trdna, rekli bi umetniško e-nosmerna obrt brez velikih skokov. To se opaža posebno v umetniški obrti obdelovanja lesa za pohištvo, knjižnice, okrasov in podobno. V zadnjih desetih letih opažamo sicer tudi v tej stroki neke poizkuse novih smeri, vendar jih ne moremo imeti za umetnost Ze prej smo rekli, da je v umetniškem obdelovanju lesa vprav ta obrt zavzela najvišjo stopnjo, saj se more z njo meriti le tolčeno železo in pa nekateri načini obdelovanja stekla. V. tej obrti ima zelo važno VI/HUM 1953: < M a j bližji Stalinov pvijatnlj, njeqov najzvoslnjši uče no c in najbolj hraber tovariš» BERJA DECEMBRA 1953: € Agent internacionalnega imperializma, izdajalec in vohun, prodan tujim vohunskim službam> s. Vzemimo na primer Deka- nozova. On je vse od leta 1940. pa do nacističnega napada na Sovjetsko zvezo bU sovjetski veleposlanik v Berlinu, Tudi tedaj je bil De-kanozov «Berjev človek«. Ce je bil Berja že tedaj «gent tujih vohunskih služb — in obveščevalni službi? Ce je bil. vse od leta 1919 — pomeni da je bil tudi Dekanozov vohun. Morda ni imel zveze z nemško vohunska službo. Toda kako to, da na Zahodu niso od Dekanozova — vohuna, ki je bil z njimi v zvezi -zvedeli za one velike cplet-ke med Moskvo in Berlinom? Leta 1946 je bil Dckam-ov pomočnik zunanjega mln^Ua in je sodeloval z Molotovom na konferenci štirih zunaajin ministrov v Parizu. Alt je morda tudi tedaj bil v tuj' obveščevalni službi? Ce je bil so zahodne sile lahko zvedele vse, kar je mislil in kar je Molotov nameraval. Ali no bi, če je vse to res, moT°l odgovarjati tudi Molotov, če ne za drugo, vsaj za to, do je bil premalo buden? Lavrentij Berja in šestorica njegovih sodelavcev in visokih funkcionarjev so bili oo-toženi pred vrhovnim *.odt-šiem, ki je sodilo na temelju postopka, ki ga predv‘de-va zakon od 1 decembra 1343. leta. Ta zakon ima pet -^elo kratkih paragrafov in =iccr: 1, preiskava se mora končati v 10 dneh, 2. obtožnica se izroči obtožencu 24 ur pred razpravo, 3. razprava se vodi za zaprtimi vrati, 4, ni dovoljen priziv niti prošnja za pomilostitev in 5. abosd-ba se izvrši takoj potem, ko je izročena. Kako je bilo na razpravi, ne bomo zvedeli. Predpostavljamo pa lahko, dn niti berja niti ostali obtoženci sploh niso bili prisotni na razpravi, ki se lahko vodi tudi na temelju preiskave ic brez ponovnega zasliševanja obtožen, cev, kakor seveda tudi oiez kakršnih koli prij ali zaco-vornikov V poročilu o razpravi je bilo rečeno, da jo je vodil mnr-šal Konjev. Komentatorji trde, da se je s tem hotela poudariti vloga vojske v likvidaciji Berje in s tem prikazati množicam, da je Innes glavna sila Sovjetske zvu/c vojska in ne več policija V prvem komentarju, ki sa jt objavila Pravda ob aretaciji Berje, je bil posebej op-i)en oni odstavek, kjer se je poudarjalo, da je »potrebno, med drugim, izvajati sistematično in neprestano kontrolo nau delom organov ministrstva za notranje zadeve#, in da to «rii samo pravica, ampak *-.di dolžnost partijskih organvea-cij». Vse kaže, da tudi po likvidaciji Berje ter njegovih sodelavccv nimajo več popolnega zaupanja v policijo pa četudi je bila temeljito razčiščena. Na vsait način se povprečen opazovalec, kateremu ni dano videti v globine vseh teh spletk v Kremlju, vprašaje kako to, da se na tako visokih položajih sploh morejo dajati trditve, da je mogel ostati na takem mestu človek, ki je bil polnih 30 let in več v tuji vohunski sluibi In to celo v državi, kjer je ((budnost« na vrhuncu in »glavna naloga« ne samo policijske službe, ampak vseh državljanov, Ker pa je obtožba o »zvezah s tujimi vohunskimi službami«, kakor tudi obtožba o pripadanju ((agenturi tujega imperializma« postala fa^° šablonska, da jo uporabljajo pri likvidiranju kateregakoli večjega ali manjšega funkro-narja v vsem vzhodnem bloku, je povsem razumljivo, da tega nihče več ne verjame. Danes že vsak najpreprostejši opazovalec jasno vidi, da sre v SZ samo za borbo za Stalinovo mesto. V tem primeru je plačal z glavo Berja, i<* mestu v gledališču npr. ttLege Nazionale» a v občinskem gledališču ki so ga zgradili in zanj plačujejo davke tudi slovenski prebivalci tržaške občine je to nedopustno. Na drugi strani pa bi bilo dosti bolje če bi se ti krogi, ki zlorabljajo hram umetnosti za politično manifestacijo spomnili, da se je moralo slovensko ljudstvo še pred nedavnim nalik Viljemu Teli it in njegovim ljudem boriti proti italijanskemu okupatorju, proti njihovim Glesslerjetn «Robotti jem, Gambaram i. td.r>. O tem pričajo požgane vasi in grobovi. — r PRISPEVKI ZA -NOVOLETNO JELKO- I. OKRAJ' - TRST: Ukmar Danilo 200. Ogrizek Franc 300, Spanger 200, Pernarčič Albert 500, Ovčaric Josip 150, Černivec Sergio 200, Puntar Albin 200, Godina Benjamin 200, Zupančič Angela 200, Zupančič Franc 200, Bandelj Franc 200, Kazalac Marko 160, Abram Anton 200, Koblar Rozalija 300, Rebee Lojska 300, Sedmak Marija 200, Compati Kristina 300, Raunik 300, Tnu-čar Mihaela 200, Rapotec Dora 400, Furlan Justi 300, Hre-vatin 100, Lipold 100, Stolr 105, N. N. 200, Fakin Angel 100, Vovk Pavel 100, Pertot Josip 50, Silvani Giuseppin.« 1000, C. sped 3000, M. Sila 300, M. Adamič 300, Zobec Mario 200, Nibrant Bogomil 500, Kalin L. 300, N N. 5000, N. N. 10.000, Prelec Zofija 150, Košuta 1000, Tomšič Marija 500, piščanc Marija 500, Ivančič Zora 500. V K OSK Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z možnostjo manjših krajevnih razjasni+ev. Včerajšnja najvišja temperatura v Trst.u je bila 4.5 stopinje; najnižja —0.7 stop:'nje. TRST, torek 12. januarja 1994: PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vaj na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.00: 30’ z Ger»hwinom v melodiji in ritmu. Trst II.: 18.40: Koncert sopranistke Ondine Otta. Trst I.: 21.55: Simfonični koncert p.v. L. Toffola. Slovenija: 12 00: Pisan spored slovenskih vokalnih jn instrumentalnih skladb. nn 1 1 Sodelovanje in enakopravnost Obisk delegatov DFS pri predstavnikih Zveze neodvis-v ih socialistov v Bologni, o katerem smo poročali v našem listu. dne 19, decembra, je vzbudil zanimanje tudi v go-riških demokrščanskih krogih, kar je jasno razvidno med drugim tudi iz članka, ki ga je o tem objavil «Giornale di Trieste» od 23. 12. p. I. Ne bomo se ustavili pri njegovih «ugotovitvah», uda je skrajni čas tudi za slovensko titovsko frakcijo, da se dene vsaj malo v sklad z italijansko zgodovinsko in politično realnostjo». Nam, zamejskim Slovencem, taki nasveti niso potrebni, ker se vse od podpi. sa zavedamo trc tudi občutimo, kakšno je dejansko stanje Zavedamo se svojih dolžnosti do države, v katere sklopu smo ostali skupaj z našimi. domovi «zaradi miru v svetur>, zavedamo pa se prav tako svojih pravic in obveznosti, ki jih je Italija sprejela, ko so ji zopet prisodili rraše kraje na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Zato bi rtGiornale di Triesteu storil zelo dobro, če bi se, še proden nam deli nauke, vprašal: Kako so rimska vlada in njeni krajevni oblastniki izpolnili te obveznosti? S tem v zvezi pa je zanimive tudi želja, ki jo člankar iz. raža na koncu svojega gostobesednega članka. Svetuje nam, naj bi stavbo sožitja sezidali v Gorici in okolici, ne pa da so jo šli naši predstavniki gradit v Bologno. Predvsem bi bilo potrebno, da bi se člankar in tisti, ki so za njim, jasno izrazili, kaj mislijo pod besedo sožitje. Slovenci v Italijanski Sloveniji smo tako po svojih goriških, rnosl, rta se ne»Trsi (Nadaljevanje s 3. strani) Knjižnica se dopolnjuje po večini po željah bralcev vendar skuša dobiti i>se nanovo izšla literarna dela. Knjižnica ima fianes 527 bralcev (264 moških in 26S žensk), od katerih se je samo v letošnji poslovni dobi nanovo prijavilo 201. Največ bralcev in to 318 je med dijaki, tem sledijo gospodinje po številu 46, nato uradniki 44, učitelji 37, profesorji 23, delavci li, obrtniki 11, gledališki igralci 10. trgovci 4, inženirji, novinarji, odvetniki, u-pokojenci po 3, kmetje 2, duhovniki, lekornarji pol. Bralci so vsega skupaj obiskali 'knjižnico 2666 krat in si izposodili 3477 knjig, kar so vsekakor za naše prilike zadovoljive številke. Ob koncu svojega poročila iutim dolžnost, da se obrnem do vseh tistih, ki jim je sicer ljudsko prosvetno delo blizu in pri srcu, pa so od njega močno odmaknjeni in jih prosim, da stopijo v ljudsko prosveto nove poslovne dobe Slovensko hrvatske prosvetne zveze na pravo pot sklepov občnih zborov in se vključijo v katerokoli vrsto in pomagajo z nasveti in delom. Vemo, da delo ni nikjer lahko še manj pri nas kjer zadeva na vse polno ovir vendar bi bilo zgrešeno, da ovire zavro tiste sile, ki jih pro-svetarji nosijo v sebi Ce bomo vsi, ki čutimo v sebi sposobnosti za ljudsko prosvetno delo vsaj delec svojih sposobnosti položili k naporom nekaterih prosvetnih delavcev, bomo ob koncu nove poslovne dobe prišli prav gotovo do drugih ugotovitev in, spoznanj. Vseh ovir in pomanjkljivosti na terenu ne bomo odpravili tako hitro pa četudi vsi zastavimo svoje sile, vendar bomo z dobro voljo in trudom ustvarili vsaj delno tako vzduije med ljudstvom, da bo tudi ono čutilo potrebo po ljudsko prosvetnem izživljanju in postalo ob domačem ognjišču, če že drugod ne prava povezava lastega hotenja preko dorasle in dora-ščajoče mladine v tako močno ljudsko prosvetno delovanje ob tem koščku slovenr skega Jadrana, da ga tudi novi fašizem, ki zopet steguje svoje strupene kremplje čezenj ne bo strl. kot tudi beneških predstavnikih ob vsaki priliki izrazili željo po prijateljskem sožitju in sodelovanju na podlagi e-nakopravnosti. Izvedba takega sožitja v praksi pa žalibog ni bila in ni odvisna od nas, ampak od tistih rimskih in krajevnih oblastnikov, ki nam krojijo usodo in diktirajo zakone. Od njih je namreč odvisno, da ustvarijo na našem področju dejansko in popolno enakopravnost, ko bodo imeli vsi državljani enake pravice in dolžnosti', ne glede na jezik in na politično prepričanje. V resnici pa vidimo, kadar gre za pravice, stalno, dve me. ri, od katerih velja ena za nas, druga pa za državljane italijanskega jezika. To je najbolj oči to v Beneški Sloveniji, kjer ni kruha za domačine na domačih tleh in kjer morajo trikoloristi in upravni ter varnostni organi predvsem skrbeti za to, da zlepa ali zgrda preprečijo vsako prebujanje rodne zavesti, ker bi temu nujno sledila zahteva po šolah v materinskem jeziku, po upravni avtonomiji, gospodar, ski enakopravnosti itd. Vsak, ki se drzne ugovarjati takemu stanju, je aprotidržaven element)), čeprav se pri tem sklicuje na določbe republiške ustave. To je vidno tudi na Goriškem, kjer pravijo, da uživamo Slovenci vse manjšinske pravice in da smo celo nnaj-bolje negovana manjšina v Evropi». Kljub temu pa v Gorici, kjer je vsaj četrtina prebivalstva slovenska, nimamo 'dvojezičnosti, slovenščina je pregnana s sej občinskega in pokrajinskega sveta in iz vseh uradov in so tu le italijanske gospodarske ustanove deležne posebnih podpor oblasti itd. Popolnoma slovenske občine morajo voditi svoje uradne spise samo v italijanskem jeziku, naSe šolstvo in naša prosveta pa niso deležne niti ene od številnih izrednih podpor, ki jih v tej ali oni obliki prejemajo podobne ustanove italijanskih sodržavljanov, ki u-živajo poleg tega še vso moralno podporo in številne pri. vilegije. Lahko bi navedli še celo vrsto podobnih dejstev, ki so že. itak znana vsakemu našemu človeku, pa je že teh dovolj, da se lahko vprašamo: Ali so to tisti temelji enakopravnosti, na katerih naj se zgradi sožitje? Ali obstaja se-aaj na Goriškem kaka italijanska stranka, ki je jasno it; odločno nastopila proti takim in podobnim krivicam ter se zavzela za res demokratsko in napredno ravnanje z narodnimi manjšinami. Ne, ni je, ker razen praznih obljub pred volitvami se ni nobena potegnila n. pr, za beneške Slovence in njihove šole, najmanj pa demokrščan-ska, ki jih želi zadušiti pod svojim trikolomim plaščem. Zato naj se krajevni in drugi oblastniki nikar ne čudijo, če mi zamejski Slovenci, po DFS iščemo direktne stike z italijanskim ljudstvom tam, kjer upamo, da bomo našli razumevanje na podlagi res prave demokracije. Tistim pa, ki kriče o ogrožanju državne meje in državne varnosti, povemo, da je tak način prenehanja izkoriščanja človeka po človeku in naroda po narodu, najboljša obramba državnih meja, ker ima le krivica strah pred pravico in so le zagovor, niki take krivice sovražniki svojega lastnega naroda in svoje domovine. Za nas velja ie vedno načelo iz NOB: Tujega nočemo, svojega ne damol Tu živimo na zemlji, ki jo že 1300 let poji znoj naših prednikov. To zemljo in z njo svoj jezik in svojo kulturo hočemo neoskrunjene in nepotvorjene ohraniti za naše otroke in vnuke z isto pravico kot delajo to naši italijanski sodržavljani s svo-jim jezikom in svojo kulturo. Zato ne moremo pristati na neko «sožit jev in asodelova-njen pod pogoji, ki bi pomenili naše gospodarsko zapostavljanje in duhovno ter kulturno odcepitev od našega matičnega naroda in našo narodno smrt. Skratka: za nas sodelovanje m sožitje pomeni enakopravnost, ne samo v dolžnostih, ampak tudi v pravicah, ker bi bilo vsako drugačno sodelovanje le hlapčevanje — ki ga odklanjamo, kot smo odklonili fašizem, ki je bil njegov glavni pobornik. (Iz «Soče») OB USPELO ODIGRANI OTROŠKI IGRI .ČAROBNA ROŽA* Slovencem primanjkuje dostojna dvorana Italijani pe se šopirijo v ukradenem ..Ljudskem domu" Ljudski dom so zgradile slovenske ustanove in organizacije, fašizem ga je za nizko ceno nasilno odkupil, demokristjanska oblast pa je fašističen rop priznala V soboto so stadreški otroci nastopili pri «Zlatem pajku* s trodejanko Cvetka Golarja «Cudežna roža«. Igra je privabila k obema nastopoma številne gledalce, ki so v nedeljo popolnoma zasedli malo dvoranico; posebno pa je bilo prisotnih lepo Število otrok, saj je prav njim bila namenjena bajka o čarobnem življenju v mrzlih gorah, kjer se skrivajo razna čudežna bitja od palčkov do rojenic in plesalk. Igra je bila, razen drugega dejanja, za katerega moramo reči, da je najbolj uspel zaradi nastopa čudežnih bitij iz gora v mikavni opremi, le preveč dolgočasna in morda preveč zahtevna za majhne glavice, ki ne morejo Š5 razumeti modrovanj številnih rojenic. Standreški otroci, posebno manjši, v vlogi palčkov, so se zelo potrudili; mnogo jih je nastopalo namreč prvič, medtem ko sta od starejših najbolje zaigrala Zina in Cene, ki sta dobila najboljši kontakt s publiko. Za igro, kot je «Carobna ro-ža». bi bil potreben tudi večji oder, kajti spraviti na tako majhen, kot ga premore dvorana «Zlati pajek«, kar 30 otrok, ki se morajo gibati, odhajati in prihajati, je po. trebno dosti truda in je razumljivo, da pač vse ne more iti gladko. Vprašanje dostojnega gledališkega odra za goriške Slovence je problem zase, o katerem so slovenski časopisi že neštetokrat pisali. Naša manjšina je tudi v najbolj hudih časih vedno ljubila dramsko umetnosti in se jo je gojijo tudi v Bajr&anjšl vasi ria Goriškem. Fašizem je preprečil nastope na javnem, toda ni mogel uničiti zanimanja, zanjo. Po osvoboditvi so vsepovsod zrasla slovenska prosvetna društva, ki še danes z manjšim ali večjim uspehom gojijo poleg slovenske pesmi tudi odrsko besedo. Vendar pa je povsod največja ovira vprašanje prostora, oziroma dobrega odra in dvorane, v kateri bi se dramske družine vadile in nastopale. Najhujše pa je to občutiti v Gorici, ki je že po svoji legi trgovsko in kulturno središče dveh tukaj živečih narodov. Toda do-čim imajo državljani italijanske narodnosti, posebno pa razna šovinistična družtva na razpolago sorazmerno več Pro-štorov, kolikor jih potrebujejo, se moramo Slovenci zadovoljiti z malo dvoranico, ki jo nekajkrat dobimo le v najem. Ta kulturna diskriminacija je toliko večja in nezaslišana, ko v središču mesta stoji krasna zkradba »Ljudskega doma* z lepo veliko dvorano, ki so jo goriški Slovenci zgradili s svojimi žulji, zato da bodo oni in njihovi nasledniki lahko svobodno gojili dramsko in tudi drugo u-metnost. Toda fašizem je kma. lu iznašel možnost za odstranitev Slovencev iz stavbe, ki je bila zbirališče in središče slovenske kulture na Goriškem. Demokristjanski režim in njegovi pravni organi pa so to krajo tudi zakonito potrdili, ker so jim tako narekovala njihova »demokratična)) načela. Danes je dvorana »Ljudskega doma« v rokah «Lege Na-zionale», katere edina naloga je pač skrbeti za ohranitev »svetega italijanskega mesta» in odstranitev iz njega vsega. cijah, V kulturne namene ta prostor v rokah šovinistov ne služi; uporabljajo ga le redkokdaj za ples ali kakšno bolj ali manj uspelo razstavo. jetih 13 psov> ki jih je občinski konjederec dobil brez ne- gobčnikov. Danes se je pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone v Gorici in So-vodnjah. Sladkorja 1 kg, in pol na osebo na odrezek štev. 3 po 160 lir za kg; kave 0.400 kg surove ali 0.320 pražene kave na osebo na odrezek štev. 4. Razdeljevanje se ho zaključilo 31. t. m. Trgovci in upravniki menz so vabljeni, da dvignejo potrebna nakazila pri Trgovski zbornici, soba štev. 6. Globe v mesecu decembru V mesecu decembru =o mestni stražniki kaznovali z globo 154 oseb zaradi raznih prekrškov. Od teh je 7 glob dala cestna policija, 103 prometna policija zaradi prekrškov mestnih prometnih pravil, 18 mestna policija, 2 7 kmečka policija, 3 zaradi prekrškov pravil za pse in 6 glob zaradi nepravilnega urnika ti‘govin. V mesecu decembru je bilo prav tako za- SKODA, KI JO JE POVZROČILO VOJAŠTVO rja in ta Prijavitelji škode naj se zglasijo na občini V sredo 13. t. m. bo v Gorici na sedežu občinskega davčnega urada v Ul. Crispi 3 seja komisije za poravnavo škode, ki so jo na kmečkih posestvih povzročile vojaške edinice, ki so bile razmeščene v obmejnih krajih goriške občine od 18. oktobra do 20. decembra lani. Vsi tisti, ki so vložili prošnjo za odškodnino na občino, so vabljeni, da pridejo v dopoldanskih urah določenega dne na občinski urad, kjer bo. do lahko osebno poročali Komisiji glede povzročene škode. Po stopnicah se je SDotakr.b 40-letna Antonietta Mic.-u iz Gorice, Korzo Italia 48, se je v nedeljo zvečer, ko je šla po stopnicah svojega stanovanja. spotaknila ob eno izmed stopnic in si je izpahnila levo nogo v gležnju. Rešilni avto Zelenega križa jo je takoj odpeljal v bolnico S. Giu-sto, kjer so ji nudili potrebno zdravniško pomoč. Ozdravela bo v 20 dneh. Trgovinski promet z Jugoslavijo V okviru videmskega sporazuma za trgovino s Slovenijo je bilo v preteklem novembru izdanih sedem uvoznih In štiri izvozna dovoljenja. V tem mesecu je bilo v goriško In videmsko pokrajino uvoženega za okrog 16,700.000 lir blaga izvoženega pa za okrog II milijonov. Tako je bila torej ta mesec trgovska bilanca aktivna za Slovenijo za okrog 5 milijonov lir. Ob koncu decembra je potekla tudi' vtsedržavna pogodba za blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. Gospodarski krogi obeh držav so izrazili željo, da bi ta trgovinski sporazum podaljšali in po možnosti tudi razširili za tekoče leto. S tem v zvezi navajajo v Rimu podatke o trgovini n>ed obema državama v prvih devetih mesecih lanskega leta. Po teh podatkih je Italija uvozila Iz Jugoslavije zr>. 13.890 milijonov lir, medtem ko je izvozila v Jugoslavijo v istem obdobju za 18.142 milijonov lir blaga. Po teh podatkih naj bi bila italijanska trgovska bilanca aktivna nasproti Jugoslaviji za 4.252 milijonov lir. Seveda pa v tem računu ni všteto tisto, kar ima Jugoslavija dobiti od Italije na račun vojne odškodnine, ki se ceni na več kot 70 milijard lir. Do=lej je Italija na ta račun izplačala le 10 milijard lir in še ta vsota je ostala v Italiji zu izplačilo odškodnine tistim ezulom, ki so imeli svoje premoženje v Jugoslaviji. Za tekoče leto je predvideno. da bo Jugoslavija med drugim dobavila Italiji okrog 5.000 ton celuloze, Jugoslavija pa hoče vklj-učit; v izvoz tudi živo živino, katere je leta 1952 izvozila v Italijo okrog 70.000 glav, lat}i pa je bil ta izvoz ustavljen. (Ia; «Soče») IT " HM H jjHf] |I . i i . : ; l;:i L.,-: MNOGO GOLOV V 16. KOLU ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Novara - Triestina 2:0 (0:0) Z eno točko razlike še vodi Inter pred Juventus in Fiorentino MEDTEM KO JE NEKAJ ČASA PRIZANAŠALO HLADNO VREME: Z Al ELO TUDI GORICO V nedeljo je bilo 6 stopinj pod ničlo - Zamrznila je Vipava in potoki -Tudi vodnjaki so zamrznili - .411 bo slo na slabo ali na bolje? Čeprav pri nas ni bilo tako slabega vremena kot g:i v zadnjih desetih dnevih preizkuša skoraj vsa Evropa, je mraz le dosegel Gorico in okolico in je bilo v nedeljo zjutraj kar 6 stopinj pod ničlo. Hude burje, ki je divjala v Trstu, po vsem Krasu in na Vipavskem, pa k sreči nismo občutili. Pravijo, da je dosegla tudi 130 kilometrov na uro; posebno otežkočep je bil avtobusni promet. Burja je namreč preobračala avtomobile in prikolice tovornih avtomobilov, če se pravočasno niso umaknili v zavetišča. Avtobusi, ki so prejšnji ponedeljek odpeljali iz Solkana na Kal, v Lokve in v Cepo-van, so ostali v Ravnah pri Grgarju, na Trnovem in v Bovškem Kalu. Naslednjega dne so se vrnili v Solkan, ker so bile poti zaradi snega neprehodne. Tudi traktorji za odstranjevanje snega na cesti, ki pelje iz Ajdovščine v Crni vrh, niso pomagali, kajti veter je kmalu cesto zopet zametel. Mraz, ki je v nedeljo pritisnil tudi v dolini in zajel Gorico in njeno okolico, je zamrznil Vipavo in vse manjše potoke ter seveda vaške vodnjake, okoli katerih je bilo treba precej delati, preden so bili zopet uporabni. Smo v najhujšera obdobju zime in zatorej spremembe vremena na boljše pač ne moremo pri-kar bi ne bilo na istih pozi- I čakovati, ker nas poleg tega Priletna zakonca napadla srčna bolezen strašijo še razni vremenski preroki z napovedmi o še hujši zimi. Nesreča motociklista na Majmci V nedeljo popoldne okrog 14. ure je 23-letni Ferruccio Persoglia iz Moše, Ul. 30. oktobra 15, vozil proti Gorici na motorju M. 350 z evidenčno tablico GO 415. Ko je prišel skoro do križišča pri Madonnini se je naenkrat strgala veriga na motorju. Motociklist je zaradi nesreče zletel z vozila in obležal na tleh. Pri padcu je odnesel razne poškodbe po obrazu, pp rokah in po prsnem košu. Na pomoč so mu najprej priskočili nekateri mimoidoči, nato pa ga ie rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata. Ozdravel bo v približno 10 dneh. Na Korzu ga je zajela slabost Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 9. uri prižel na pomoč 43-letnemu Pavlu Fa-ninu iz Ul. Angiolina 22, kateremu je na Korzu Verdi v bližini trgovino «Standa» naenkrat postalo slabo. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer je dobil potrebno pomoč. Ker ju že več dni ni bilo na spregled, so sosedje poklicali policijo - Našli so jn na postelji in ju takoj odpeljali v bolnišnico Sosedje 85-letnega železničarskega upokojenca Andreja in njegove 74-letne žene Ane Pironovano že okoli tri dni niso videli. Domnevali . so, da se je moralo Pironovanovim nekaj pripetiti, kajti navadno so ju vsaki dan videvali. Poklicali so policijo, ki je vdrla v njuno stanovanje na 1 r-gu Zlatih medalj št. 10. Našla ju je na postelji. Oba sta bila v zelo slabem zdravstvenem »tanju. Brž so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v goriško bolnišnico. Zdravniki so ju pregledali in ugotovili, da izvira njuna o-slabelost zaradi srčne bolezni. Zakonca sta namrej pred dnevi imela močan srčni napad in nista mogla vstati, da bi poklicala zdravnika, ali vsaj sosede. V bolnišnici so jima takoj pomagali. Sedaj se počutita bolje in bosta verjetno že v prihodnjih dneh zapustila bolniške prostore. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini j« bilo od dne 3. do 9. januarja 1954. leta 12 rojstev, 9 primerov smr. ti, 3 oklici in 7 porok. Rojstva; Jožefa Jfondato, Vi-viano Pusnar, Erama Koncut, Annalisa Ferrusin,, Alojz To-descato, Lucija Trovi, Marcel De Troia, Corrado Quagliarel-la, Claudio Marconi, Marisa Marconi, Robert pussi, Daniele Salmi. Smrti; 79-letm delavec Anton Matelič, 73-letna gospodinja Emilija Nanut, vd. Bisjak, 69-letni upokojenec Peter Cus. cish, 47-letni delavec Jožef Kovic, 81-letna gospodinja Marija Brumat, vd. Bressan, 57-letna gospodinja Karolina Padovan, vd, Kogoj, 56-letna gospodinja Maria Braida, 83-letna gospodinja Marija Ma-snari, vd, Ursig, 53-letni inva. lid Virginio Martin. Oklici; agent policije Gino Scozziero in gospodinja Ro-siide Zanini, geometer Primo Cresta jn gospodinja Odilia Giavon, policijski stražnik Fe. doro Romeni in gospodinja Adele Sprynar. Poroke: šofer Alojz Diviac-chi in gospodinja Draga Buc:i_ nei. mehanik Edoard Bensa in delavka Cvetka Dornik, a-gt-nt tržaške civilne policije Donatangelo Giamei in gospodinja Bruna Cristiani, policijski stražnik Giuseppe Ga-gliardi in bolničarka Lidia Zembelli, urar Alojz Rissdor-fer in gospodinja Marija Za-nolia, .bančni pomočnik Enea Mariani in gospodinja Vilma Velicogna, mehanik Ottorino Bano in delavka Pierina Pup-pulin. REZULTATI: Atalanta - Lazio 1-4 Milan - Spal 6-1 Napoli - Genoa 3-2 Novara - Triestina 2-0 Juventus - »Palermo 3-1 Roma • Legnano 5-3 Sampdoria - Bologna 2-2 Torino - Inter 1-1 Fiorentina - *Udinese 2-1 Triestina je bila v nedeljo v Novari. Vrnila se je poražena. Zmaga domačinov je gotovo neoporečna, čeprav si je tudi napad Triestine prizadeval za uspeh, le da je imel za seboj premalo opore. Vendar bi bilo lepše, če bi bil tudi prvi gol Novare neoporečen. Tedaj se je namreč Janda, ki je z glavo prestregel žogo v letu, še sam zaletel v gol; pri tem pa je tržaškega vratarja oviral — mogoče tudi nehote — da ni megel žoge ujeti. Prvi trije vodeči na lestvici s J gostovali. Pri tem je dosegel prvak Inter polovični uspeh proti Torinu, kar mu še ravno zadostuje, da se je ohranil sam na prvem mestu. Juventus in Fiorentina pa sta bili v Palermu in Vidmu. Gledalci v Palermu so kljub temu, da je njihovo domače moštvo izgubilo, bili zadovoljni, ker so videli lepo igro zlasti v prvem polčasu. Fiorentina je tudi odnesla zmago iz Vidma, toda Furlani gotovo ne bodo odpustili sodniku, ki je razveljavil krasen Virgilijev gol. Milan je imel v prvem polčasu enakopravnega nasprotnika v Spal, saj sta moštvi odšli na odmor s tesnim rezultatom 1:0 za domače. V drugem polčasu pa je bila slika drugačna. Spal je popolnoma popustil in domači so mu nasuli pet golov. Soe-rensen je na tej tekmi sam dosegel tri gole in se postavil poleg klubskega tovariša Nordahia na čelo lestvice strelcev. Med N&polijem in Genoo se je prvi polčas končal neodločeno. Ni pa mnogo manjkalo, da se ne bi isto zgodilo tudi v drugem, na golih bogatem polčasu. Tudi v Rimu med Romo in Legna-nom ni manjkalo golov, le da je Legnano dosegel dva manj kot Roma. Sicer je bil rezultat že 5:1, ko se je Legnano v zadnjih 5 minutah zganil in dosegel še dva gola. Sampdoria in Bologna sta se razšli brez zmage ali poraza. Dvakrat so domačini vodili in obakrat je Bologna uspela izenačiti, drugič celo samo dve minuti pred koncem. En sam gol je prinese! Atalanti zmago nad Laziom; zmaga je bila Atalanti že kar močno potrebna. Sicer je Legnano zadnji in to celo s presledkom, tako da mu zadnjega mesta takoj sedaj nihče ne «ogroža». Toda malo više je pa velik drenj, v katerem Februarja proces proti morilcu Marri Mnogi sc še spominjajo strašnega dogodka, ki - se je pripetil 30. maja 1952. leta na goriškem Korzu. V telefonski čakalnici Telve je Renzo Mar-ra iz revolverja izstrelil tri strele, ki so postali smrtonosni za njegovega komaj 16-let-nega sina Franca, za 29-letno Elizabeto Piccolo in 40-letno Ivonne Mario Cosolo. Po krajšem bivanju v goriških zaporih, je bil Marra odpeljan na pregled v kazensko umobolnico v Srednjo Italijo, toda od tam so ga pred nekaj meseci vrnili in končno poslali v beneške zapore. 41-letni trikratni morilec se bo za strašen zločin zagovarjal februarja meseca pred porotnim sodiščem v Benetkah, in bo nedvomno ta proces od vseh v tem roku najzanimivejši. se nahaja tudi Triestina. Tri moštva imajo po 12 in tri po 11 točk. Kdo se bo iz te gneče srečno izvlekel naprej? Tudi pri prvih treh tvori razliko ena sama točka. Ze prihodnja nedelja lahko prinese kako večjo spremembo. LESTVICA : Inter Juventus Fiorentina Milan Napoli ~ Roma Sampdoria Novara Bologna Lazio Torino Cdinese Triestina Spal Atalanta Genoa Palermo Legnano 16 10 5 1 31 14 25 16 10 4 2 28 12 24 16 9 6 1 22 11 ?A 16 8 5 3 34 17 21 16 8 5 3 25 13 21 16 6 7 3 28 19 19 16 7 4 5 22 18 18 16 5 6 5 17 17 16 16 5 5 6 20 21 15 16 5 5 6 19 20 15 16 3 7 6 16 24 13 16 3 6 7 19 28 12 16 4 4 8 18 23 12 16 3 6 7 18 28 12 16 3 5 8 23 30 11 16 4 3 9 18 28 11 16 5 1 10 18 34 11 16 1 6 9 17 31 8 ZDA s 4:0 (2:0). Čeprav je bi* la zmaga za Mehikance lahka stvar, pa .se je mehiško moštvo vendar pokazalo zelo slabo. Po nekaj dneh bo povratna tekma v Mehiki. Racing (Buenos Aires) -Partizan 2:1 (11) BUENOS AIRES, 11. — Po naporni tekmi v Montevideu proti Penarolu so v nedeljo nogometaši Partizana igrali pred 90.000 gledalci z odlično argentinsko ekipo Racing iz Buenos Airesa. Domačini so dosegli prvi gol že v 4. min., nakar je Milutipovič izenačil v 29. minuti. V prvem polčasu so igralci Partizana pokazali odlično igro in so s svojo hitrostjo ter odličnim preigravanjem pridobili vise gledalce na svojo stran. V drugem polčasu pa so Argentinci pričeli napadati in dosegli še drugi gol v 31. minuti. Pripomniti pa je treba, da so Argentinci igrali zelo surovo, tako da so bili trije igralci Partizana poškodovani, najbolj pa levo krilo Zebec. ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Mehika - ZDA 4:0 (2:0) -.MEXICO CITY. 11. — Mehiška nogometna reprezentanca je premagala reprezentanco GORIŠKI ŠPORT V nedeljo tri točke za goriška moštva PRO GORIZ1A - S. GIOVANNI 0-0 Pro Gorizia si je osvojila v Trstu eno točko, vendar pa sa ni prav nič izkazala. Goriški napadalci so imeli precej pri* ložnosti za gol, a jih niso zna* li izkoristiti. Pohvaliti pa j« treba goriško obrambo in posebno še vratarja Guido, ker jim je uspelo ustaviti in onemogočiti številne napade domačinov. Posebno v drugem polčasu je bil pritisk domačinov močan, vendar se rezultat ni spremenil. JUVENTINA - SAN LORENZO 1-0 (1-0) Juventina je na lastnem igrišču v Sovodnjah premagala svojega starega nasprotnika iz preteklih let, moštvo iz Slovrenca Antagonizem med obema moštvoma je znan in pritegne vedno polno gledalcev. Juventinsko moštvo je igralo zares vzorno, napad je v prvem polčasu težil k uspehu, ki ga je tudi dosegel, odlična pa je bila tudi obramba, ki je bila čvrsto na straži in tti dovolila nevarnih prodorov gostov. Ze v pričetku tekme so se Juventinci vrgli z vso vnemo v napad in že v 20 minuti je Diego Corolli zabil prvi in edini gol tekme. Juv«n-tinski pritisk po tem golu se je še nadaljeval, a obramba gostov je tedaj postala pazljivejša. V drugem polčasu so skušali gostje doseči uspeli, vendar pa so trčili ob neprehodni zid domače obrambe. Najboljši juventinci na igrišču so bili vratar Stakul, ter Co» rolli in Radinja. Juventina s« je sedaj povzpela še za eno mesto više V letvici; e za 1130 štiri moštva, Cormone-s«, Ronchi, Pro Romans in Aquila. ZAČEL SE JE GORENJSKI ZIMSKOŠPORTNI TEDEN Kordež - brat in sestra zmagovalca v teku na 10 in 15 km V soboto se je pričel go- je zmagal, V zadnjem delu je renjski zimsko-športoi teden, pustil za seboj tekmeca Hle- V soboto so bile na razsvetljeni skakalnici tekme, drugi dan pa je bila na Bledu tekma banjo, s katerim sta prej tekla skupno, ter prišel na cilj z minuto prednosti. Za tema v teku na 15 km, ki so se ga dvema je prispel Nemec Hanck, udeležili poleg domačinov še! na šesto mesto pa se je uvrstil 6 Avstrijcev in 2 Nemca. Jugoslovanski tekmovalci, ki so se pripravljali na tečaju na Pokljuki, so zelo izenačeni. Vendar kaže, da je le najboljši med njimi Matevž Kordež, ki DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ve« dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-51 KINO CORSO. 16.30: »Neumnost Roberta Dougea«, D, Darieux. VERDI. 14.30, 18. 21.30: «Quo vadiš«, barvni film, R. Tay-lor In D. Kerr. CENTRALE. 17: »Dolina suro-vežev#, barvni film, R. Ca-meron. VITTORIA. 17.15: nGlas tišine«, A. Fabrizi. MODERNO. 17: crUpomi Mongol«, V. Bruce in W. Lundi-gan. MEDNARODNE SMUČARSKE 7hKME V ŠVICI Popolna premoč Avstrijcev WENGEN, 11. — Avstrijski 161,0) 216.4; 4. Skvorcov (SZ) tekmovalci, ki so dosegli velik (58, 61,5) 215,6; 5. Samuel- uspeh že v tekmi v muku na Lauberhnrnu. so svojo premoč pokazali tudi v nedeljo v tekmi v slalomu. Posledica je bila da so jim pripadla tudi prva mesta v kombinaciji. Rezultati v slalomu: 1. Spiss (Avstr.) 107,8 sek.; 2. Schuster (Avstr.) 108,5; 3. Perret (Švica) 109,5; 4. Pravda (Avstr.) 110,4; 5. Schneider (Švica) 110,7; 6. Senger (Avstr.) 110,8; 7. De Huertas • (Franc.) 110.9; 8. Couttet (Franc.) 111.1; 9. Jey (Švica) 111,8; 10. Bozon (Franc.) 112,0. Rezultati v kombinaciji: 1. Pravda 1,44 točke; 2. Spiiss 5.42; 3. Strolz 8,94; 4. Bozon 9.24; 5. Julen 10,08; 6. De Huertas; 7. Schneider; 8. Forrer; 9. Bonlieu; 10, Senger. Zaradi premočnega vetra pozneje ni bilo še tekme v veleslalomu. Smučarske tekme v Rusiji z mednarodno udeležbo V nedeljo so bile pri Moskvi skakalne tekme, ki so se jih udeležili poleg domačih skakalcev tudi tekmovalci iz Norveške in Finske. Zmagal je Norvežan Falkanger s »kokoma 62 in 59 m, za katera je bil ocenjen z 221,8 točke. — Ostali so se plasirali: 2. Sal-menranda (Fin.) (59, 59,5 m) 217,3; 3. G rozin (SZ) (59,5, stuen (Norv.) (58,5 60) 214,7; 6. Kronvold (Norv.) (58, 60,5) 214,6. V Sverdlovsku pa so tekmovali v teku na 30 km. Tudi ta ! ceroe‘(Bled)" 48:57; 3. tekma bi morale biti pri Mo-1 49;36 itd. skvi, toda zaradi pomanjkanja I Skoki: 1. Srečko Pavel (Kresnega so jo prenesli na Ural.jpa) 185.5 (30, 31 m); 2. Mirko približno 2000 km od Moskve. ] Vovk (Bled) 182.7 (35, 35); Zmagal je Rus Kučin pred dve- ■ 3. Matija Franko (E.) 181.0 Avstrijec Krischan. Za še eno trofejo v družini Kordežev je poskrbela Matevževo sestra Angela ki je zma-gfia med ženskami v teku na 10 km. Tehnični rezultati: Člani (15 km): 1. Matevi Kordež (Kropa) 1.01:31; 2. Hlebanja (Mojstrana) 1.02:30; 3. Hanck (Nemčija) 1.03:25; 4. Rožič (Gozdar) 1.04:01; 5. Kan-dare (Enotnost) 1.04:33; 6. Krischan (Avstrija) 104:49; 7. Harrer (Nemčija) 1.05:20; 8. Pavčič (Enotnost) 1.05:52; 9. Pogačnik (Gregorčič) 1.05:59; 10. Pavčič (Enotnost) 1.05:59, itd. itd. Zenske (10 km); 1. Angela Kordež (Kropa) 46:11; 2. Cilka Marija ma Fincema, na ostalih mestih do šestega pa so zopet Rusi. — Rezultat: 1. Kučin (SZ) 1.40:09; 2. Salo (Fin.) 1.40:38 ; 3. Kakulinen (Fin.) 1.42:05; 4. Meljuhin (SZ) 1 42:58; 5. Ovjaschev (SZ) 1.43:06; 6. Borin (SZ) 1.43:06. (29.5, 30) itd. ASIAGO, 11. — Prva tekma v hokeju na ledu za prvenstvo serije A med Diavoli rossoneri Iz Milana in H. C. Asiago se je končala z zmago prvih 22:2 (3:0, 8:2, 6:0). šmtwwbnmrm^ predvaja danes, 12. in jutri, 13. t. m. z začetkom ob 18. uri iilm oouuvoini uirdiuk SIANISI.AV HfcNKt* - UKBItNISTVO. UUCA MONTEI.CH1 *! b 111 na<) - Telefon »tevllka M-80H In H-63« - Poltnl predal m - UPHAVA UUCA SV. FHANC1SKA At. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGI.ASt: od a do 12 30 In od 15 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun vlilne v Siritit I stolpca trgovski 60 finaneno upravni 100. osmrtnice 90 Ur — Za KI .H J za vsak mir. Slrtne I >tmp! a rx vse vrsle oglasov po 2».- din — Titka Tiskarski nvod ZTT — Podmin Gorica Ul H Pelllco I II Tel SMJ — Rokootsl se nr vrata)o NAHOCNINA: Cona A: mesečna 350, tetrtletna BOO polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStni teko« ratun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba Slov«, nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja 2aložniStvo tržaškega tiska l>. zoz Trst