Aktualno Podravje • Višje sodišče Središču ob Dravi priznalo izstop iz soustanoviteljstva muzeja O Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicamiterob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si s ct Štajerski Ptuj, petek, 13. januarja 2023 Letnik LXXVI • št. 4 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,95 EUR 1 Podravje, Slovenija • 60 milijonov evrov iz državnega NOO za neprofitna stanovanja razdeljenih po regijah Državni milijoni za stanovanja mimo Ptuja Do konca leta 2025 se bo v Sloveniji predvidoma zgradilo 1.000 novih neprofitnih stanovanj, za katera bo država iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) primaknila 60 milijonov evrov. Znano je, da bodo 404 stanovanja iz tega fonda zgradili v Podravju, a niti enega na Ptuju! Več na strani 3. Aktualno Ptuj • Novi podžupanje Boštjan Šeruga O Stran 2 Podravje Majšperk • Pločnik skozi Stoperce naj bi gradili Ptujčani O Stran 4 Turizem Ormoško • V Sibonu natakarja iščejo skoraj leto dni O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Kmetje se bojijo morebitnih balkanskih navad trgovcev O Stran 9 Aktiialno V Ormožu in Lenartu za zdaj brez ambulanf za neopredeli^eje-Pacle-nte a j— -O Stran 2 V središču • Ljudje na slovenSkoi||va|ki meji navdušeni-nadSoiilmi razdvajanja in mej 3.2.-19.2.2 min karnevalskadvor ■ njije campussavaptuj 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Slovenske gorice, Ormoško • Zdravniki polno zasedeni, a pacientov za zdaj ne odklanjajo V Ormožu in Lenartu še niso odprli ambulante za neopredeljene paciente Takšne krize s pomanjkanjem zdravnikov, kot smo ji zadnje mesece priča zlasti v prestolnici, na Ormoškem in v osrednjih Slovenskih goricah sicer ni, pa vendar kaže, da bodo tudi tu prišli do točke, ko novih pacientov ne bodo več mogli sprejemati. Foto: SD, MH in Bobo Čeprav uradno na območju Slovenskih goric nove paciente sprejema samo zdravnica na Destrniku, jih tudi drugod, kot zatrjujejo, ne odklanjajo. Na širšem Ormoškem pa paciente še sprejema zdravnica v občini Središče ob Dravi. Po podatkih aplikacije zdravniki. sledilnik.org, so namreč vsi zdravniki v Slovenskih goricah polno zasedeni, torej so zbrali maksimalno število opredeljenih pacientov, zato novih - z izjemo enega - ne sprejemajo več. V Zdravstvenem domu Lenart dela osem specialistov družinske medicine, v ambulanti v Sveti Trojici in Cerkvenjaku po en, pri koncesionarju Tomažu Schaubachu, ki »pokriva« tri ambulante v Trnovski vasi, Vitomarcih in na Destrniku, pa dva oziroma po novem trije. A dejstvo, da so dosegli polno zasedenost po normativih, v pra- ksi še ne pomeni avtomatsko, da paciente zato odklanjajo. »Pacienti si še lahko izberejo zdravnika, nikogar ne odklanjamo. Je pa res, da eden od naših splošnih zdravnikov odhaja v Maribor, kjer se odpira nova zasebna ordinacija, torej bomo morali ta primanjkljaj nekako rešiti,« razlaga Jožef Kram-berger, direktor ZD Lenart. Zdravnica na Destrniku tudi uradno sprejema nove paciente, medtem ko se v ambulantah v Trnovski vasi in Vitomarcih (sv. Andraž), kot so nam povedali, o tem odločajo posebej od primera do primera: »Če pacient prihaja iz ene od omenjenih občin, ga zagotovo ne bomo zavrnili, tistim od drugod pa bomo svetovali, da si zdravnika poiščejo v svojem kraju bivanja.« Iz seznama potreb po nadomestnih ambulantah za neopredeljene paciente, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, je razvidno, da naj bi v Lenartu odprli eno, in to z 20 odstotki rednega programa za to dejavnost. »To bomo seveda storili takoj, ko bomo dobili natančna navodila,« zagotavlja Kram-berger. »Kdo bo izvajalec tega programa, še nismo dorekli, počakali bomo, da vidimo, kakšni bodo po- goji, šele takrat bom lahko povedal kaj bolj konkretnega.« Na Ormoškem ena zdravnica še vpisuje, zato ambulante ne bo Čeravno je ministrstvo za zdravje v Zdravstvenem domu Ormož predvidelo eno ambulanto za neopredeljene paciente (v obsegu 0,20 tima), slednja za zdaj še ne bo zaživela. »Naklonjeni smo vzpostavitvi ambulante za neopredeljene, vendar glede na 2. člen pravilnika o podrobnejši vsebini in načinu organiziranja ambulant za neoprede- ljene žal ne izpolnjujemo pogoja za vzpostavitev tovrstne ambulante, ker imamo v ambulanti Središče ob Dravi zaposleno zdravnico družinske medicine, ki še lahko opredeljuje paciente. Če bomo dobili dovoljenje ministrstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da lahko vzpostavimo ambulanto za neopredeljene paciente, bomo javnost o tem naknadno obvestili,« je zapisala direktorica Vlasta Zu-panič Domajnko. Zdravnica bi, kot kaže, lahko sprejela vse neopredeljene zavarovane paciente: »Lahko bi opredelila še 659,20 glavarinskih količnikov, kar pomeni 0,36 tima.« Po podatkih aplikacije Sledilnik pa naj bi nove paciente v ZD Ormož sprejemali kar trije družinski zdravniki. Poleg omenjene zdravnice Željke Igrec Blagus s 40-od-stotno zasedenostjo kapacitet, še zdravnik Ivan Meško in kljub 100-odstotni zasedenosti tudi Anita Ferjuc. Domajnkova je sicer še dejala, da upoštevajo interventno zakonodajo in že sedaj izplačujejo dodatke izvajalcem, ki presegajo standard 1.895 glavarinskih količnikov in količnikov po standardu iz storitev. Monika Horvat in Senka Dreu Ptuj • Za zdaj le en podžupan, morda bo še kakšen y Novi podžupan je Boštjan Šeruga Neuradno je slišati, daje apetite po opravljanju podžupanske funkcije na MO Ptuj izkazalo kar nekaj politikov. Dokončna odločitev o tem, koliko jih bo v naslednjem mandatu, en sam ali več podžupanov, še ni sprejeta. Znano pa je, da bo naslednji teden to funkcijo nastopil prvi izbrani, Boštjan Šeruga, mestni svetnik in član stranke SD. Foto: CG Boštjan Šeruga je ravnatelj ptujske gimnazije in svetnik MO Ptuj iz vrst SD. V času županovanja Mirana Senčarja je Ptuj imel dva podžupana, Marjana Kolariča in Gorazda Oreška. Ali bo sedanja ptujska županja Nuška Gajšek potrebovala pomoč enega, dveh ali celo treh podžupanov, kolikor bi jih glede na statut občine lahko imela, za zdaj ni znano. »Če se bo izkazalo, da je to smiselno, bomo v prihodnje imenovali še kakšnega podžupana, za zdaj pa bo to delo opravljal Šeruga, ki to funkcijo nastopi v ponedeljek, 16. januarja,« je pojasnila Gajškova. Novi ptujski podžupan, ki je ravnatelj Gimnazije Ptuj, je član ptujskega mestnega sveta drugi mandat. Čeprav ima Gajškova v tem mandatu 10 svetnikov iz vrst SD, bo glede na to, da ne namerava oblikovati formalne koalicije, morala skrbno premisliti, s kom in na kak način bo sodelovala. SDS in Lista Andreja Čuša imajo po pet svetnikov, Gibanje Svoboda štiri. Če se bo odločila za dva ali celo tri podžupane, bo najbrž imenovala koga iz vrst katere izmed teh treh najštevilčnejših list. To bi ji prineslo širšo podporo v mestnem svetu, kjer za realizacijo idej potrebuje vsaj 15 glasov. Dženana Kmetec Slovenija • Davek na fotokopiranje avtorskih del še vedno razburja Mnenje Urada za intelektualno lastnino ne velja nič Od začetka lanskega leta imajo slovenski podjetniki še eno finančno obveznost - plačilo davka za reproduciranje avtorskih del Višina dajatve je odvisna od števila zaposlenih in stopnje njihove izobrazbe, osnovni kriterij pa posedovanje fotokopirnega stroja. Nova obremenitev pri podjetnikih vzbudila veliko negodovanja. Zlasti jih je zmotil kriterij, da jo je dolžno plačati vsako podjetje, ki ima na svojem sedežu fotokopirno napravo, torej tudi navadni multi-funkcijski tiskalnik. Posedovanje naprave ni razlog za plačilo Zadevo so vzeli pod lupo tudi na vladnem Uradu za intelektualno lastnino (URSIL) in konec leta izdali mnenje. »Prejeli smo več vprašanj v zvezi z omenjenim sporazumom o fotokopiranju avtorskih del. S tako pogodbo uporabnik dobi predhodno dovoljenje za uporabo teh del, za kar tudi plača avtorski honorar v skladu s tarifo iz sporazuma. Obveznost plačila nadomestila za fotokopiranje nastane z dejansko uporabo, torej fotokopiranjem av-torskopravno varovanega dela. Če se ta ne fotokopirajo, obveznost plačila avtorskega honorarja ne nastane in določbe iz sporazuma za te primere ne veljajo. Zato menimo, da zgolj posedovanje fotokopirne naprave, kadar avtorskoprav-no varovano delo ni uporabljeno, ne zavezuje k plačevanju nadomestila,« so zapisali. Luka Novak iz SAZOR GIZ pa odgovarja: »Takšna vezava na posedovanje naprave je tako slovenska kot evropska praksa in predstavlja soglasno rešitev v okviru pogajanj. Naj spomnim, da gre pri manjših zavezancih za zneske med štiri in 12 evri na letni ravni, zato jih pozivam, da se brez nepotrebnih izogibanj in zavlačevanj odzovejo in uskladijo s sporazumom. Da mnenje Urada ni zavezujoče in da so še vedno dolžni plačati letno nadomestilo za reproduciranje avtorskih del, smo sporočili tudi vsem zavezancem in jih opozorili, da imamo pristojnost sprožiti več postop- kov, če menimo, da uporabnik krši pravice imetnikov pravic, ki jih zastopamo, in sicer lahko vložimo tožbo in zahtevamo tudi plačilo kazni.« »Kot bi ti frizer računal za striženje, ki ga ni bilo« Podjetje sicer lahko pri podpisu sporazuma, ki ni prostovoljen, ampak obvezen, navede, da fotokopirnega stroja nima, a s tem pravzaprav ničesar ne reši, saj mora plačati tudi za obisk fotokopirnice, obenem pa Sazorju v posebni izjavi dovoliti, da preveri, ali v podjetju imajo napravo za fotokopiranje Foto: pexels.com ali ne. Kako bo v praksi videti ta nadzor, saj nepooblaščene osebe nimajo vstopa v podjetja, pooblaščene pa zgolj s sodnim nalogom, še ni jasno. Najbrž je na mestu komentar ogorčene podjetnice Mihele, ki pravi, da je vse skupaj nastavljeno tako, kot da gre za davek na fotokopirne stroje. »Plačati je treba tudi, če podjetje sploh ne kopira avtorskih del, torej za to, da 'bi lahko' kopiral. To je podobno, kot če bi ti frizer poslal račun, ker bi k njemu lahko prišel na striženje, čeprav v resnici sploh nisi. Absurdno, noro in neetično.« Senka Dreu petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 Podravje, Slovenija • 60 milijonov evrov iz državnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) razdeljenih po občinah Ptuj brez državnega denarja NOO za neprofitna stanovanja „Država, sedi, cvek," bi se lahko na kratko glasil povzetek 145 strani dolgega poročila Računskega sodišča o neučinkoviti stanovanjski politiki v Sloveniji. Stanovanja so vroče blago, večinoma podvržena trgu, torej ponudbi in povpraševanju. Ker je ponudba skromna, potreb in povpraševanja pa veliko, se tako oblikujejo tudi cene najemov in prodaj. Te so v minulih dveh letih dobesedno eksplodirale in prišle do nepredstavljivih zneskov tako v večjih kot tudi manjših mestih, kot je Ptuj. Računsko sodišče v reviziji za obdobje 2015-2021 opozarja na vrsto nedoslednosti pri izvajanju stanovanjske politike. Kot je moč sklepati iz poročila, je področje prepuščeno samemu sebi, toku dogajanja z danes na jutri. Za stanovanja v javni lasti manjkajo evi- dence in analize podatkov, ne ve se, koliko je praznih stanovanj. Do strateških načrtov z jasnimi cilji, ki bi dejansko pomenili izboljšanje stanja, nas ločijo svetlobna leta. V enem od razvojnih načrtov je sicer zapisano, da bi bilo v Sloveniji do leta 2025 33.000 najemnih stano- Na Ptuju 11 novih stanovanj na leto, v Ormožu skoraj nič Po podatkih GURS je na Ptuju 4.166 stanovanj. V zadnjem desetletju je mesto dobilo skromnih 111 stanovanj. Zgradili so se trije novi bloki: 2014 manjši na Potrčevi cesti pri policiji, nato v 2018 Marof s 40 stanovanji ob naselju Bratje Reš in nazadnje predlani Tamesov blok v Rabelčji vasi z 48 stanovanji. Izjemno slabo bilanco gradnje novih stanovanj v zadnjem desetletju ima tudi občina Ormož - vsega skupaj 24 v lanskem letu. V Slovenski Bistrici so v preteklih 10 letih zgradili 86 novih stanovanj. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odzivu na poročilo Računskega sodišča med drugim navedli, da je republiški stanovanjski sklad v zadnjih desetih letih iz proračuna prejel manj sredstev, kot jih država vsak mesec nameni za gradnjo in vzdrževanje državnih cest. Foto: CG vanj v javni lasti, vendar uresničevanje tega cilja močno zaostaja in ga bo po oceni revizorjev težko ali nemogoče doseči. Po podatkih, ki jih je zbralo Računsko sodišče, je v Sloveniji okoli 24.300 neprofitnih stanovanj, približno desetina jih je bila pridobljena v zadnjem desetletju. Po mnenju revizorjev, ki so se ukvarjali z vprašanjem stanovanjske politike, manjka skoraj 9.000 stanovanj, za njihovo gradnjo bi potrebovali milijardo evrov. V Mariboru 400 novih stanovanj, na Ptuju nič Do konca leta 2025 se bo v Sloveniji predvidoma zgradilo tisoč novih neprofitnih stanovanj, za katera bo država iz Načrta za okrevanje in odpornost primaknila 60 milijonov evrov. Za sredstva so lahko kandidirali občinski in republiški stanovanjski skladi, občine ter neprofitne stanovanjske orga- V velikih mestih je stanovanj več Mesto | Število stanovanj | Delež na prebivalca Maribor 36.940 0,33 Celje 13.426 0,28 Ptuj 4.166 0,18 M. Sobota 3.176 0,17 Lenart 880 0,1 Sl. Bistrica 2.284 0,09 Ormož 714 0,06 nizacije. Na razpisu je bilo uspešnih 34 projektov, ki jim je ministrstvo za okolje odločbe o sofinanciranju izdalo julija lani. Kljub izdanim odločbam pogodbe še niso podpisane, ministrstvo je skopo tudi s podatki o upravičencih - prejemnikih sredstev. Znano je, da se bodo 404 stanovanja iz tega fonda zgradila v Podravju, zanimalo nas je, ali morebiti tudi na Ptuju. Odgovor je ne. 400 jih bo v južnem delu Maribora, v novo nastajajoči soseski Pod Pekrsko gorco, štiri pa v občini Sv. Ana v Slovenskih goricah. Vir: GURS, preračun ST Od skupno 1.036 stanovanj, ki se bodo gradila s pomočjo sredstev Sklada za okrevanje, jih bo 166 na Obali, 112 na Dolenjskem, 101 na Koroškem, 82 v savinjski, 80 v osrednjeslovenski, 37 v posavski in 24 v goriški regiji. 20 jih bo še na Gorenjskem in 10 na primorsko--notranjskem koncu. V Sloveniji v stanovanjih živi dobra četrtina ljudi Še nazaj k poročilu Računskega sodišča. Revizorji so za primerjavo zbrali tudi nekaj podatkov o stanovanjih v drugih evropskih državah. Povzeli so jih po statističnem portalu Eurostat. V Evropi največ ljudi v stanovanjskih blokih biva v baltskih državah Litva, Latvija in Estonija, sredozemskih Španija, Grčija, Italija in Malta ter državah centralne Evrope Nemčiji in Češki. V navedenih državah v stanovanjih biva med 50 in 60 odstotki prebivalcev. Najmanj ljudi v blokih biva na Irskem, niti 10 odstotkov, Nizozemskem in Hrvaškem. V spodnjem delu lestvice je tudi Slovenija z okoli 25-odstotnim deležem. Slovenija je hkrati ena od držav, kjer pretežni delež ljudi biva v hišah -približno dve tretjini. Večji delež s 70 odstotki ima le Hrvaška. Podatki Eurostata kažejo, da so daleč najvišji stanovanjski stroški v Grčiji, sledijo Bolgarija, Danska in Nemčija. Slovenija je v spodnjem delu lestvice. Mojca Zemljarič Foto: CG Podravje • Višje sodišče Občini Središče ob Dravi priznalo izstop iz soustanoviteljstva Kakšen bo ključ sofinanciranja muzeja v prihodnje? skemu muzeju Ptuj-Ormož morala plačati glavnico in zamudne obresti za leto 2019 v višini okrog 20.000 evrov, medtem ko je bil tožbeni zahtevek za preostali del zavrnjen. Sodba pa med drugim pomeni tudi, daje izstop iz soustanoviteljstva in posledično sofinanciranja za omenjeno občino pravnoformalno gledano veljaven. »Sodba je pravnomočna v eni točki, po kateri mora občina Središče ob Dravi muzeju plačati sorazmerni del plače in materialnih stroškov za leto 2019 in zamudne obresti. Zoper zavrnilni del sodbe, po kateri bi morali plačati še so- razmerni del materialnih stroškov in plač za leto 2020, se je PMPO pritožil in je o zadevi odločalo Višje sodišče. Konec leta 2022 smo prejeli sodbo Višjega sodišča, ki je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Višje Jelovica čaka na sklep Vrhovnega sodišča Kot je znano, je postopek oz. bolj odločitev za izstop iz soustanoviteljstva muzeja sprejel prejšnji župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Ob lanskih volitvah je na središki županski stolček sedel Toni Jelovica. Toda čeprav je občina dobila novega župana, skoraj zagotovo ne gre pričakovati sprememb glede njihove odločitve o izstopu iz soustanoviteljstva in prenehanja financiranja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Jelovica sicer v zvezi s tem za zdaj ni želel povedati ničesar konkretnega. Na naše vprašanje je odgovoril le, da dokler ne bo dokončno potrjen sklep Vrhovnega sodišča (muzej ima namreč možnost zahtevati še revizijo), zadeve ne bo komentiral. sodišče je v sodbi zavzelo, v bistvu povzelo stališče prvostopnega sodišča, da je zaradi pravne praznine treba uporabiti določila družbe z neomejeno odgovornostjo in da je sprejeti sklep veljaven izstop,« je pojasnil Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Prihodnost negotova Občina Središče ob Dravi se je za prekinitev sofinanciranja odločila pred štirimi leti, ko so prenehali plačevati svoj delež, določen s pogodbo o soustanoviteljstvu iz leta 2008 in aneksom. Po več let trajajočih sodnih postopkih je zdaj zadeva vendarle zaključena. Čeprav se je muzej zoper zavrnilni del sodbe pritožil na Višje sodišče, je slednje le potrdilo stališče prvostopenjskega sodišča. S tem je izstop občine Središče ob Dravi postal veljaven, kar pa od ostalih občin soustanoviteljic zdaj nujno terja novi dogovor. „Če se občina Središče ob Dravi ne odloči drugače, bodo morale ostale občine soustanoviteljice doreči nove okvire delovanja in sofinanciranja OE Ormož v prihodnje. Potrebna bo tudi sprememba odloka, " opozarja Lo-renčič, ki se zaveda, da je bojazen zaradi izstopa še katere občine iz soustanoviteljstva realna: trenutno sicer tovrstnih informacij še nimam, nikakor pa sodba ne daje pozitivnih signalov v tej smeri. Obstaja sicer še izredno pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije, saj gre za izključno pravno vprašanje. Če Vrhovno sodišče predlogu ugodi in se revizija izvede, pa to še vedno ne pomeni, da bo uspešna." Aleksander Lorenčič pravi, da ga ne bi presenetilo, če bi se za izstop iz soustanoviteljstva odločila še kakšna občina. Preostale občine soustanoviteljice se morajo odločiti, kako naprej Izpadli finančni delež je že peto leto zapored muzej kril iz lastnih sredstev. Leta 2019 so bili v ormoški enoti zaposleni trije delavci, stroški skupaj so na letni ravni za občino Središče ob Dra- vi znašali okrog 17.000 evrov. Z optimizacijo in zmanjšanjem števila zaposlenih za enega pa so se znižali na približno 13.000 evrov. Kako bo v prihodnje deloval ptu-jsko-ormoški muzej, je zdaj odvisno predvsem od tega, kakšen dogovor bodo sklenile preostale občine soustanoviteljice: mestna občina Ptuj ter občini Ormož in Sveti Tomaž. Dzenana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Sveti Andraž • Nekoliko višji NUSZ Podražitev po 12 letih Za 0,0003 evraje z novim letom zvišana vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se je v občini Sveti Andraž nekoliko zvišala. Županja Darja Vudler Berlak je svetnikom povedala, da je vrednost te točke poenotena za celotno območje občine, dosedanja pa je bila v veljavi vse od leta 2011, ko so jo nazadnje povišali. Namesto 0,0028 je tako točka po novem vredna 0,0031 evra. Kot je znano, morajo občinski sveti na predlog županov za vsako tekoče leto do konca januarja s sklepom določiti vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Spomnimo, da se je predlog o povišanju vrednosti točke na mizi svetnikov znašel že v začetku 2020, a takrat zanj niso dvignili roke, so pa potrdili spremembe pri nezazidanih zemljiščih. Občina Sveti Andraž nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča po navodilih finančnega ministrstva lastnikom obračunava od leta 2016, vendar je bilo zgolj simbolično, zato so sklenili, da ga bodo v naslednjih letih postopno zviševali. Kot je takrat pojasnila županja, je občini v interesu, da se nezazidana zemljišča čim prej pozidajo, saj bo s tem omogočen nadaljnji razvoj kmetijskih gospodarstev, podjetnikov in posameznikov. Komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1.000 kvadratnih metrov tako lastnika stane 70 evrov. Lenart • Knjižnici nagrada za inovativen projekt Zbirka receptov naših babic Združenje splošnih knjižnic je izbralo najboljše knjižnične projekte, ki so nastali v obdobju zadnjih treh let. Foto: ZVKD Knjiga starih receptov Ke mo jeli?, ki jo je izdala Knjižnica Lenart, je dober primer ohranjanja prehranske dediščine Slovenskih goric. Poleg Mestne knjižnice Ljubljana ter Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bila nagrajena tudi Knjižnica Lenart, in to za inovativen projekt za ohranjanje prehranske dediščine Slovenskih goric. Kot je povedala lenarška knjižničarka Aleksandra Papež, so ob lanski 60-letnici delovanja knjižnice razmišljali o izdaji zbornika, nato pa je iz zavoda za varstvo kulturne dediščine prišla pobuda o povezavi knjižnice s kulinariko. Tako je nastal projekt Od pobude Lačni morda? do knjige Ke 'mo jeli?. Sprva so knjižničarke same zbirale stare recepte, nato pa so jim priskočila na pomoč še društva kmečkih žena in deklet ter gospodinj v mreži Knjižnice Lenart, ki delujejo v Benediktu, Cerkvenjaku, Lenartu, Sveti Ani, Svetem Juriju in Sveti Trojici. »Poleg receptov, ki so bili večinoma napisani z roko ali natipkani s pisalnim strojem, najstarejši je iz leta 1939, smo zbrali tudi stare kuhinjske pripomočke naših babic. Ker smo želeli ohraniti pristnost receptov, jih jezikovno nismo spreminjali, ampak dobesedno prepisali v narečni obliki in tako dobili zanimivo mešanico kuharskih izrazov. Za Slovenske gorice namreč zares velja, da 'ima vsaka vas svoj glas', saj se govor pogosto precej razlikuje od vasi do vasi. Za lažje razumevanje smo knjigo opremili tudi z abecedo za lažje razumevanje.« Navodila za pripravo jedi pa niso zmeraj popolna, kot smo to vajeni iz sodobnih kuharskih knjig, zlasti manjka podatek o višini temperature kuhanja oziroma pečenja. »Treba je vedeti, da so gospodinje na kmetih nekoč kuhale na ognju, torej niso mogle oceniti temperature. Tudi sicer velja, da so v preteklosti bolj kuhale po občutku, kot to počnemo danes.« Zanimanje za knjigo starih slovenjegoriških receptov z naslovom Ke 'mo jeli? je bilo veliko; dobiti jo je bilo mogoče brezplačno, zato je že v nekaj dneh zmanjkala. Občina Lenart se je zdaj odločila, da jo bo ponatisnila in uporabila za protokolarno darilo. SD Majšperk • 365 dni gradbišča in polovična delovna zapora Pločnik skozi Stoperce naj bi gradili Ptujčani Direkcija za infrastrukturo je tik pred koncem leta sprejela odločitev, da bo cesto in s tem tudi težko pričakovani pločnik skozi kraj Stoperce uredilo Cestno podjetje Ptuj. Pogodba je težka 1,765 milijona evrov, a odločitev še ni pravnomočna, so opozorili na direkciji. Stoperčani so že pred 14 leti poslali pobudo za izgradnjo pločnika na naslov direkcije za ceste, šolskemu ministrstvu in ostalim inštituci-jam. Napovedani začetek izgradnje se je iz odgovora v odgovor zamikal, a kot kaže, je sedaj začetek gradbenih del na regionalni cesti vendarle pred vrati. Na portalu javnih naročil je navedeno, da je direkcija za infrastrukturo med šestimi ponudniki izbrala Cestno podjetje Ptuj, ki je na razpisu oddalo najcenejšo ponudbo. A postopek naj še ne bi bil zaključen, so dejali na direkciji. »Če ne bo pritožb na izbor, sledi (po pravnomočnosti) podpis pogodbe ter nato uvedba v delo.« Projekt ureditve 1,3 kilometra ceste skozi naselje Stoperce obsega razširitev oz. dograditev vozišča z leve strani in dograditev pločnika širine 1,6 metra levo po celotni dolžini trase ter ureditev treh avtobusnih postajališč. Dela v sklopu projekta bodo obsegala še izgradnjo opornega zidu ter izvedbo nove mostne konstrukcije na mestu obstoječega armiranobetonskega prepusta, ureditev od-vodnjavanja, cestne razsvetljave in zaščite oz. prestavitve komunalnih in energetskih vodov. Pogodbeni rok za dokončanje del je 365 dni Foto: Mojca vtič Za gradnjo pločnika v Stopercah se je potegovalo šest podjetij, najvišjo ponudbo je oddalo podjetje Asfalti Ptuj, ki bi regionalno cesto s pločnikom uredilo za nekaj več kot dva milijona evrov, najcenejša ponudnika sta bili podjetji Kit-ak gradnje iz Rogaške Slatine in izbrano podjetje Cestno podjetje Ptuj. od uvedbe v delo, dela pa naj bi se izvajala pod polovično zaporo. Stoperčani si seveda želijo, da bi delovni stroji čim prej zabrneli, saj kot je že pred leti izpostavila Jelka Ferlež iz Grdine pri Stopercah: »Kar stisne te, ko vidiš, s kakšno hitrostjo vozniki drvijo mimo, medtem ko otroci in tudi drugi hodijo ob cestišču. Še posebej nevarno je v mraku.« Z izgradnjo pločnika pa bo izboljšana prometna varnost pešcev in nasploh vseh udeležencev v prometu. »S pločnikom se bo uredil tudi sistem avtobusnih postaj, kajti sedaj so avtobusne postaje samo na eni strani ceste, v sklopu investicije pa bodo avtobusne postaje na obeh straneh ceste. Trenutno je največji problem v Gr-dini, saj je avtobusno postajališče postavljeno v nepreglednem ovin- ku,« je izpostavil nekdanji predsednik KS Stoperce in sedaj svetnik v majšperškem občinskem svetu Peter Kitak. Dodal je še, da bo projekt omogočil šolarjem varen in samostojen korak v šolo. »Ne nazadnje pa bodo lahko tudi krajani marsikateri opravek opravili peš ali pa bo to zgolj možnost za varen sprehod.« Mojca Vtič Žetale, Podlehnik • Tisočaki za zimsko službo y V Zetalah čistijo tudi okrog 50 dovozov V najvišje ležeči haloški občini imajo okrog 82 kilometrov javnih poti in lokalnih cest, ki v tem obdobju zahtevajo pozornost zimske službe. Dodatno občina financira še pluženje dovozov do domov občanov, letos je teh dovoznih poti skoraj osem kilometrov. Za zimsko službo imajo v prihodnjem letu predvidenih 83.000 evrov oz. skoraj 30.000 evrov več kot v Podlehniku. Cestna infrastruktura je v Halozah zaradi razgibanega in strmega območja vsakoletni proračunski izziv. Poglavje zase na področju vzdrževanja in urejanja pa je zimska služba. Koncesionar za izvajanje zimske službe v najvišje ležeči haloški občini je Cestno podjetje Ptuj, pluženje lokalnih cest in javnih poti pa nato izvajajo domači podizvajalci. Ob tem pa so tudi letos svetniki potrdili seznam odsekov, ki bodo očiščeni snega oz. posipani iz občinskega proračuna, čeprav vodijo do posameznih prebivalcev občine. »Zagotavljamo nadstandard našim občanom s posipavanjem in pluženjem dovoznih poti v zimskem obdobju, gre za približno 50 odcepov v skupni dolžini okrog osmih kilometrov,« je pojasnil župan Anton Butolen. Za ta nadstandard imajo v občinskem proračunu predvidenih okrog 3.000 evrov. Pobud po čiščenju dovoznih poti je vedno več, so pa na zadnji seji obravnavali tudi prošnjo po nepluženju, saj da na nekem naslovu nihče stalno ne biva. ÑM4 .. Vyr ' ^e.rm^. V zadnjem obdobju je bolj kot pluženje v ospredju posipavanje cest. Foto: Pixabay Podlehnik imajo za zimsko službo rezerviranih 55.400 evrov, dolžina kategoriziranih javnih cest in poti v tej občini pa znaša 105 kilometrov oz. skoraj 20 kilometrov več kot v Žetalah. Za razliko od slednje pa v Podlehniku koncesije za zimsko službo niso oddali zunanjemu izvajalcu, temveč je za pluženje ter posip zadolžen režijski obrat oz. pogodbeniki. V večini gre za domačine, ki opravljajo strojne usluge. Župan Sebastian Toplak meni, da s takšno organizacijo zimske službe pomembno privarčujejo. »S koncesijo se podeli tudi odgovornost za čiščenje cest, sedaj je ta odgovornost na režijskem obratu in Večji strošek kot pluženje postaja posipavanje Za zimsko službo imajo v Žeta-lah v proračunu 2023 predvidenih 83.000 evrov, kar je pet odstotkov proračuna. V sosednji občini Predvidena sredstva za zimsko službo v Žetalah 2022, rebalans 2023 Lokalne ceste 21.000 € 40.000 € Javne poti 16.000 € 40.000 € Dovozne poti 2.000 € 3.000 € Skupaj 39.000 € 83.000 € tudi županu. Marsikatero noč smo že prebedeli, ker smo spremljali razmere v občini ali spremljali napovedi,« je zaupal. Poseben izziv za zagotavljanje prevoznosti cest v zimskem obdobju pa predstavlja razgibanost občine. »Medtem ko lahko imamo v Podlehniku kakšno stopinjo nad ničlo, je na vrhu kraja Ložina minus in led. Tako smo že imeli nekaj akcij, ko je bilo treba posipati zgolj določene cestne odseke, pa tudi sicer sta zadnje čase osrednji strošek zimske službe predvsem posi-pni material in posipavanje.« Mojca Vtič Foto: SD petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 5 Ormoško • Kako se soočajo s problematiko pomanjkanja kadra v novih turističnih objektih V Sibonu natakarja iščejo skoraj leto dni, v Hiši Pep's delajo sami V Sloveniji kronično primanjkuje predvsem delovne sile v gostinstvu - kuharjev, kuharskih pomočnikov in natakarjev ter drugega pomožnega osebja. Težave s pomanjkanjem kadra v turistični panogi in gostinstvu so se začele že pred epidemijo, v njenem času pa se še bolj zaostrile. Številni so namreč delo našli v drugih panogah, po koncu krize pa se več kot očitno ne nameravajo vrniti. Glavni razlogi so zahteven delovni čas in/ali nizko plačilo. Preverili smo, kako stojijo s kadrom v dveh lani na novo odprtih turističnih objektih v občini Ormož, Sibon Wine & Spa Resort Jeruzalem in Hiši Pep's. Sibon: za novo sezono iščejo pet oseb Vodja resorta Sibon (nekdanjega gostišča Brenholc), ki je maja lani v povsem obnovljeni podobi odprla svoja vrata, Zoran Ristič pravi, da imajo zaposlenih 11 oseb. Največje težave imajo s pridobivanjem kvalificirane delovne sile (kuhar, natakar, receptor ...). Že skoraj leto dni iščejo dodatnega natakarja. »Imamo tri natakarje in dva kuharja. Za novo sezono, ki se začenja aprila, iščemo skupaj pet novih oseb - kvalificiran in pomožni kader v strežbi in kuhinji, iščemo tudi tehnika oz. vrtnarja ter vsaj dve osebi za pomoč pri urejanju sob.« V poletni sezoni so jim pomagali trije študenti, saj jim zaradi pomanjkanja kadra v prvem letu poslovanja ni preostalo drugega, a Zoran je ob tem poudaril, da so prinesli tudi novo znanje, doprinos k poslovanju. Oblikovanje stalne ekipe bo, kot kaže, trajalo še nekaj časa, še večja je težava pri bolj specializiranih znanjih, kot je somelje ipd. So pa pripravljeni kader razvijati in izobraževati. Natakarju u Sibonu ponujajo od 1.200 eurou plače navzgor, a ga iščejo že skoraj leto dni. Natakarju in kuharju 1.500 evrov ter prosti dnevi Zaposleni so v glavnem iz lokalnega okolja. Celotno mesečno izplačilo natakarjev in kuharjev po njegovih besedah znaša 1.500 evrov skupaj s potnimi stroški in malico. Ob tem je Ristič poudaril, da jim omogočajo maksimalno ravnovesje privatnega in poslovnega življenja z dobro organiziranim urnikom. Ravno narava dela je v gostinstvu in turistični panogi najbolj problematična. »Delamo po sistemu dogovora z našimi delavci v gostinstvu, da en dan delajo, drugi dan so prosti, da jim zagotovimo proste določene dneve praznika, vikende ... Za tri mesece naprej si lahko vsak posameznik izračuna, kateri petek, soboto ali nedeljo bo prost...« Za uzakonitev napitnin Natakar je bil v lanskem letu tudi najbolj iskan poklic v Sloveniji. Toda dejstvo je, da je zanimanja zanj vse manj. »Gostinci so prvi v bojni liniji z gostom, če tako rečem. Glede na to, koliko truda morajo vložiti in kaj vse morajo poznati, je ta poklic morda res premalo cenjen oz. plačan,« je priznal, hkrati pa na drugi strani opozoril, da bi povišanje plač v teh časih draginje po stroškovni plati pomenilo precej velik podvig za delodajalce: »Boljšo rešitev v višjem plačilu strežnega osebja vidim v uzakonitvi napitnin na način, da bi bila oseba plačana Sibon: »Smernice niso več v klasični gostinski ponudbi« Po tem, ko so maja lani zagnali resort Sibon, so se zlasti na začetku soočali z nekaterimi kritikami na račun cene in ponudbe, saj je bilo to prej gostišče, kjer so se odvijala najrazličnejša praznovanja. »Smernice niso več v klasični gostinski ponudbi, ampak v turizmu, prenočitvah. Držimo se smernic butičnega turizma,« je dejal vodja resorta Zoran Ristič ter pojasnil:»Res smo na trg postavili višje cene, toda zaradi višjega standarda in ponudbe. Že pri nakupu objekta in obsežni obnovi smo šli v smeri turizma in ne gostišča. V nasprotnem primeru niti ne bi bila smiselna investicija zunanjega bazena, velnesa, popolnoma obnovljenih sob... Povečini delamo na sistemu rezervacij, saj moramo zagotavljati določeno število miz in stolov pri večerji za hišne goste. Če so kapacitete proste, pa seveda z veseljem sprejmemo tudi zunanje goste, ki se niso najavili. Na voljo je ponudba v restavraciji, kjer imamo sezonski meni petih ali štirih jedi, nismo klasična a la cart restavracija. Zunanji gost sicer le v poletnem času nima dostopa do bazena, vse drugo pa lahko koristi.« Nočitev z zajtrkom za dve osebi, ki vključuje neomejeno uporabo bazena in velnesa, stane 126 evrov, medtem ko cena glavne jedi (brez juhe in solate) znaša od 18 evrov naprej. Z obiskom doslej so zelo zadovoljni. Od maja do decembra so v povprečju zabeležili okoli 70-odstotno zasedenost. Med gosti so prevladovali tujci (kar 80 %), zlasti Avstrijci, poleti tudi Nizozemci, Švicarji in tranzitni gostje, ki se vračajo s počitnikovanj na Hrvaškem (v glavnem Nemci). glede na vložen trud oz. bi mu namenili določen delež strežbe ter ga na ta način stimulirali. Treba si je naliti čistega vina - niso vsi delavci enaki. Imamo nekatere, ki radi opravljajo poklic, z ljubeznijo in vnemo, najdejo pa se tudi taki, ki se »šlepajo« in naredijo več škode kot koristi. Sistem Amerike: tam imajo ponekod na računu napisano, koliko odstotkov od zneska na računu pripada natakarju glede na zadovoljstvo s postrežbo. Če se boste odpravili denimo v Italijo, vam napitnino ponekod zaračunajo kar v obliki pogrinjka. Obstajajo sistemi, ki se uporabljajo v strežbi in načinu plačila v tujini. Treba je uporabiti določene zadeve, narediti smiseln koktajl, da konec koncev v celoti ne bi obremenili samo delodajalca, ker tudi on vsega ne more plačati sam. Na drugi strani bi se to seveda delno poznalo tudi pri cenah. Toda vsak, ki želi biti dobro, kakovostno, prijazno in ustrežljivo postrežen, je za to pripravljen plačati več.« »Preveč se pritiska na delodajalce« Katja Jurkovič iz Hiše Pep's, ki je vrata odprla konec aprila lani, pa pravi, da so se ravno zaradi pomanjkanja kadra v tej panogi že v osnovi odločili za manjši obseg delovanja (brez kuhinje), ki ga lahko zagotavljajo sami. »Imamo samo eno zunanjo zaposleno. Nudimo nočitev z zajtrkom vse dni čez leto, v času sezone pa imamo ob koncih tedna (od petka do nedelja in po dogovoru) odprto tudi vinoteko. Če bi se odločili, da bi imeli v našem objektu tudi kuhinjo, bi nastal velik problem. Delamo v obsegu, ki ga lahko zagotovimo sami. Poleg tega pa je v okolici kar nekaj dobrih restavracij.« Sicer pa ob vseh zahtevah po višjih plačah v gostinstvu in turistični panogi ter podražitvah kakor tudi idejah o krajšem delovniku na splošno meni, da se vse preveč pritiska na delodajalce: »Sprašujem se, kdo bo to zdržal. Gospodarstvo je ključno, to je dejstvo. Zagotovo sem za konkretno plačilo delavcev, niti približno se ne strinjam z minimalno plačo. A bojim se, da zadeve ne gredo v pravo smer ...« Monika Horvat Foto: MH Slovenija, Podravje • Nova večletna strategija Ključnoje rešiti pomanjkanje kadrov Slovenski turizem nadaljuje okrevanje po pandemiji covida-19, pri čemer sta največja izziva pomanjkanje kadrov ter podražitev energentov. Panoga je sicer lani sprejela novo večletno strategijo, ki se osredotoča predvsem na dvig kakovosti storitev in višjo dodano vrednost. V slovenskih turističnih nastanitvah so gostje v 11 mesecih lanskega leta ustvarili nekaj manj kot 14,9 milijona prenočitev, kar je slab odstotek manj kot v enakem obdobju predkoronskega leta 2019. »Z blizu 15 milijoni prenočitev v prvih 11 mesecih in s prilivom od izvoza potovanj do vključno oktobra smo v slovenskem turizmu dosegli raven v primerjalnem obdobju predkriznega leta 2019,« je ob objavi najnovejših podatkov statističnega urada konec leta zapisala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Po besedah Pakove je pandemija turizem v Sloveniji in po svetu prizadela najbolj v njegovi zgodovini. Leta 2020 je bilo v panogi globalno izgubljenih 50 milijonov delovnih mest in 4000 milijard ameriških dolarjev direktnega turističnega bruto domačega proizvoda. Ob uspešnem ponovnem zagonu pa se sektor po njenih besedah še vedno sooča z velikimi izzivi. Med glavnimi je izpostavila podražitve energentov in pomanjkanje kadrov. »To pomanjkanje povzroča kaos na letališčih, omejene hotelske zmogljivosti, na drugi strani pa uvajanje novih tehnologij,« je dejala. Za digitalno preobrazbo pet milijonov evrov Lani je krovna turistična organizacija pripravila strategijo, ki se na naša na digitalno preobrazbo panoge. Z njo želijo opolnomočiti deležnike za podatkovno podprto odločanje, personalizirati doživetje za gosta in izboljšati digitalne kompetence zaposlenih v turizmu. Do leta 2026 naj bi STO za digitalno preobrazbo namenila najmanj pet milijonov evrov. Foto: Pexels.com Kot so napovedali, bodo tudi letos v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi partnerji turizem usmerjali na pot, ki vodi v bolj trajnostno in odporno prihodnost. Izvesti nameravajo vrsto promocijskih in razvojnih projektov, med najpomembnejšimi sta razvoj nacionalnega podatkovnega središča in oblikovanje modela organiziranosti slovenskega turizma. Posebno pozornost bomo namenili krepitvi znanja in kompetenc zaposlenih v turizmu, dvigu ugleda poklicev v turizmu in gostinstvu, spodbujanju razvoja produktov višje dodane vrednosti in nadaljnji krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije, med drugim tudi v okviru globalno odmevnih športnih dogodkov v Sloveniji, so dodali. Gospodarski minister Matjaž Han med razlogi za kadrovske težave v turizmu vidi davčno politiko države, pa tudi atraktivnost plač v panogi. Na ministrstvu si prizadevajo predvsem zagotoviti predvidljivo poslovno okolje, je izpostavil. Nujno izboljšati položaj zaposlenih Že lani je vlada sprejela številne ukrepe, nove je Han napovedal tudi za letos. Pomen turizma za slovensko gospodarstvo namerava vlada ob preoblikovanju na podlagi sprememb zakona o vladi poudariti s preimenovanjem resorja za gospodarski razvoj in tehnologijo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. »Ko zasledujemo cilja, da bi dvignili kakovost naše ponudbe in ublažili kadrovsko problematiko, je ključno, da izboljšamo tudi položaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Zaupljivost zaposlenih je ključna, da bodo zadovoljni tudi naši gosti,« pa je izpostavil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Po njegovih besedah je treba nujno več postoriti tudi na področju promocije poklica. Velik korak na tem področju je bil storjen sredi decembra, ko so socialni partnerji v gostinstvu in turizmu po več mesecih pogajanj dosegli kompromis za zvišanje najnižjih osnovnih plač. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki je oktobra lani grozil s stavko, z izkupičkom sicer ni povsem zadovoljen, a so z delodajalci dogovorjeni, da že februarja znova sedejo za pogajalsko mizo. Sta 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Haloze in Ormoško • Prebivalci obmejnih občin čez mejo ponovno kjerkoli in kadarkoli Ljudje na slovensko hrvaški meji navdušeni nad koncem Prebivalci haloških občin ob južni meji pozdravljajo padec schengenske meje. Po njihovih besedah bo prehajanje meje odslej veliko lažje in hitrejše, prebivalci ene in druge strani pa se bodo med seboj lahko bolj povezali. Pričakujejo tudi več medsebojnega sodelovanja na številnih področjih življenja. Prehajanje meje bo na obmejnih delih verjetno intenzivnejše. V občini Zavrč so se ljudje zelo težko navadili na to, da državne meje več ne smejo prehajati tam, kjer so jo leta in leta. Prav zato je bilo tam veselje in navdušenje ob padcu schengenske meje še toliko večje. Ob tem zgodovinskem dogodku so pripravili svečanost, na kateri se je zbralo več sto prebivalcev občin Zavrč in Cestica. Završki župan Slavko Pravdič je v svojem govoru poudaril, da so se ponovno združili kot ena velika družina, ki je bila zaradi schengen-ske meje razdeljena. »Tehnične ovire so prebivalcem na eni in drugi strani meje onemogočale normalno vsakodnevno življenje, ki smo ga bili vajeni. Z maloobmejnimi izkaznicami smo sicer lahko prehajali mejo, vendar je vsi niso avtomatsko prejeli, več težav so imeli ljudje na hrvaški strani. Težave so bile tudi z dostopom do završke cerkve in pokopališča,« je izpostavil Pravdič. Sosednja vas Dubrava namreč spada pod završko faro, zato so njihovi prebivalci pokopani na slovenski strani meje. Obiskovalci občine in vsi tisti, ki niso imeli maloobmejnih prepustnic, so morali biti še posebej pazljivi, saj je državna meja v Goričaku speljana po sredi cesti. Do enega izmed gostinskih lokalov, ki je sicer uradno na hrvaški strani, ni mogoče priti drugače kot po slovenski cesti. Ljudi je nato še dodatno razdvojila žičnata ograja, ki naj bi jo v kratkem odstranili. Župan Pravdič si v prihodnje obeta boljše sodelovanje s sosednjo občino Cestica na športnem, kulturnem in turističnem področju. Pričakuje tudi več obiska v lokalnih trgovinah. Treba pa bo pristopiti tudi k obnovi nekaterih cest, ki so bile do sedaj zaprte za promet. Lovci odslej lažje čez mejo Bojan Potočnik iz Zaklaje že vrsto let vodnik lovskih turistov iz Avstrije, Nemčije iz drugih držav EU v hrvaška lovišča. Vsa leta so imeli velike težave s prečkanjem meje, saj je bil lovcem dovoljen prenos orožja samo na MP Gruškovje. »Lovci so prišli k nam največkrat čez vikend, ko je bila na Gruškovju največja gneča. Za prestop meje smo čakali tudi po več ur, predvsem zaradi zastojev. Hrvaški varnostni organi pa so nato potrebovali še vsaj uro ali dve za popis vsakega lovca posebej in njegovega orožja. To je bilo za marsikoga, ki se je k nam iz Nemčije pripeljal v štirih urah, nerazumljivo. V času turistične sezone pa smo raje vodenja opustili, saj je bil prehod meje praktično nemogoč,« je dejal Potočnik. Po novem lahko lovci državno mejo prestopijo kjerkoli, pri sebi pa morajo imeti ustrezne dokumente. Potočnik je opozoril še na žičnato ograjo, ki še vedno stoji in omejuje prehod divjadi. Njegova želja je, da bi jo čim prej odstranili in ponovno sprostili stare migracijske poti živali. SsíiSlí • Foto: Pexels.com -"./j1 ■•-,'■: r< Bojan Potočnik iz Zakla na mejnem prehodu v Leskoucu (občina Videm), ki po novem letu sameva. Na Mejah nekoliko več prometa Tudi v kraju Meje v občini Cirku-lane se bodo lahko odslej prebivalci svobodno gibali. Gre namreč za območje, kjer se ceste prepletajo med Hrvaško in Slovenijo, do nekaterih slovenskih domov pa ni mogoče priti drugače kot po hrvaškem ozemlju. Večina ljudi je imela maloobmejne prepustnice, na večjo prisotnost policije, pa tudi kamere, so se sčasoma privadili. Po besedah Mitje Arbeiterja z Mej, ki je tudi občinski svetnik, večjih težav na tem območju ni bilo. So pa večkrat mimo njihovega doma prišli ilegalni prebežniki, ki pa niso nikogar ogrožali. Več nevšečnosti so imeli njegovi sosedje, malo naprej po cesti, ki je malo slovenska in malo hrvaška. »Mi smo morali vsak obisk najaviti s klicem na policijsko postajo Gorišnica. Več je bilo tudi policijskih kontrol, kar je bilo malo neprijetno. Pred leti smo imeli težave tudi z dostavo paketov, k nam nekateri dostavljavci sploh niso vozili,« je povedal Peter Kelc z Mej. Tudi njegov sovaščan Robert Kelc se veseli, da ne bo več treba najavljati obiskov. Vsi sogovorniki so povedali, da se na tem območju počutijo varne kljub ilegalnim prehodom. Že v nekaj dneh po padcu schengenske meje opažajo nekoli- Veselje v cirkulanskem naselju Meje; vaščani se počutijo varne. ko večji promet mimo njihovih domov. Največ je hrvaških sosedov, ki se vozijo na delo v industrijsko cono Cirkulane ali na Ptuj. Prej je moral marsikdo po daljši poti čez mejni prehod v Leskovcu, ker ni bil imetnik maloobmejne prepustnice. Nič več odklepanja in zaklepanja zapornice Nikolina in Bruno Vuzem iz Jablo-vca (občina Podlehnik) vsak dan prečkata mejo, saj na hrvaški strani skrbita za kmetijo. »Zapornica, ki jo je bilo treba vsak dan odkleniti in zakleniti, je zdaj dvignjena. Sploh ne moremo verjeti, da je to res. Počutimo se svobodni, na prostosti. Sedaj nas nihče več ne kontrolira, mejo pa lahko prečkamo kjerkoli in kadarkoli. Prej smo bili ves čas v nekem strahu. Znova se počutimo, da smo tudi mi del slovenske države,« je povedala Nikolina in dodala, da so še dodatno prehod otežile ograje, ki so jih postavili pred nekaj leti. Prehod med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj ni bil mogoč, saj je bila ograja zaklenjena. V primerih, ko niso uspeli pravočasno čez, so lahko poklicali policijsko patruljo. Policisti so lahko ograjo odklenili tudi v nočnem času. Ker pa po navadi niso bili ravno v bližini, jih je bilo treba počakati, včasih tudi pol ure in več. »Želimo si, da bi te ograje kmalu odstranili. Mi vsi smo ljudje in ne potrebujemo nobenih žic, zapornic ali česar koli drugega, to ne sodi v demokratično družbo. Ilegalni prebežniki pa se bodo v vsakem primeru prebili čez,« je še dodala sogovornica. Odslej ne bodo več potrebovali maloobmejnih prepustnic, prav tako pa tudi ne ključev za zapornico. Venomer je bilo treba razmišljati, da jih niso kje pozabili ali izgubili. Poleg tega je vsako gospodinjstvo prejelo največ dva ključa za odpiranje zapornice, pri njih pa so bili trije vozniki. V začetku so bile policijske kontrole kar pogoste, zadnja leta pa jih je bilo vse manj, saj so jih policisti že dobro poznali. »Nekoliko lažja bo odslej tudi organizacija večjih kmečkih opravil, kot je sušenje sena. Prej smo morali namreč ljudi, ki so nam pomagali prepeljati seno Ljudje se lahko še naprej počutijo varne »Stopnja varnosti za ljudi ob sami državni meji ostaja nespremenjena,« so sporočili s PU Maribor. Velik del policistov, ki so do sedaj opravljali kontrolo na mejnih prehodih in varovali državno mejo, ostaja v obmejnem območju. Policisti imajo tudi v okviru izvajanja t. i. izravnalnih ukrepov na razpolago nabor pooblastil -pri osebah in vozilih, ki so verjetno prestopila notranjo mejo, lahko opravijo kontrolo oseb, pregled listin, prevoznega sredstva in stvari. Vsi potniki, ki izpolnjujejo pogoje (imajo veljavni osebni dokument za prehod meje), lahko mejo med državama prestopijo kjerkoli. iz Slovenije na Hrvaško, prijaviti na policijsko postajo v Podlehniku. Policisti so bili vedno razumevajoči in so nam ugodili.« Za prehod mejnega prehoda Gruškovje je treba imeti vinjeto, saj država še vedno ni za promet odprla vzporedne regionalne ceste. Do takrat se bodo številni raje vozili tam, kjer nakup vinjete ni potreben (Leskovec). Marsikdo si je preko meje, v Cvetlinu, že poiskal frizerja, pa maserja, ki svoje storitve ponujajo veliko ceneje kot pri nas. Enako velja za gradbeni material in drva, ki jih bo sedaj mogoče enostavneje in ceneje pripeljati čez mejo. Tudi prebivalci ormoških obmejnih vasi zadovoljni Tako kot na drugih mejnih prehodih s Hrvaško je končan nadzor tudi na mejnem prehodu v Ormožu, kar je na eni strani olajšalo življenje prebivalcev obeh držav, na drugi strani pa se nekateri bojijo povečanja ilegalnih migracij in večjega prehajanja Romov iz sosednje Hrvaške. Odprte zapornice, prazne kontrolne kabine, zelena luč na semaforju označuje prost prehod tudi na mejnem prehodu v Ormožu. Življenje prebivalcev je na tem območju dokaj prepleteno. Kar nekaj jih namreč vsakodnevno hodi v službo na slovensko stran, prav tako tudi po nakupih. Kar nekaj je tudi mešanih zakonov. Naključne mimoidoče smo povprašali, kaj menijo o končanju mejne kontrole. »Mene ne moti, najbrž bo tako bolje. Sam sicer ne prečkam dostikrat meje, morda nekajkrat na leto. Karse tiče morebitnega povečanja problematike Romov - ti so tako že sedaj, ko je bila kontrola na meji, hodili čez, in bodo verjetno tudi v prihodnje. Glede migrantov pa - eni jih vidijo več, drugi pa manj,« se je nasmehnil Jurij Čurin iz Ormoža. Bruno Vuzem odpira zapornico na poti domov. Foto: EK petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 7 • • • • razdvajanja in ograj »To zame pomeni veliko olajšanje,« je dejala Silva Hrnčič z Ormoškega, ki pogosto prehaja mejo. »Delam v Sloveniji. V večini primerov sem prečkal mejo tukaj v Ormožu, kjer sicer gneče navadno ni bilo. Sedaj je prost prehod, ni treba kazati dokumentov. V redu je,« je komentiral Mladen Lazar iz Hrvaške. »V Sloveniji sem bila nekoč doma, nakar sem se preselila na Hrvaško. Oba kraja sta mi domača. Prek meje hodim na obisk k hčeri, pa tudi v trgovino, ker mi je bližje. Praktično sem na meji doma. To zame pomeni veliko olajšanje. Ko sem prve dni videla, da so zapornice kar dvignjene in da ni policistov, mi je bilo malce čudno. Sedaj sem se seveda navadila in mi je super. Sicer pa so bile tukaj redko kolone vozil, bolj v času korone, ko so bili poostreni nadzori,« je zadovoljna tudi Silva Hrnčič. Eden izmed mimoidočih domačinov pa je pripomnil: »Vprašanje, kako dolgo bo tako. Po mojem mnenju ne prav dolgo ... Sploh zaradi migrantov in Romov ...« Prav morebitno povečanje ilegalnih migracij, pa tudi večje prehajanje Romov iz sosednje Hrvaške, s katerimi so imeli že pred tem določene težave v Ormožu - od beračenja, brskanja po smeteh, do vdiranja in odnašanja vrednejših materialov iz tamkajšnjega zbirnega centra, skrbi nekatere prebivalce obmejnih občin na slovenski strani meje. »Prostega prehoda so veseli prebivalci na obeh straneh, saj smo precej povezani. Vse je zopet po starem, kot nekoč. Upamo pa, da bodo pristojni poskrbeli, da ne bo prišlo do povečanja ilegalnih migracij,« je povedal predsednik KS Kog iz občine Ormož Slavko Bedekovič. Estera Korošec in Monika Horvat Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane: »Pozdravljamo vstop sosednje Hrvaške v schengensko območje. Za našo občino je padec meje zelo pozitiven, prehodi z ene na drugo stran bodo sedaj veliko lažji, še posebej za ljudi iz Hrvaške, ki se vsakodnevno vozijo k nam na delo. Pričakujemo pa žal večji promet na cesti Medribnik-Meje, na tej relaciji bodo pešci in kolesarji v večji nevarnosti.« Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik: »V naši občini smo veseli umika meje. Najbolj pozitivni učinki so prav gotovo na področju mobilnosti. Lastniki zemljišč na hrvaški in slovenski strani odslej lažje dostopajo do svojih nepremičnih. Prav tako so se za promet odprle nekatere lokalne ceste, ki so bile dolga leta zaprte. Še vedno pa ne vemo, ali bo država odstranila ovire tudi z vzporedne regionalne ceste proti Gruškovju. Promet se bo posledično razporedil, vendar v poletni sezoni še vedno lahko pričakujemo zastoje, predvsem zaradi cestninske postaje na hrvaški strani in predora v Durmancu, ko se morajo vsa vozila razvrstiti na en pas.« Slavko Pravdič, župan občine Zavrč: »Mi ob padcu meje čutimo predvsem eno veliko veselje. Ljudje z ene in druge strani lahko mejo končno prestopijo kjerkoli. To je za našo občino, kjer je meja med Hrvaško in Slovenijo speljana po sredi ceste, res velik dogodek. Družine, sosedje, prijatelji se lahko ponovno brez strahu obiskujejo, ponovno smo povezani. Tudi tehnične ovire postopoma že odstranjujejo. Foto: Osebni arhiv Župan Slavko Pravdič na svečanosti ob vstopu Hrvaške v schengenski prostor Brane Kolednik, župan občine Videm: »V naši občini smo težko pričakovali padec meje. Zaradi slednje je bilo veliko manj medsebojnega sodelovanja med občani Vidma in sosednje občine Bednja, s katero smo sicer pobrateni že vrsto let. Pričakujemo, da se bo to sedaj spremenilo. Prav tako si želimo ponovno okrepiti sodelovanje na turističnem področju.« Anton Butolen, župan občine Žetale: »Upamo, da se bo zaradi padca meje zmanjšal promet skozi našo občino. V času lanske turistične sezone seje namreč mimo naše osnovne šole peljalo tudi okoli 35.000 vozil na mesec, kar je velika številka. Seveda smo veseli, da se bodo zmanjšali zastoji proti Gruškovju, prav tako bomo lažje vstopali na Hrvaško. Dvojnih lastnikov pri nas ni, saj je meja speljana po vrhu Maclja.« Toni Jelovica, župan občine Središče ob Dravi: »Prvi odzivi so dobri. Prebivalci so bili povezani že nekoč, 31 let pa nas je ta meja nekoliko ločevala. Sedaj je zopet odprta. Za zdaj ni nobenih težav in upamo, da bo tako tudi ostalo.« ŽupanJelovica tudi upa, da bodo s sosedi še lažje sodelovali tako glede skupnih projektov kakor tudi na področju turizma in gospodarstva. Tudi v tej občini so odprtje meje pozdravili s krajšo slovesnostjo. Spodnje Podravje • Policisti z južne meje napoteni v Gruškovje V Gruškovju sedež policijske postaje za izravnalne ukrepe Pred tremi leti so predstavniki države in ormoške občine slavnostno odprli novi mejni prehod Ormož, katerega celovita obnova je zahtevala dobrih 900.000 evrov. V Gruškovju, kije drugi najbolj obremenjen mejni prehod v državi, je devet stavb s površino 3.523 m2. Kaj bo z zgradbami sedaj, ko so se mejne zapornice dvignile, še ni v celoti znano. »Za zdaj ti objekti ostajajo na razpolago za uporabo,« so odgovorili iz PU Maribor. Z usodo celotne obmejne infrastrukture v Gruškovju ni seznanjen niti župan Podlehnika Sebastian Toplak. »Tik pred novim letom je bilo županom obmejnih občin predstavljeno, da naj bi bila v Podlehniku vzpostavljena tako imenovana strateška točka s 120 policisti, nato pa s 160 zaposlenimi, odvisno od potreb. Prav tako nam je bilo povedano, da policisti ne bodo več izvajali nadzora meje, temveč izravnalne ukrepe, prav tako naj bi se iz skupnih patrulj umaknila Slovenska vojska, na drugi strani pa v Gruškovju ostaja carinjenje blaga iz tretjih držav, ki je namenjeno na slovenski trg,« je informacije povzel župan Toplak. Glede zmanjšanja občutka varnosti zaradi ukinjenega schengenskega nadzora pa je dejal: »Za zdaj bojazni med domačini še ni, vendar pa bo treba dogajanje spremljati in pravočasno ukrepati, če bodo zaznana kakšna odstopanja. Avstrijci namreč ostajajo na mejah in ne želim si, da Slovenija postane neke vrste žep za ilegalne migracije.« Na mejnih prehodih s Hrvaško na območju PU Maribor je delo- Foto: Črtomir Goznik Stavbe nekdanjega mejnega prehoda v Gruškovju za zdaj ostajajo. valo okrog 160 policistov, zaposlenih na treh postajah mejne policije, večina jih je bila s 1. januarjem začasno napotena na novoustanovljeno Policijsko postajo za izravnalne ukrepe Maribor, ki ima sedež v Gruškovju. »Policisti navedene enote izvajajo izravnalne ukrepe na celotnem območju PU Maribor, na policijskih postajah v obmejnem območju (tudi na PP Podlehnik) pa smo ustanovili skupine za izravnalne ukrepe - velik del policistov, ki sedaj opravljajo kontrolo na mejnih prehodih in varovanje državne meje, tako ostaja v obmejnem območju,« so dodatno pojasnili v PU Maribor. Izravnalni ukrepi pomenijo preverjanje oseb, pregled listin ter pregled prevoznega sredstva in stvari, kontrola prometa ipd. Pooblastila v okviru izravnalnih ukrepov izvajajo policisti tako, da naključno preverjajo osebe, ki so prestopile notranjo mejo. Objekti v Gruškovju naj bi tudi po dvigu zapornic ostali, saj so bili opredeljeni kot strateška infrastruktura. Prav tako še ostajaj o objekti v Ormožu in Središču ob Dravi, policija bo odstranila le zapornice in nekatere kabine. Mojca Vtič Promocijsko sporočilo Mesec razprodaj in najugodnejših cen v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, so v novo leto vstopili z izjemnimi ponudbami in najugodnejšimi cenami. Tudi v prodajalni Pittarosso so novo leto začeli z razprodajami in SUPER zimskimi popusti. Lahko se pohvalijo s pestro ponudbo modnih gležnjarjev, škornjev, mokasinov, superg, pohodnih čevljev in tudi čevljev za zimske snežne radosti, imenovanih snežki. Na njihovih prodajnih policah najdete čevlje za vsak dan in vsako priložnost. Tudi tokrat so, kot znajo le oni, cene popadale vse do znižanih -70 %. V trgovine pa je dodatno prispela popolnoma razprodana zimska kolekcija moških gležnjarjev, zato ponovno nudijo širok izbor toplih in mehkih gležnjarjev za moške. In ja, tudi njihove cene sozavasžeznižali. Kot se v času razprodaj in zimskih popustov spodobi, pa seveda niso pozabili na prve modele nove pomladne kolekcije 2023. V njihovo trgovino je namreč že prispela NOVA trendi kolekcija, ki narekuje modote pomladi. SUPERGE: vsestranske in zelo udobne superge so popolni čevlji, idealni za vsako priložnost. Visoke ali nizke predstavljajo popolno kombinacijo dnevne obutve in njene športnejše različice, ki ustreza tako prefinjene-mu okusu formalnega outfita kot bolj ležernemu stilu. Ne glede na to, ali je dan ali noč, se zabavajte ob kombiniranju z elegantnimi hlačami ali kavbojkami, pajkica-mi in športnimi puloverji. Izbirate lahko tudi med različnimi materiali in stili, od najbolj elegantnih usnjenih superg do klasičnih, a zelo športnih belih superg, ki se podajo kvsemu. Pri njih nikoli ne obupajte nad modo. MOKASINI: ženski mokasini, rojeni v tridesetih letih kot neformalni in nedvomno udobni moški čevlji (usnjeni, bili so tipična študentska obutev), so osvojili srca celih generacij in danes zaradi preprostega stila presegli razliko med spoloma. Trenutni trendi videz je prefinjen, zanj je MANA SEZONSKI POPUST (4©Í30> 9.-31.1. V TRGOVINAH IN NA SPLETU značilen nepogrešljiv vzorec ali kovinska objemka, ki pokriva jezik zgornjega dela čevlja. Na voljo so v več barvah, s peto, usnjeni ali nubuk mokasini za zadovoljitev različnih potreb in okusovvsakogar. Ne čakajte, ampak pohitite in vstopite v Pittarosso. Naj vas preseneti »Izbira, ki šokira!«. V prodajalni Mana lahko izkoristite 30 % in 40 % sezonski popust na oblačila in modne dodatke kolekcije jesen/zima! Obišči svojo najbližjo MANA trgovino, hkrati pa še vedno lahko nakupuješ tudi na spletu! Akcija velja od 9.1. do 31.1.2023. Foto: MH 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Podravje • Ptujski zadrugi skupaj ustvarili preko 100 milijonov evrov prihodkov Kljub visokim odkupnim cenam izplen zadrug eden slabših Leto 2022je bilo v kmetijstvu leto rekordov. Rekordne odkupne cene pšenice in koruze, na drugi strani rekordno visoke cene mineralnih gnojil, goriva, električne energije, krme ter rekordna škoda po suši. Prihodki pri kmetih in zadrugah so bili v primerjavi z letom prej višji, a žal so temu sledili tudi odhodki. Pod črto - obseg kmetijske proizvodnje je manjši, leto 2022 pa je z ekonomskega vidika eno slabših v kmetijstvu, je dejal Uroš Bunderla, agrarni ekonomist na ptujskem kmetijskem zavodu. Odkupne cene mleka so v letu 2022 presegle magično mejo 50 centov po litru. Foto: Pixabay Kmetijstvo je panoga, ki je poleg vremenskih neprilik odvisna tudi od gibanja cen na svetovnih trgih. Po obdobju epidemije covida je kmetijski sektor v še globljo krizo pahnil začetek vojne v Ukrajini. Cene energentov, beljakovinskih komponent, gnojil, krmil, škropiv in ostalih komponent so se dražile. Na drugi strani odkupne cene mleka in mesa podražitvam niso sledile. Škarje so se čedalje bolj razpirale in samo vprašanje časa je bilo, kako dolgo lahko kmetje to še zdržijo, je dejala direktorica slovenjebistriške kmetijske zadruge Karmen Sadek Pučnik. Po skupnem nastopu kmetov in zadrug se je izboljšala odkupna cena mleka, ki se je približala evropskim povprečnim odkupnim cenam, nato pa je čez leto presegla magič- no mejo 50 centov po litru svežega mleka. Pričakuje se padec odkupnih cen Zaradi negotovih razmer bo tudi leto 2023 za kmetijstvo velik izziv, je dejal direktor Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj Branko Valenko. »Stroški bodo izjemno visoki, trendi pa kažejo, da cene kmetijskih pridelkov ne bodo na ravni lanskih. Za samo zadrugo pa bo izziv izpolniti zahtevo o dvigu minimalnih plač, treba bo tehtno razmisliti, kako poslovati.« O poslovanju ene največjih zadrug pri nas pa je dejal, da je lani KZ Ptuj skupaj z Oljarno Fram in Zadružno oskrbo ustvarila skupne prihodke v višini 66 milijonov evrov, kar je za slabih 10 milijonov evrov več kot leta 2021. »K višjim prihodkom so bistveno prispevale cene, kajti odkupljene količine so bistveno nižje. Tržimo pa gnojila, škropiva ter drugi reprodukcijski material. Imamo 38 poslovalnic, od tega 10 živilskih, in kar je še posebej pomembno, v občinah, kjer se drugi poslovni subjekti umikajo, mi ostajamo.« Leto 2022 je bilo z vidika povečanja prihodkov uspešno tudi za Mlekarsko zadrugo Ptuj. Lani so od okrog 600 proizvajalcev mleka, ki kmetujejo vse od Lendave do Trojan in Koroške do hrvaške meje, odkupili rekordnih 85 milijonov litrov kravjega mleka ter pridelali okrog 50 milijonov evrov prihodkov. O pričakovanjih v letu 2023 pa je direktor zadruge Janko Petrovič dejal, da kmetijce in zadrugo čaka izjemno težko poslovno okolje, predvsem zaradi dviga cen energentov, ki imajo pomembno vlogo pri pridelavi mleka, prav tako bodo kupci najverjetneje želeli del višjih proizvodnih stroškov prevaliti na ceno mleka. »A na drugi strani se zaradi zahtevnosti pridelave mleka in suše, ki je negativno vplivala na obseg prireje mleka, količina surovega mleka zmanjšuje, tako da bo ta primanjkljaj mleka odkupne cene poganjal navzgor.« Kmetje postajajo nebodigatreba na podeželju Direktorica Perutninarske zadruge Liljana Štalcer Zupanič, ki povezuje 151 aktivnih rejcev z letno vzrejo okrog 17 milijonov piščancev brojlerjev oz. 39.000 ton mesa, pa je opozorila: »Znašli smo se v nezavidljivem položaju, podražila se je stelja za piščance, ener-genti ter ostali materiali. Uspelo nam je izpogajati primerno ceno, tako da smo ublažili dohodkovni izpad kmetom.« Ob tem pa je izpostavila težavo rejcev perutnine, ki ni povezana z ekonomskimi gibanji, temveč s sprejemanjem rej- cev v okolju. »Rejci imajo izjemne težave pri umeščanju objektov v prostor. Ljudje se priseljujejo iz mest na podeželje in mnogi nimajo posluha za rejce, ki želijo z novogradnjo hlevov doseči boljšo energetsko učinkovitost, ob tem pa so novi hlevi prijaznejši do okolja, živali in okoliških ljudi kot dotrajani objekti.« S podobnimi težavami se soočajo tudi govedo-rejci. »Občutek imam, da so živinorejci v slovenskem prostoru postali moteč dejavnik. Menim, da je to za kmete, ki se razdajajo za obstoj svojih kmetij, izjemno boleče,« pa je dodal direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Mojca Vtič Prihodki zadrug v letu 2021. v evrih Zadruge Prihodki Dobiček Mlekarska zadruga Ptuj 33.567.653 59.455 Kmetijska zadruga Ptuj 45.631.592 253.539 Kmetijska zadruga Slov. Bistrica 17.315.751 179.731 Perutninarska zadruga Ptuj 1.395.124 -20.850 Kmetijska zadruga Rače 7.765.660 11.695 Vir: Ajpes Podravje • Še nekaj dni za vpis drobnice v centralni register Ovčerejcem najprej opozorilo, nato globa Rejci drobnice imajo le še do konca januarja čas, da popišejo in v centralni register drobnice vpišejo vse označene ovce in koze. »Vsem rejcem, ki bodo v letu 2023 uveljavljali ukrepe kmetijske politike, priporočamo, da to uredijo čimprej,« pravi Nataša Unuk s ptujskega kmetijskega zavoda. Gre za novost, saj prej obvezna registracija v centralni register ni bila potrebna. »Živali so imele ušesne znamke, enako bo tudi po prvem februarju, razlika pa je ta, da je do zdaj zadostoval domači register živali, odslej pa morajo kmetje živali vpisati tudi v centralni register drobnice. Prav tako je prej zadostovalo, da so upravičenci pri vlogi za neposredna plačila zaupali le podatek o številu živali, sedaj bo iz sistema vidno število živali po vnesenih ušesnih znamkah,« je pojasnila Irena Goričan s KGZ Ptuj. Kmetijsko ministrstvo je rejce, ki so bili oktobra vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali, lani obvestilo o popisu in registraciji z natančnimi navodili. Vsak rejec lahko popis in registracijo na svoji kmetiji izvede sam z uporabo spletne oz. mobilne aplikacije Volos. Če te možnosti ne izkoristi, lahko vpis izvede izbrani izvajalec za izvedbo popisa, to je na območju Podravja KGZ Ptuj, ki lahko popis v celoti izvede sam ali pa rejec na zavod posreduje izpolnjen obrazec. »Tudi v Poraba mesa drobnice nizka Po zadnjih statističnih podatkih iz leta 2020je od vseh 68.331 slovenskih kmetij ovce redilo 5.017 (7,3 %), koze pa 3.379 (4,9 %) kmetij. Pomembno vlogo pa ima reja drobnice v ekološkem kmetijstvu, saj je bilo leta 2021 v ekološko kontrolo vključenih približno 30 % drobnice v Sloveniji. Skupna domača prireja mesa drobnice je v letu 2021 znašala 1.800 ton, stopnja samooskrbe z mesom drobnice pa je 94 %. Poraba mesa drobnice na prebivalca Slovenije je bila v letu 2021 le 0,91 kg in je še vedno za skoraj polovico manjša od povprečja porabe v EU (okrog 1,4 kg). primeru, da so vaše živali že označene z rumenimi ušesnimi znamkami, je treba poskrbeti, da se živali vpišejo v Centralni register drobnice do 31. januarja. Do konca januarja je registracija živali, če bo za rejca to storitev opravil kmetijski zavod, v Centralni register drobnice brezplačna, po tem datumu bo registracija plačljiva,« je dejala Nataša Unuk. Strošek registracije oz. vpisa naj bi bil nekje en evro po živali, označitev z ušesno znamko pa naj bi stala slaba dva evra, a le - jti'l,;""; «¿«te..1 -v «e, /. -;: - iT'-.....:.. ~ i" Ar ^ ■ - i? * • r Foto: Mojca Vtič Stalež drobnice že zadnjih deset let ostaja enak, nikakor pa ni primerljiv s številom koz in ovc pred 100 leti in več. v primeru, da to za rejca opravi pooblaščen izvajalec, torej zavod. »Res je, gre za dodaten strošek, a predvsem pri manjših oz. praviloma pri starejših rejcih, ki niso vešči uporabe spletnih aplikacij, večji in mlajši rejci bodo vpis v večini opravili sami in zanje bo tudi po prvem februarju brezplačen,« je dodala Goričanova. Rejci praviloma zadržkov do registracije v centralni register drobnice nimajo. »Mi smo koze, nekje 65 jih redimo, že sedaj imeli vpisa- ne v register in smo bili vključeni v kontrolo, tako da sprememb ne pričakujemo,« so odgovorili s kmetije Bedrač iz Cirkulan, ki se ukvarjajo s predelavo kozjega mleka. Dodatno delo pa bo imel Mitja Papež iz Žetal, ki redi približno 10 ovac. »Seznanjen sem z novostjo, registracijo bom opravil sam, elektronsko, kar pomeni dodatno delo, ne bo pa dodatnega stroška,« je še dejal Papež, ki ovce v prvi vrsti redi, da popasejo haloš-ke strmine. V150 letih s 300.000 na 120.000 ovc Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je do okolja najbolj prijazna reja. V Sloveniji drobnico redimo predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, nekdaj pa je bila tudi močno razširjena. Pred 150 leti so slovenski kmetje redili okrog 300.000 ovc in 150.000 koz. Nato je število upadalo, tako so kmetje leta 1970 redili le še slabo petino ovac v primerjavi z letom 1921, koze pa so praktično izginile s kmečkih dvorišč. Od leta 1980 do leta 2009 je število drobnice naraščalo. Leta 2009 je bilo v Sloveniji okrog 138.000 ovc in 30.000 koz. Med letoma 2009 in 2013 se je stalež drobnice zmanjševal in je od leta 2014 do danes na približno ustaljenem nivoju. Stalež drobnice v letu 2021 je znašal 134.951 živali, od tega je bilo 119.267 ovc in 25.684 koz. Mojca Vtič petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 Podravje • Rdeča nafta še vedno buri duhove in poraja dvom Kmetje se bojijo morebitnih balkanskih navad trgovcev Družbena omrežja že zadnja dva meseca polnijo žolčne razprave o obarvanem gorivu za kmetijstvo. Mnenja, pripombe, žalitve, dvomi, politična obračunavanja desnih in levih, raznobarvnih... Zagotovilom države in naftnih družb mnogi kmetje ne verjamejo, prodajalci in serviserji traktorjev so zasuti z vprašanji glede uveljavljanja garancije v povezavi z uporabo ekstra lahkega kurilnega olja, predpisanega za kmetijske stroje. Odgovor pa je vedno enak: »Če gorivo ustreza standardom, težav ne bi smelo biti.« Kljub zagotovilom kmetijskega ministrstva in naftnih družb o ustreznosti goriva je skeptikov še veliko. Mnogi namreč ne morejo razumeti, kako je gorivo, ki je namenjeno ogrevanju, dovolj kakovostno za pogon najnovejših traktorjev, katerih vrednosti krepko presegajo sto tisoč evrov. Zaskrbljeni tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so s pomisleki kmetov seznanjeni in so tudi sami izpostavili skrb glede kakovosti goriva. »Vedno smo prejeli zagoto- Tezave pri izdajanju računov Telefon te dni pogosto zvoni tudi predsedniku sindikata kmetov Antonu Medvedu. Največ težav so v sindikatu kmetov v prvih ponovoletnih dneh zaznali pri izdajanju računov.»Kmetje, davčni zavezanci, niso mogli prejeti računov z davčno številko, vendar se je to hitro uredilo. Prav tako še ni povsem znano, kje lahko kmetje natočijo davčno označeno gorivo za kmetijstvo, tako da nekaj t. i. porodnih težav je še, a prah seje polegel.« Glede kakovosti goriva pa Medved pravi, da ta za zdaj ustreza standardom: »Kmete zgolj opozarjam, naj račune hranijo, če pride do kakšnih težav zaradi uporabe davčno označenega goriva. Kakovost goriva bomo tudi sproti spremljali, saj se bojimo morebitnih balkanskih navad trgovcev.« vilo, da gorivo izpolnjuje fizikalno--kemijske lastnosti, kot jih zahteva prenovljeni standard SIST 1011 in standard za dizelska goriva SIST EN590.« KGZS je lani, ob predstavitvi predloga sprememb, naročila laboratorijske analize kakovosti goriva. Vsem večjim prodajalcem kmetijske mehanizacije so tudi poslali vprašanja, ali bodo kakšne težave pri uveljavljanju garancije, če se bo kot gorivo uporabljalo ekstra lahko kurilno olje. Povsod so dobili odgovore, da če bo gorivo ustrezalo standardom, ne bo težav pri uveljavljanju garancije. Dobili so tudi izpis iz tehnične dokumentacije proizvajalca traktorjev Fendt, kjer je zapisano, da je kot gorivo dovoljeno tudi ekstra lahko kurilno olje, če je to dovoljeno za uporabo v posamezni državi. Iz podjetja Interexport, ki je zastopnik za že omenjeno znamko Fendt ter Valtro, pa so dejali, da mora gorivo izpolnjevati standarde EN 590, kar ga po zagotovilu Petrola novo kmetijsko gorivo izpolnjuje. Kdo bo odgovarjal, če gorivo ne bo ustrezalo standardom in se bo stroj okvaril? V Interexportu pa so še dodatno pojasnili, da so proizvajalci traktorjev poudarili, da bodo v primeru okvare traktorja oz. stroja in suma, da bi lahko okvaro povzročilo gorivo, ki ni v skladu s standardom, zahtevali analizo goriva. »Če bi analiza pokazala, da gorivo ne ustreza standardu, bo uporabnik dolžan stroške popravila poravnati sam, proizvajalec pa bi lahko tudi podal pisni dopis o prekinitvi garancijske dobe zaradi neustrezne uporabe stroja.« In ravno tukaj izvira srž strahu in dvoma. Kmetje se namreč bojijo, da gorivo na črpalkah ne bo ustrezalo predpisanim standardom. Dva od večjih prodajalcev kmetijskih strojev, ki sta s svojima poslovnima enotama prisotna tudi v Podravju, razumeta zadržanost kmetov. Slednji so namreč več desetletij poslušali o neprimernosti kurilnega olja za pogon kmetijskih strojev, sedaj pa je politika dikcijo spremenila. Zastopnika sta izpostavila, da so ljudje zbegani tudi zato, ker nihče jasno in glasno ne pove, za kakšno gorivo pravzaprav gre. Tako je eden izmed serviserjev znane znamke traktorjev dejal: »Zaposleni na eni izmed bencinskih črpalk mi je dejal, da gre za običajno dizelsko gorivo, HI r¿lB' : 1- ' - ' i^ar; q-i imii^. 1- " ■ 1 -: Foto: FB OMV Foto: Pixabay le da je obarvano. Ampak uradne ali jasne interpretacije ni.« Petrol pa je na spletni strani zapisal le, da je novo ekstra lahko kurilno olje KOEL-GK v celoti prilagojeno tudi uporabi v dizelskih motorjih in da se uporablja tudi za toplino doma, saj sočasno izpolnjuje zahteve, ki veljajo za kurilno olje za ogrevanje. In ravno ta sočasnost mnogih ne prepriča, kajti kmetje so prepričani, da so motorji in črpalke traktorjev mnogo bolj občutljivi kot peči. Že pred časom je KGZS naročila primerjalno analizo vzorcev goriva dveh največjih naftnih trgovcev v edinem akreditiranem laboratoriju v državi. Vzeti so bili vzorci dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja. Analize so pokazale, da odstopanj od mejnih vrednosti ni, vsi rezultati so bili skladni s predpisanim standardom. KGZS bo ponovno izvedla analize kmetijske nafte in preverila, ali gorivo pri prodajalcih ustreza zahtevanim standardom. Mojca Vtič Ormož • Podjetje Žiher v gradnjo lesnopredelovalnega centra Od hloda do montažne hiše Foto: arhiv V ormoški coni namerava svojo dejavnost širiti tudi družinsko podjetje Žiher iz občine Gorišnica, ki ob že obstoječem objektu načrtuje nov lesnopredelovalni center. Z naložbo v vrednosti 3,7 milijona evrov želijo postati samooskrbni z glavno surovino za gradnjo njihovih montažnih hiš. Ob tem v začetni fazi napovedujejo 12 novih zaposlitev. V Ormožu v zadnjem času vidi potencial več podjetij, ki na novo vzpostavljajo ali pa širijo že obstoječe dejavnosti. Med njimi je tudi podjetje Žiher s sedežem v Moška-njcih. Slednje je v Ormožu prisotno že več kot 25 let, ko so vzpostavili betonarno. Zadnja večja investicija pa je bila leta 2018 z izgradnjo hale za proizvodnjo njihovih montažnih hiš. Proizvodnja in postavitev montažnih hiš sicer iz leta v leto narašča. Na drugi strani pa se je podjetje pri tem predvsem v zadnjem obdobju soočalo z nenehnimi izzivi na področju energentov in surovin. Ekstremna nihanja cen surovin in lepljenih nosilcev, odvisnost od zunanjih dobaviteljev in daljši dobavni roki so precej otežili proces proizvodnje in dobave hiš v optimalnem časovnem okviru ter znova pokazali, kako pomembna je samooskrbnost. Prav to je osrednji cilj nove naložbe, ki jo načrtujejo izvesti v tem letu. Ob obstoječi hali bodo vzpostavili lasten lesnopredelovalni center žaganja hlodovine ter izdelave KVH in BSH lepljenih nosilcev, ki so osnova za proizvodnjo njihovih hiš, z vso pripadajočo tehnološko opremo. »Investicija nam bo omogočila doseganje večje stabilnosti prodajnih cen izdelkov na domačem in tujem trgu, nemoteno delovanje proizvodnje, odprla se bodo nova delovna mesta, zmanjšal se bo negativen vpliv na okolje s krajšimi transportnimi potmi, kar je tudi namen sledenju trendov trajnostne gradnje,« je pojasnil direktor podjetja Marko Žiher. Z realizacijo lesnopredelovalnega centra bo podjetje povečalo število zaposlenih - za zagon dejavnosti v začetni fazi načrtujejo 12 novih zaposlitev. Ob tem je še poudaril, da bo predelovalni obrat povečal dodano vrednost predelave lesa in bistveno pripomogel k razvoju lesne industrije na lokalni ravni. Objekt bo opremljen z vso potrebno najnovejšo opremo, tehnologijo in digitalizacijo proizvodnje od hloda do končnega produkta. Vključeval bo skladiščenje hlodov na prostem, razrez na posamezne produkte, naravno in tehnično sušenje lesa. 1,46 milijona evrov državne subvencije Zgrajeni bosta dve montažni hali. Začetek del je načrtovan spomladi letos, investicijo nameravajo končati še v tem letu. Vrednost naložbe je ocenjena na 3,7 milijona evrov, pri čemer računajo na nekaj manj kot 1,46 milijona evrov subvencije države (Ministrstva za Foto: arhiv Žiher Letos bodo zgradili lesnopredelovalni center. gospodarski razvoj in tehnologijo), saj so bili uspešni na razpisu za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo. V lanskem letu so sicer proizvedli in postavili 40 montažnih hiš, večino v Sloveniji. Podjetje Žiher skupno zaposluje 100 ljudi, samo v zadnjih dveh letih so število zaposlenih povečali za kar tretjino. Monika Horvat 10 Štajerski Kultura petek • 13. januarja 2023 Knjigarnica Pijem, torej sem Dragi bralci, upam, da vas ni zgrozil naslov današnje Knjigarnice, ki je tako, na prvi pogled, v neskladju s priporočili skrbnikov zdravja, ki oznanjajo, kako škodljive so alkoholne pijače. Seveda je jasno, da čezmerno pitje alkohola ne prinaša ničesar dobrega! A saj ne zapisujem o knjigi, ki čisla alkohol in pitje v vseh pojavnih oblikah, marveč o vinu, ki je tudi v naših krajih pomembno prisotno v vsakdanjiku, ob posebnih priložnostih in praznikih. Ne nazadnje vino omogoča Sicer rada pustim tako branje za Knjigarnico okoli martinovanja, a knjiga, ki je nedavno izšla pri založbi Družina iz Ljubljane, je tako navdihujoče branje o kulturi pitja vina, da je vsak čas primeren za branje. Njen podnaslov je Filozofski vinski vodič, avtor pa profesor Roger Scruton (27. 2. 1944-12. 1. 2020). Bil je angleški filozof in pisatelj, ki se je posvečal predvsem vprašanjem estetike in politične filozofije, pristaš tradicionalnih konservativnih idej. V vzajemnem knjižničnem katalogu Slovenije je 61 zapisov z avtorjem Scrutonom, od tega je 57 knjig, 44 je tiskanih, 13 pa e-knjig in štirje tiskani članki. Od vsega je 10 del prevedenih v slovenščino, 50 je angleških in ena nemška. Zraven te o vinu so v tiskani obliki izšle še: Moderna kultura (2021), O človekovi naravi (2021), Lepota (2021), Zablode, prevare, hujskaštva: misleci nove levice (2019), Kultura šteje: vera in občutenje v obleganem svetu (2022). Ze začetek kratkega Uvoda knjige Pijem, torej sem (prevedel Andrej Lokar) me je pritegnil: Pričujoča knjiga ni vodič po pitju vina, marveč vodič za razmišljanje o njem ... Njena vsebina nagovarja tako teiste kakor ateiste, kristjane, jude, hindujce in muslimane, vsako razmišljajočo osebo, pri kateri slast meditacije ni izčrpala telesnih radosti . Celotna knjiga obsega 231 strani s kazalom in imenskim kazalom vred ter z dodatkom. Uvodu sledi Preludij, temu prvi del z naslovom Pijem, ki ima naslovljena poglavja Moj padec, Le Tour de France in Poročila od drugod. Drugi del ima naslov Torej sem z razdelki: Zvest in bit, Pomen vina, Pomen nerganja, Biti in krokati. Ze sami naslovi pričajo o domišljiji in smislu za humor. Dodatek začenja na strani 185 (do 208) in prvi naslov se glasi Kaj piti s čim, naslov je natisnjen poudarjeno, kakor vsi ostali modreci, ki jih avtor navaja v zvezi s pitjem vina: Platon, Homer, Aristotel, Cicero, Sv. Avguštin, Boetij, Avicena, Averroes, Tomaž Akvinski, Mjamonid, Bacon, Descartes, Spinoza, Leibniz, Locke, Berkeley, Hume, Kant, Fichte, Hegel, Shopenhauer, Kirkegaard, Nietzsche, Russell, Husserl, Sartre, Heidegger, Patočka, Wittgenstein ... v omenjenem Dodatku. Sledita dve spremni besedi: Navdih pri širjenju kulture pitja vina (Ožbej Peterle) in na strani 221 Vino in filozofija (Dušan Brejc). In tu je nekaj izbranih misli kot vabilo k branju te sočne in zanimive knjige: Skozi vso zabeleženo zgodovino so si ljudje prizadevali, da bi si olajšali življenje z uporabo omamnih sredstev. In medtem ko se družbe razlikujejo po tem, katera omamna sredstva je treba pospeševati, katera prenašati in katera prepovedati, vlada soglasje glede enega resnično pomembnega pravila: da izid ne sme ogrožati javnega reda. Taki pipa miru ameriških domorodcev kakor bližnjevzhodna vodna pipa nas opozarjata na ideal družbene zasvojenosti, kjer vljudnost, nezapletene naklonjenosti in vedre misli oživijo ob skupnem kajenju. Nekateri podobno razumejo konopljo ... Vsekakor problema v našem primeru ne predstavlja konoplja, ampak alkohol, saj ima nenadni učinek na fizično kondicijo, na obnašanje, na čustva in na razumevanje. Ko bi obiskovalec z drugega planeta videl Ruse pod učinkom vodke, Čehe v primežu slivovke ali ameriške rovtarje, nadelane z lunčkom, bi zagotovo podprl prohibicijo. Kakor sicer vemo, je bila prohibicija brez učinka. Kajti če družbo kdaj pa kdaj ogrožajo mamila, jo prav tako ogroža njihova odsotnost . Pijem, torej sem je knjiga, hvalnica življenju, dobremu vinu in premišljevanju, druženju in poglobljenemu dialogu, hkrati je v njej slutiti kritiko populizma, polovičarstva in brezumnega vrvenja za materialnimi dobrinami. Na zdravje! Liljana Klemenčič kruh mnogim družinam. FILOZOFOV VINSKI VODIC Videm • Začenja se jubilejno leto Kjer je volja, je pot Uvertura v jubilejno leto Folklornega društva Lancova vas je bila tradicionalna prireditev - že enajsto srečanje pevk in pevcev ljudski pesmi ter godcev ljudskih vižvLancovi vasi. Folklorno društvo, ki povezuje ljubitelje tradicije, pesmi in plesa, letos obeležuje 40 let neprekinjenega delovanja. Praznično leto so začeli s srečanjem ljudskih pevcev in godcev. Gostili so šest skupin iz okolice ter pet domačih skupin oz. nastopajočih. »Po dvoletnem premoru smo prireditev ponovno postavili na noge, morda bi si želeli še več obiska in podpore, vendar glede na pokoronski čas smo lahko zadovoljni. Nadejamo se, da bo že na prihodnjih prireditvah in dogodkih odziv boljši,« je dejala predsednica društva Barbara Sitar. In medtem ko mnogi starejši ljudski pevci in pevke priznajo, da se bojijo za obstoj ljudske pesmi, v Lancovi vasi tega strahu ni. Si-tarjeva je članica skupine mladih pevk ljudskih pesmi, ki deluje pod okriljem društva in združuje pevke, stare od 15 do 33 let. »Uspelo nam je prenesti ljudsko pesem, to ljudsko izročilo na mlajše. Trudimo se, PEVKE PEVCI IN GODCI Lancova vas 2023 Foto: Petra Krajnc Zapeli in zaigrali so ljudski pevci in pevke ter godci iz Lancove vasi, Hajdine, Cirkulan, Vidma, Jurovcev ter Cirkovc. delamo na mladih, pevke si izbiramo pesmi, ki so nam ljubše, bolj pri srcu. Kjer je volja, je pot, pravijo,« je še dodala predsednica. V jubilejnem letu 2023 člani Folklornega društva Lancova vas pripravljajo še niz ostalih prireditev, izdali bodo že četrto knjigo o delovanju društva, priredili razstavo, okroglo mizo, pika na i pa naj bi bila zgoščenka z ljudskimi pesmimi. MV Hajdina • 30 let ljudskih pevcev KPD Staneta Petroviča in DU Poklon slovenski pesmi in besedi Letošnje leto je praznično leto za ljudske pevce KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina. Na odru so že 30 let, v tem času so se občinstvu poklonili že na več kot tisoč prireditvah doma in po Sloveniji ter posneli kaseto in dve zgoščenki. Prvič so javno nastopili leta 1993 v dvorani Doma krajanov v Skorbi, na razpravi o kmetijstvu kot ljudski pevci DU Hajdina. Osmega januarja letos so v dvorani PGD Hajdina izvedli svoj prvi letošnji koncert, ki je bil tudi že 21. koncert S pesmijo v novo leto in hkrati začetek praznovanja jubileja. Praznično leto so žal začeli brez svojega ustanovnega člana in dolgoletnega vodje Ma-ksimiljana Kampla, in tudi pevcev, ki so se poslovili v zadnjem času. Njihovemu spominu so se poklonili z enominutnim molkom. Spomnili pa so se še vseh drugih zaslužnih članov, tudi nekdanje mentorice Silve Kajtezovič. Hvaležni so jim za njihovo predanost lepi slovenski pesmi in besedi, je ob tej priložnosti poudaril vodja skupine Janko Kirbiš, ki je vodenje leta 2020 prevzel od Maksimiljana Kampla. Tudi njim so posvetili letošnji prvi koncert oz. prireditev S pesmijo v novo leto, skupaj s pevskimi skupinami in skupinami godcev od blizu in daleč, s katerimi se tudi srečujejo med letom na številnih tovrstnih prireditvah. Občinstvo so ob slavljencih razveselili: kvartet ljudskih pevcev od sv. Antona iz Župečje vasi, Rafko in Katica Svenšek s Ptuja, ljudske pevke FD Lancova vas, ljudski godci Trio Vetrnica KD Odpev iz Gorišnice, Stezice DU Optimisti Ptuj, ljudske pevke KPD Staneta Petroviča in DU Hajdina, pevke ljudskih pesmi Tr-stenke iz Podlehnika, pevke Katoliškega kulturnega društva Kidričevo, Prešmentani faloti iz Stoperc in Stoperški muzikanti. Gost letošnje prireditve je bil pojoči pater Janez Ferlež, župnik v župniji sv. Marjete v Prežganju, kjer so na nastopu decembra lani, skupaj s Prešmenta-nimi faloti iz Stoperc, Stoperškimi muzikanti ter slikarko in literatko S PESf uVO LETO 30 LET H PEltftpV Foto: Črtomir Goznik Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina so na 21. koncertu S pesmijo v novo leto praznovali 30-letnico svojega delovanja. Cecilijo Bernjak, tudi predsednico KPD Staneta Petroviča Hajdina, preživeli nepozaben večer. S povabilom na 21. prireditev S pesmijo v novo leto so se mu tudi zahvalili za gostoljuben sprejem. Ob jubileju so jim čestitali mno- gi, ponosni pa so tudi na priznanje Ol JSKD Ptuj, ki jim ga je vodja Iva Brajovič izročila za dolgoletno uspešno delo. V imenu KPD Staneta Petroviča Hajdina pa jim je čestitala predsednica Cecilija Bernjak, ki vodi tudi likovno sekcijo, z željo, Foto: Črtomir Goznik Predsednica KPD Staneta Petroviča Hajdina Cecilija Bernjak je pevcem čestitala ob jubileju z željo, da še veliko let nastopajo in s svojo pesmijo razveseljujejo doma in na gostovanjih. V občini Hajdina so ponosni na svoje pevce in na nadvse bogato društveno in kulturno življenje. da še dolgo nastopajo in bogatijo društveno in kulturno življenje v občini in v širšem okolju. Občina Hajdina je ena izmed tistih občin, ki se lahko pohvali z bogatim in nadvse raznolikim društvenim življenjem. V skupini ljudskih pevcev KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina danes pojejo: Janko Kirbiš (drugi tenor), Tonči Dobnik in Zvonko Erbus (prvi tenor), Janko Letonja, Stanko Smolinger in Jože Bauman (basisti). Vadijo enkrat tedensko v dvorani DU Hajdina. Letno imajo do 50 nastopov doma in po Sloveniji. V tujini še niso bili. Lani so imeli tudi pet samostojnih koncertov, štiri v Izoli in enega v Prežganju. Tudi letos bodo nastopili na številnih dogodkih, če ne bo kakšnih omejitev, jih čaka več deset nastopov. Na svojem repertoarju imajo več kot 150 najrazličnejših pesmi, ljudskih, ljubezenskih, nabožnih, koledniških, borbenih in drugih. MC petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 11 Ptuj • Modno popotovanje s kreatorko Sanjo Veličkovič »Moda ni samo tisto, kar oblečemo, moda smo mi sami« bk; Foto: Črtomir Goznik »Skoraj smo že pozabili, kakšna velika razlika je med predstavitvijo kolekcije preko videa, spletnega kataloga in modno revijo v živo. Sploh kadar govorimo o tednih mode, kjer vse skupaj traja nekaj dni in se predstavi veliko oblikovalcev, kar je prava paša za oči,« je pogovor začela ptujska oblikovalka Sanja Veličkovič, zagotovo ena tistih slovenskih oblikovalk, ki seje tudi v letu 2022 odmevno predstavila na več mednarodnih modnih dogodkih. Že po tradiciji se je udeležila srbskega tedna mode v Novem Sadu, ki je preteklo leto potekal v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture. V Srbiji navdušila s kolekcijo Wake Up Ker so ji zgodovinska izhodišča tako ljuba tema, ni imela prevelikih dilem o tem, s kakšno kolekcijo povezati Srbski teden mode in EPK. „Že leta 2019, ko sem kolekcijo Metamorfoza posvetila svojemu mestu Ptuj ob njegovem visokem jubileju, sem razmišljala o tem, da bom v eni od naslednjih kolekcij povezala tudi mojo drugo domovino Srbijo in njen del zgodovine. Tako se je razvila ideja o vinčanski kulturi. Predstavljena kolekcija Wake Up je nagovarjala tako vinčansko kulturo, predvsem skozi elemente, ki so me prevzeli: poudarjena budnost skozi velike oči in plodnost v poudarjeni širini bokov. Na osnovi te kolekcije na Srbskem tednu mode so me povabili na Dneve mode v Vrnjačko Banjo, kjer so bile podeljene tudi nagrade posameznikom in organizacijam za ohranjanje kulturne dediščine. Ob predstavitvi kolekcij Wake Up in Dolce Vita na dogodku sem bila tudi sama prejemnica nagrade za ohranjanje kulturne dediščine za kolekcijo Wake Up,« je prve uspehe lanskega leta na kratko predstavila Sanja. Po predstavitvi na Kanarskih otokih kmalu še v Dubaju Tretja modna destinacija in novi teden mode v njenem lanskem Modna oblikovalka Sanja Veličkovič: „Moja moda bo ostala zvesta moji filozofiji in se ne bo odpeljala na skupnem vlaku hitre mode." Na Ptuju moda nima svojega mesta v kulturi Deset let smo lahko vsako leto 9. decembra Sanjine najnovejše modne kolekcije občudovali na modnih revijah na Ptuju. Kaj se je zgodilo, da seje prenehala predstavljati v domačem okolju in svoje kolekcije predstavlja zgolj še na tujem? „Res je, 9. december je bil deste let datum mojih modnih revij na Ptuju. Datum ostaja še vedno živ, četudi ni več revij na Ptuju. Prav 9. decembra lani je prišla elektronska pošta s ponudbo za Dubaj. Zakaj sem se odločila, da se več ne predstavljam na Ptuju? Preprosto zato, ker sem se deset let trudila in dajala Ptuju vsaj en modni dogodek na leto, večinoma pa kar dva, a sem po teh letih ugotovila, da na Ptuju, žal, moda nima svojega mesta v kulturi. Zelo malo ljudi se namreč zaveda, daje organizacija revije velik zalogaj. Sama sem še enkrat več hvaležna vsem mojim dekletom, frizerjem, vizažistom in vsem drugim, ki so mi desetletje stali ob strani in bili nepogrešljiv del vsake revije. Brez njih revij ne bi bilo! Tako meje pot zanesla tja, kjer skušajo prav preko mode (kot nekoč Pariz) promovirati svojo državo, kulturo, ljudi - na Srbski teden mode. Ker meje od začetka sodelovanja do danes to sodelovanje popeljalo že na veliko koncev sveta, ostajam zvesta tem dogodkom. Tudi v Dubaj sem bila nenazadnje povabljena kot predstavnica srbskih modnih oblikovalcev," je odgovor Sanje Veličkovič na vprašanje o tem, zakaj svojih modnih kolekcij več ne predstavlja na Ptuju. Foto: zasebni arhiv Z modne revije na Kanarskih otokih delu je bil na Kanarskih otokih, natančneje na Fuerteventuri, kamor jo je Fuerteventura Fashion Week povabil kot specialno gostjo na priporočilo na toku živeče Mariborčanke Maje, ki je tudi del ekipe FFW. »Predstavila sem se s kolekcijo Wild World, za katero mi je bila inspiracija meni ljuba Afrika. V tej kolekciji sem ostala zvesta sebi in kombiniranju materialov, vzorcev Foto: zasebni arhiv Iz kolekcija Wake UP, ki je nagovarjala skozi vinčansko kulturo in barv skozi unikatne oblačilne kose ženskih in moških oblačil. Na zaključnem dogodku sem se srečala tudi z eno od španskih modnih oblikovalk iz Madrida, Evo Reuss, s katero sva govorili o reviji, kolekciji in mojem delu. Vesela sem bila, da je iz moje kolekcije razbrala pogumno izbiro in kombiniranje materialov, vzorcev in barv, ki so na odru delovali kot neločljiva celota. Pred iztekom leta 2022, natančneje 9. decembra 2022, pa sem prejela še ponudbo Srbskega tedna mode (SFW) za sodelovanje na prestavitvi srbskih oblikovalcev v Dubaju. SFW in organizacija iz Dubaja sta namreč sklenili sporazum o možnosti predstavitve srbskih oblikovalcev v njihovem Show Roomu v hotelu Ritz, kjer se predstavljajo tudi oblikovalci iz drugih delov sveta. Sama se bom zraven klasične predstavitve na stojalih za oblačila predstavila tudi skozi revijo ter verjela v morebitna naročila kakšne od strank ali celo kakšne modne hiše. Zdaj se osredotočam na Dubaj, po sredini marca pa povem več o dogajanju," je povedala ptujska mo- dna oblikovalka Sanja Veličkovič o najnovejšem modnem izzivu, povezanem z Dubajem. Modo ustvarjajo posamezniki na ulici, modne trende pa narekuje kapital In kam drvi moda v tem za človeštvo izjemno kritičnem obdobju? „Moda drvi tja, kamor jo bomo odpeljali. Moja moda bo ostala zvesta moji filozofiji in se ne bo odpeljala na skupnem vlaku hitre mode. Sama namreč zelo spoštujem modo in vse tisto, kar je treba preplesti, da modo postavimo na ulico. Trudim se ozaveščati vsakega, ki je pripravljen slišati, da modo ustvarjamo posamezniki na ulicah, modne trende pa nam narekuje kapital. Moda ni samo tisto, kar oblečemo, moda smo mi sami, naša kultura, naše okolje, naš življenjski slog, zato bodi moda tudi ti," nagovarja modna umetnica Sanja Ve-ličkovič, ki na vseh modnih poteh po svetu predstavlja tudi Ptuj. MG Kidričevo • Županov novoletni sprejem Ambiciozno zastavljeni načrti Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob začetku novega leta na srečanje v kidričevski dvorec povabil predstavnike družbenega življenja. Sprejem je bil priložnost izmenjati nekaj besed in nazdraviti novemu letu. Župan Leskovar je povedal, da je bilo lansko leto za občino po investicijah rekordno. Proračun so načrtovali v višini 14 milijonov evrov, realizacija do konca leta je bila dobrih 12 milijonov evrov. V nagovoru se je osredotočil predvsem na projekte, ki občino čakajo v prihodnjem obdobju. „Prišli smo do situacije, ko vse teče hitreje, sodelovanje je spontano. Naš cilj ni samo razvoj občine Kidričevo, temveč celotnega Spodnjega Podravja. V naslednjih letih bodo občino zaznamovale velike investicije, med njimi strelišče Apače, center za zaščito in reševanje, namakalni sistem, ki bi bil največji v Sloveniji. Začeli bomo graditi vrtec v Lovrencu, obnavljali kanalizacijo v Njivercah, nadaljujemo aktivnosti za rast podjetniških iniciativ, zanimanje gospodarstvenikov za naše območje je veliko in verjamem, da Nagovor župana Antona Leskovarja zbranim na srečanju ga bo po izgradnji intermodalnega centra še več. To je lahko priložnost ne samo za občino Kidričevo, temveč vzhodni del države. Za uspešno izvedene projekte se moram zahvaliti svetnikom in občinski upravi. Da nas kot uspešno občino opazijo tudi drugi, pa so zaslužni vsi občani in prostovoljstvo, ki je del našega vsakdana." Na sprejemu je nastopil Leo Ogrizek, učenec 2. razreda OŠ Kidričevo, ki že pre- peva svoje pesmi. Leo se je konec lanskega leta kot mladi talent s pesmijo Moja žena bo pevka več kot uspešno predstavil v oddaji V petek zvečer na nacionalni televiziji. MZ Sv. Andraž • Sofinanciranje društev Največ za knjižnico V poldrugi milijon evrov težkem proračunu občine Sveti Andraž, ki so ga nedavno potrdili novi svetniki, so slabih 39.000 evrov namenili tudi za dejavnosti kulturnih in športnih programov društev. Foto: KUD Vitomarci Občina Sveti Andraž za kulturne programe letos namenja 31.600 evrov. Od programov v kulturi so največ denarja, 16.000 evrov, namenili sofinanciranju delovanja knjižnice. Dobrih 9.000 evrov bo šlo za tiskanje občinskih novic, po 3.000 evrov bodo preko razpisa dali za sofinanciranje kulturnih dejavnosti in za posebne projekte društev, slabih 500 evrov pa bo po pogodbi dobil Javni sklad za ljubiteljske dejavnosti. Med nosilci kulturne dejavnosti v občini so Kulturno umetniško društvo Vitomarci, podružnična osnovna šola in vrtec, društvo upokojencev, ljudske pevke, ki delujejo pod okriljem Društva gospodinj Vitomarci, in kulturna sekcija Turističnega društva Vitomarci. Športnim programom za otroke, mladino in odrasle, in sicer tako rekreativno kot tekmovalno, je namenjenih 7.000 evrov, od tega 4.000 za športne prireditve in akcije, 3.000 evrov pa za posebne projekte društev. 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Podravje • Spletni kriminal: kraje denarja in informacijski zlomi Nevidnim digitalnim goljufom nikar ne odpirajte »vrat« Uporaba informacijskih tehnologij in virtualni svet že lep čas kreirata naš vsakdan. Danes brez računalnika, tablice ter pametnega telefona dejansko ni možno funkcionirati, potrebujemo jih skoraj povsod in za vse - odrasli na delovnem mestu in za različne opravke, kot so nakupi, spletno bančništvo, dostop do šolskih redovalnic, elektronska pošta in drugo, otroci pa v šoli. Medtem ko se ljudje v realnem svetu zavedamo nevarnosti, ki nam jo lahko povzročijo nepridipravi, to zavedanje v virtualnem očitno še ni dozorelo. Uporabniki spleta tatove do njihovih virtualnih denarnic nemalokrat pripeljejo kar sami - z neprevidnim ravnanjem s svojimi osebnimi podatki. Nekatera izmed sporočil, ki jih pošiljajo goljufi, so na prvi pogled videti verodostojna, zato niti ni nujno, da je za nesrečo vselej kriva naivnost. Takšna e-sporočila so denimo predračuni za neko storitev ali blago. Če se dejansko zanimate za nakup neče- Foto: Pexels.com Prevara, ko situacija izgleda povsem resnična Vdor v poslovno komunikacijoje prevara, pri kateri napadalci prestrežejo elektronsko pošto in prikrito zamenjajo IBAN računa v poslani fakturi. Spremenjeno sporočilo navadno ne vsebuje nobenih sumljivih znakov, da bi prejemnik lahko prevaro zaznal, zato so ti napadi praviloma uspešni. Daje nekaj narobe, v podjetju običajno posumijo šele takrat, ko plačano blago ni dostavljeno ali pa poslovni partner opozori, da faktura še ni plačana. Sled za denarjem je takrat že povsem izgubljena, saj je bil denar nakazan na račun denarne mule, so eno izmed precej razširjenih goljufij opisali na nacionalnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT. sa in naročite predračune, bi vas takšna goljufija zlahka zavedla. Nedavno so dolgoprstneži spretno zlorabili Finančno upravo (FURS) in pošiljali elektronsko pošto o vračilu davka. Prejemnike so s pošto zavedli, da so vpisali osebne podatke in transakcijski račun, s tem so jim bila vrata do njihovega denarja odprta. FURS se je nemudoma odzval, da gre za lažna sporočila in da njihova komunikacija z zavezanci ne poteka na takšen način. Sporočila z lažno vsebino so prihajala tudi iz naslovov, za katere so uporabniki spleta sklepali, da so bančni. Na primer: obvestilo banke o spremenjenih PIN-kodah, geslih in podobno. Nemalo je primerov lažnih spletnih prodajaln, ko kupec blago naroči in plača, a ga ne dobi, ali pa je zaradi posredovanja podatkov v nevarnosti njegov bančni račun. Podobni primeri so bili z lažnim oddajanjem počitniških apartmajev. Lažna sporočila, ki bi jim uporabniki lahko nasedli, so nedavno prihajala iz naslovov dostavljavcev pošte in paketov. Zlomljeno srce in prazna denarnica Obstaja pa seveda vrsta elektronske pošte in komunikacije, kjer ni treba biti posebej bister, da gre Foto: Pexels.com Na centru SI-CERT svarijo, da ne delite svojih gesel. Spletno trgovino pred nakupom preverite, ne odpirajte sumljivih povezav in priponk, sploh pa ne verjemite vsemu na spletu. za prevare. Najbolj znane so tiste o ubogem vdovcu, ki osamljene ženske prosi za denar za svoje otroke. Ali pa o postavnem mornarju, ki tudi nima denarja, da bi svojo dopisovalko na drugi strani računalnika obiskal v živo. Zato jo prosi za denar, tudi večje vsote. In ženske tem zgodbam ter kriminalcem, ki sedijo za zasloni, tudi nasedejo. Z elektronsko pošto prihajajo sporočila odvetnika namišljenega pokojnega sorodnika iz tujine, ki bi vam želel nakazati dediščino. Lahko dobite tudi sporočilo, da ste v tujini zadeli na loteriji. Ne nasedajte, v obeh primerih gre nedvomno za prevaro. Znane so še zgodbe o izsiljevanju zaradi izmišljenih vdorov v računalnike in zasege intimnih fotografij, za katere goljufi želijo odkupnino. V desetletju število primerov strmo naraslo Po podatkih centra za kiber-netsko varnost SI-CERT število incidentov vztrajno narašča. Leta 2008 so jih obravnavali 325, v 2021 3.177, od tega tretjino tako imenovanega ribarjenja (phishinga), ko se nevidni digitalni goljuf naseli v računalnik, krade informacije ter odpira vrata do vseh povezanih računalnikov (v mreži, na strežnikih ...). Še vedno je na delu virus Trojanskega konja, med novejšimi vrstami prevar pa tudi takšne investicijske narave - večinoma lažna vlaganja v kriptovalute. V letih 2014 in 2015 je SI-CERT obravnaval en tak primer, v 2020 že 61 in v 2021 72. Narašča tudi število vdiranja (vrivanja) v poslovno komunikacijo in preusmerjanje finančnih nakazil. Predlani je bilo tovrstnih incidentov 52. Glede na porast primerov in višjo stopnjo tveganja na SI-CERT opozarjajo na pomen osveščanja o varni rabi interneta tako za zasebno kot poslovno rabo. Mojca Zemljarič Podravje • Poostren nadzor policistov nad uporabo telefonov med vožnjo Za volanom le prostoročno ali z bluetooth slušalko Policisti te dni poostreno nadzirajo uporabo telefona med vožnjo. Zakon pravi, da sme voznik med vožnjo telefonirati z napravo za prostoročno telefoniranje, mnenje ministrstva za infrastrukturo dopušča še telefoniranje z bluetooth slušalko. Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznike motornih vozil predpisana kazen 250 evrov ter 3 kazenske točke. Za kolesarje, voznike e-skirojev in lahkih motornih vozil pa kazen za uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo znaša 120 evrov. Jasno je, da telefoniranje s telefonom na ušesu med vožnjo ni dovoljeno in ga policisti sankcionirajo. Je pa nekoliko presenetilo tolmačenje, da je med slušalkami dopustna edino bluetooth slušalka, ne pa tudi klasične, ali s kablom ali brez. „Zakonodaja predpisuje, da je med vožnjo dovoljeno telefonirati le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Med tovrstne naprave se po mnenju ministrstva za infrastrukturo šteje brezžična slušalka bluetooth za eno uho, ki jo je mogoče upravljati prostoročno, torej brez dotikanja telefonskega aparata (na primer z glasovnimi ukazi). Ob tem opozarjamo, da tudi prostoročno telefoniranje z brezžično slušalko bluetooth za eno uho lahko poveča nevarnost prometne nesreče, saj prav tako zmanjša voznikovo pozornost in odzivni čas, zato jo odsvetujemo. Uporaba ostalih vrst slušalk oziroma uporaba slušalk na način, ki ne omogoča prostoročnega telefoniranja, ni dovoljena," so povedali na Policijski upravi Maribor. Enako glede telefoniranja in slušalk velja za vse voznike, ne glede na vrsto vozila, torej tudi kolesarje, voznike e-skirojev, traktoriste ... Dejstvo je, da bi bilo najbolj varno, če med vožnjo sploh ne bi telefonirali, saj to zmanjšuje voznikovo zbranost in koncentracijo. Še bolj kot telefoniranje je nevarno branje in pisanje sporočil ali celo brskanje V telefon zatopljeni pešci „Prepoved uporabe mobilnih telefonov za pešce ni predpisana, kljub temu opozarjamo, da pogovarjanje po telefonu ali poslušanje glasbe med hojo zmanjšuje pozornost, kar lahko vpliva na varnost," pravijo na Policiji. Pešci so nemalokrat tako zagledani v telefon, da cesto prečkajo, ne da bi preverili, ali je to varno. po spletu, fotografiranje in spremljanje družabnih omrežij. Med vožnjo po avtocesti gledal film Policisti lahko voznika oglobijo za preglasno predvajanje glasbe v avtomobilu, saj tudi to vpliva na njegovo pozornost. Seveda med vožnjo obstaja še vrsta drugih motilcev pozornosti, za katere za zdaj kazenske sankcije niso predvidene. Recimo upravljanje s klimo, navigacijo ali radiem. Med najbolj nenavadnimi ali bizarnimi primeri velja izpostaviti voznika tovornega vozila, ki je lani poleti med vožnjo gledal film, na dogajanje na cesti pa sploh ni bil pozoren. Policisti so ga med nadzorom ustavili in oglobili. Mojca Zemljarič Foto: pexels.com Policisti vse več kršitev v zvezi z uporabo telefonov ugotavljajo pri kolesarjih in voznikih e-skirojev, pa tudi pri pešcih. •iS Ce je na Pavla (15.) jasno nebo, dobra bo letina - stari pojo. Danes bo pretežno oblačno in večinoma suho. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Goriškem in ob morju okoli 10 °C. OBETI V noči na soboto bodo ponekod prehodno padavine. V soboto se bo delno razjasnilo, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megleno. Napoved za Podravje Nedelja 15.1. oblačno narm Ponedeljek 16.1. dež 5 snegom Vir: ARSO Simon Dvoršak, Drava »Biti igralec je eno, biti trener pa nekaj povsem drugega« Stran 14 Nogomet Zasledovalci v preži za zadolženo Olimpijo Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik Tenis Tamara predčasno v Melbourne, kjer jo čaka 2. nosilka Stran 15 Mali nogomet Med zmagovalci tudi Gorišničani in Kidričani Stran 15 iPoilulajtz nai na ívdovhün ijitdu! RADIOPTUJ k« ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Trojica odšla, prišel mladi Čeh Domala istočasno s prvoligaši, ki bodo spomladanski del sezone začeli 11. februarja, so se na pripravah zbrali igralci Aluminija, pa čeprav bodo drugoligaši prvenstvene tekme začeli tri tedne kasneje, šele 5. marca. Le nekaj dni zatem (8. marca) so na sporedu tudi pokalni obračuni osmine finala (spomnimo: Aluminij bo gostil Fužinar, Bistrica Bravo, Videm pa odhaja v goste Celjanom). Trener Robert Pevnik ima skupaj s svojimi sodelavci že izdelan scenarij priprav, ki bo nedvomno izveden, vsaj delno pa ostaja odprto vprašanje igralskega kadra. Nekaj sprememb se je zgodilo že pred uvodnim zborom, oz. takoj po njem, kakšno pa je - glede na izkušnje - še moč pričakovati med prestopnim rokom, ki traja do konca januarja. Najbolj neposrečen prestop v zgodovini Aluminija Za začetek so se v šumi zgodili trije odhodi, dva povsem pričakovana, eden pa nekoliko manj. Pri pričakovanih imamo v mislih ganskega vezista Kofija Nana Babila (letnik 2002) in srbskega napadalca Luka Markovica (2000). 20-letni Ganec je bil predstavljen kot igralec velikega talenta in velikih sposobnosti, a se je njegov prihod v Kidričevo izkazal za najbolj neposrečeno potezo v zgodovini kluba, pa ta nikakor ni kratka! Dejstvo je, da je v dveh letih bivanja v šumi zaigral zgolj na eni (1!) sami tekmi, v lanski sezoni 1. lige je na tekmi 34. kroga proti Olimpiji na igrišču prebil natančno 74 minut. Te si velja vtisniti v spomin, saj ne prej in ne pozneje zaradi različnih poškodb in tegob ni odigral niti minute ... V podobno kategorijo, a vendarle s precej manjšim časom trajanja (le tri mesece), spada tudi 22-letni Mar-kovic, nekdanji član mlajših selekcij Crvene zvezde, Juventusa, Torina . Kakršna koli povezava z omenjenimi tremi klubi (v njegovi karieri jih je bilo še nekaj, a manj slovitih) daje slutiti, da nedvomno premore igralski talent, a mu ga doslej ni uspelo razviti niti do polovice. Že od daleč je bilo vidno, da mu s soigralci na igrišču ni uspelo razviti prave kemije, potrebne za daljšo (in uspešnejšo) skupno zgodbo. Dobrih 150 minut na petih tekmah, dveh pokalnih in treh prvenstvenih, ter trije zadetki proti superligašu iz Bukovcev je premalo za sloves igralca iz nogometne šole Crvene zvezde. Še en dokaz več, da ni vse zlato, kar se sveti (beri: kar prihaja iz tujine) . Medtem ko sta omenjena odhoda glede na zapisano povsem razumljiva in pričakovana, pa je nekoliko manj pričakovan odhod Jake Bizjaka. Starejši izmed bratov Bizjak (mlajši Lovro igra trenutno za Celje) je v Kidričevo prišel pred letom in pol iz Nafte, v mlado ekipo pa je prinašal kanček izkušenosti. Tudi njegova minutaža v lanski prvoligaški sezoni ni bila majhna, kakšnega posebnega pečata pa v rdeče-belem dresu Aluminija ni pustil (dva zadetka). Za najboljše obdobje njegove kariere bi lahko označili obdobje, preživeto pri Dravi, ko je v dveh nepopolnih sezonah (pomlad 2017/18 in jesen 2018/19) na 33 tekmah zabil 20 golov. Naložba v prihodnost Da pa ne ostaja samo pri odhodih, so pri Aluminiju poskrbeli s prihodom Lea Čeha. 17-letnik je doslej nastopal za vse selekcije ptujske Drave, od najmlajših do članov, sedaj pa se bo prvič pridružil drugemu klubu. Podobno pot je pred leti prehodil tudi njegov oče Aleš. Leo je pri starosti 17 let odigral kar lepo število tekem v članski konku- Foto: Agencija DAMN Leo Čeh je doslej igral v vseh selekcijah Drave, od najmlajših do članov. Od tega tedna dalje bo branil barve Aluminija. renci, skupaj že 27, od tega v lanski sezoni 2. lige 18, v letošnji v 3. ligi pa še devet. O njegovem slovesu od Drave se je začelo šušljati takoj po odstopu njegovega očeta Aleša Čeha z mesta trenerja Drave, odnosi naj bi bili preveč skrhani za skupno nadaljevanje. Prestop k Aluminiju, ki kroji vrh 2. lige in se resno spogleduje z napredovanjem v 1. ligo, je za mladega igralca zvezne vrste nedvomno velik izziv, boj za minutažo pa bo pri Foto: Črtomir Goznik Jaka Bizjak je k Aluminiju prišel v poletnem prestopnem roku leta 2021. Za šumarje je v 1. ligi v sezoni 2021/22 odigral 28 prvenstvenih in eno pokalno tekmo (dosegel je dva gola), v letošnji sezoni 2. lige pa 12 prvenstvenih in dve pokalni tekmi (trije goli na pokalnih obračunih). Na treningih znova Pečnik in Petek Priprave sta začela tudi igralca, ki sta celoten jesenski del izpustila zaradi poškodb, to sta Gašper Pečnik in Luka Petek. 20-letni Pečnik se je pridružil ekipi in bo treniral brez omejitev, 25-letni Petek pa bo še treniral po individualnem programu. šumarjih nedvomno težji, kot bi bil pri Dravi. Vsekakor pa je angažiranje Čeha pri Aluminiju treba šteti v rubriko „naložba za prihodnost". Leo Čeh: »S prestopom k Aluminiju sem zelo zadovoljen, občutki so zares dobri. Po podpisu pogodbe sem že spoznal nove soigralce in z njimi opravil prvi trening. Želim si, da opravim čim več kakovostnih treningov, da se bom na njih dokazal trenerju ter da bom tudi kot posameznik napredoval in da bom lahko pomagal rdeče-belim tako v članski kot mladinski ekipi.« Čeh, ki bo marca dopolnil 18 let, je z rdeče-belimi podpisal triletno pogodbo. Jože Mohorič Atletika • Miting v Ljubljani y Rekorden začetek zimske sezone Aneja Curina Prapotnika V soboto se je v Ljubljani z mitingom v organizaciji AD Kronos začela nova zimska sezona. Na uvodnem snidenju se je zbralo več kot 300 atletov in atletinj. Izjemen začetek je uspel članu Atletskega kluba Ptuj Aneju Čurinu Prapotniku (letnik 2003), ki je zmagal v teku na 60 metrov. Prav omenjena disciplina je bila številno najbolj zastopana, saj se je med seboj pomerilo kar 66 atletov in 46 atletinj. Član AK Ptuj je odlično tekel že v kvalifikacijah, kjer je z rezultatom 6,80 s dosegel najboljši čas, istega je imel še leto starejši Edhem Vikalo iz BiH. Finalni tek najboljše šesterice je bil vrhunec mitinga, z izjemnim rezultatom pa je izstopal varovanec trenerja Gorazda Rajherja, ki je razdaljo 60 metrov pretekel v času 6,73 sekunde! To je pet stotink hitreje od njegovega prejšnjega osebnega rekorda (tudi klubskega) in dokaz, da je bilo tudi v zimskih pripravah opravljeno izjemno delo. Drugo mesto je zasedel Vikalo (6.77 s), tretje pa član ljubljanskega Massa Jernej Gu-milar (6,84 s). Pri dekletih je v isti disciplini zmagala Nika Glojnarič (Brežice) z rezultatom 7,62 s, tudi ta rezultat je pomenil osebni rekord zmagovalke. Na stopničke se je uvrstilo še nekaj predstavnikov ptujskega kluba. V članski konkurenci je to v skoku v daljino uspelo Zoji Sluga, med mlajšimi mladinkami Maji Kostanjevec v teku na 60 metrov z ovirami, med pionirkami pa Ani Čurin Prapotnik v teku na 60 metrov. Gorazd Rajher, trener AK Ptuj: „Gre za uvodni miting in upamo, da se bo pripravljenost naših atletov v naslednjem obdobju še dvignila. Delo v jesensko-zimskem delu se je pokazalo za uspešno. Še naprej bomo sledili zastavljenim ciljem." Rezultati članov AK Ptuj, člani - 60 m: 1. Anej Čurin Prapotnik 6,73 s 24. Andraž Petrovič 7.39 s 25. Marcel Merc 7.40 s 33. Blaž Jurgec 7.50 s 43. Timi Tušek 7.70 s članice - 60 m: 8. Maja Kostanjevec 7.93 s 37. Julija Maučič 8.77 s skok v daljino: 3. Zoja Sluga 5.35 m 9. Taja Pučko 4.68 m Mlajše mladinke - 60 m z ovirami: 3. Maja Kostanjevec 9.38 s Pionirji U16 - 60 m: 10. Nik Stajnko 8.15s Pionirke U16 - 60 m: 1. Ana Čurin Prapotnik 7.96 s JM * * Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) je v Ljubljani stopil na najvišjo stopničko v teku na 60 metrov. Foto: AZS 14 Štajerski Šport petek • 13. januarja 2023 Nogomet • Simon Dvoršak, NK Drava »Biti igralec je eno, biti trener pa nekaj povsem drugega« Pred časom so pri Dravi potrdili novo ime na trenerski klopi, to je Simon Dvoršak. Nekdanji odlični nogometaš je največji pečat pustil v dresu Maribora, v igralski karieri pa je oblekel tudi drese Korotana, Mure, Beltincev, Gorice in Dravograda. V 1. ligi in Pokalu Slovenije je odigral kar 280 tekem, na katerih je dosegel tudi 41 golov. V zaključku kariere je igral v Avstriji, kjer je tudi začel svojo trenersko pot. Prvi domači trenerski izziv je našel v Slovenski Bistrici, kjer je bil vodja nogometne šole, nato pa je prevzel člansko vrsto in se z njo iz tretje lige prebil v drugo. A debija v 2. ligi ni dočakal na klopi Bistrice, ampak na začetku letošnje sezone na klopi velenjskega Rudarja. Zgodba med knapi se po umiku sponzorjev ni izšla tako, kot bi si želel, a je kar hitro sprejel nov izziv -vodenje članske vrste Drave. „Robert Maglica in Edo Flego sta me s svojo predstavitvijo vizije NK Drava prepričala, da gre za resen projekt. Drugi razlog za sprejetje ponujene vloge pa je ta, da je Drava prepoznavno ime v slovenskem nogometnem prostoru, pravzaprav je celotna regija nogometno usmerjena, zato tukaj vidim ambicijo, da NK Drava znova postane znamka, na katero bi bili vsi Ptujčani in okoličani ponosni," je v uvodu pojasnil Dvoršak. Kot trener ste si ime ustvarili v Slovenski Bistrici, nazadnje pa ste vodili Rudar. Kako gledate na to prehojeno pot? Nogomet • 1. SNL S. Dvoršak: „Vsaka postojanka je bila po svoje zanimiva in poučna. Sem človek, ki se poskuša v vsaki situaciji kar največ naučiti, to pa potem uporabiti pri naslednjih izzivih. Ob sprejetju vloge trenerja Drave sem imel v mislih tudi to, da imam precej izkušenj iz podobnih situacij, kot jih pričakujem na Ptuju. Dragocene izkušnje so bile zame tudi iz vloge vodje nogometne šole Bistrice. Tudi tukaj imava z Edom Flegom precej podoben pogled na razvoj igralcev, oba sva mnenja, da mora biti povezava med članskim moštvom in nogometno šolo - še posebej od selekcije U-15 naprej -kar najbolj tesna. Tukaj je nujno potrebno vzpostaviti podoben, če ne celo enak model igre." »Ne bomo obremenjeni z imperativom naslova prvaka« Pomemben vidik vašega angažiranja je tudi dejstvo, da ste z Bistrico že prehodili pot, ki vas čaka z Dravo, namreč prehod iz 3. v 2. ligo, ki je eden od ciljev kluba. S. Dvoršak: „Za vse je potreben čas: tudi ko posadiš travo, je potreben čas za vzklitje in rast. Moja prva naloga na Ptuju je, da ekipo kar najhitreje čim bolje spoznam, nato pa bo potrebna selekcija. Zame je pomembno, da imam okoli sebe zbrane ambiciozne ljudi, ki so se pripravljeni za dobrobit kluba žrtvovati in ki čutijo pripadnost klubu. Samo tako se lahko klub identificira z okolico in okolica s klubom, iz tega pa lahko potem nastane pozitivna energija, ki je nujna za dobre rezultate." Drava trenutno zaseda 8. mesto v 3. ligi vzhod, za vodilno Dravinjo pa zaostaja 9 točk. Je uprava pred vas postavila cilj takojšnjega naskoka na vrh? S. Dvoršak: „Moja filozofija je takšna, da poskušam iz vsakega igralca potegniti maksimum. Kaj bo to prineslo na koncu sezone, je sedaj nemogoče oceniti, saj igralski % I Foto: Črtomir Goznik Simon Dvoršak: „Zame je pomembno, da imam okoli sebe zbrane ambiciozne ljudi, ki so se pripravljeni za dobrobit kluba žrtvovati in ki čutijo pripadnost klubu." kader še ni v celoti sestavljen. Šli bomo tekmo po tekmo, ne bomo pa obremenjeni z imperativom naslova prvaka, saj je ob zaostanku devetih točk na voljo le 12 krogov. Dokler pa bodo teoretične možnosti za naslov, pa se jih bomo poskušali držati. Vseeno moramo biti realni, največji poudarek bo na tem, da kot ekipa in klub s kakovostno vizijo in delom počasi rastemo. Samo tako lahko na dolgi rok pričakujemo, da bomo uresničili želje in cilje, ki pa so jasni." Najbolj pereče vprašanje je, s kakšnim igralskim kadrom boste začeli spomladanski del sezone. Kolikor je slišati, so se že poslovili Filip Janežič, Leo Čeh in Dorian Rudic. S. Dvoršak: „Govoric je veliko, kar je že nekakšna folklora okoli tretjeli-gašev, pa ne samo na Ptuju, ampak tudi vsepovsod drugod. Klubi tukaj ne morejo vezati nase igralcev s profesionalnimi pogodbami, ker je to s tretjeligašmi proračuni neizvedljivo. Klub mora jasno slediti svoji viziji, trener pa mora uveljaviti jasen model igre - na osnovi tega pa se išče profil igralcev, ki jih bomo potrebovali. To enigmo bomo hitro rešili, že sedaj vlagamo veliko napora, da pripeljemo želene igralce. Želja kluba in tudi moja želja je, da bi privabili čim več igralcev iz ptujske ali sosednjih regij, saj to pomeni osnovno identiteto kluba. Zaradi nekaterih slabih izkušenj iz preteklih let je to težavna naloga, a ne obupujemo." »Usmerjamo se k mladim, ki so se pripravljeni za to zgodbo žrtvovati« Tretjeligaška konkurenca v tej sezoni ponuja kopico lokalnih derbi-jev ligašev iz MNZ Ptuj. Mlada vrsta Drave je bila v tem oziru kar hendi-kepirana. S. Dvoršak: „Strategija dela je zastavljena tako, da se bo precej in kakovostno treniralo. Da bi pri tem računali na starejše igralce, ki so že navajeni določenih režimov, bi bilo verjetno težko. Zato se usmerjamo k mladim, ki so se pripravljeni za to zgodbo žrtvovati, posledično pa bodo zagotovo močno napredovali v sami igri. Jasno je, da je takšnim igralcem, ki se šele razvijajo, v nekaterih tekmah proti izkušenejšim ekipam težko, a samo tako lahko pridobivajo izkušnje. Trenerji smo tukaj zato, da jih pri tem usmerjamo, obenem pa iščemo možnosti za izkoriščanje prednosti, ki pa jih imajo mlajši igralci." Kakšna bo torej igra Drave pod vašim vodstvom? S. Dvoršak: „Moja nogometna filozofija je precej jasna: z ekipo želim preko posesti dominirati v vsakem trenutku, če pa to ne gre, želim kontrolirati igro. V vseh fazah igre želimo biti superiorni, želja je igrati gledljiv in napadalen nogomet z veli- ko tranzicije in agresivnosti. S takšno igro želimo na stadion vrniti gledalce in spodbuditi efekt snežne kepe." »Vpijanje znanja me neizmerno veseli, hočem napredovati iz dneva v dan« Kako vam pri trenerskem delu pomagajo izkušnje iz lastne igralske kariere? S. Dvoršak: „Biti igralec je eno, biti trener pa nekaj povsem drugega. Če bi v vlogi trenerja razmišljal kot igralec, potem zagotovo ne bi bil uspešen. Kot trener moraš imeti več znanja in ogromno občutka, da lahko iz množice igralcev sestaviš mozaik. Ni dovolj samo tehnično in taktično znanje, pač pa še veliko drugih stvari, sam dajem ogromen poudarek karakterju igralcev. Trener mora znati povezati igralce ne samo na igrišču, ampak tudi izven njega. Bivši igralci pa imamo to prednost, da smo veliko takšnih stvari doživeli na lastni koži; kako je vsak posameznik vpijal te informacije, pa je že drugo vprašanje." Trenutno imate trenersko PRO licenco; kakšne imate ambicije v tem poslu? S. Dvoršak: „Dolgo časa sem imel A-licenco, a me je magija te čudovite igre vedno bolj vlekla vase. Večkrat sem sam sebe zalotil, da sem ob strokovni literaturi brez težav preživel več ur in vpijal to znanje kot spužva - ko pride do tega, potem veš, da si na pravi poti, da te to veseli in da to rad počneš. Iz tega izhaja občutek, da lahko nogometu ponudim nekaj več. Naredil sem PRO licenco, ob prvi priložnosti pa bom opravil tudi UEFA PRO, ki je najvišja možna licenca, saj me vpijanje znanja neizmerno veseli in hočem napredovati iz dneva v dan ter ostati v trendu. Nogomet se razvija z veliko hitrostjo, tako da so zgodbe iz moje igralske kariere le še pripovedke za otroke." Jože Mohorič Zasledovalci v preži za zadolženo Olimpijo Slovenski nogometni prvoligaši so v prvih dneh novega leta začeli priprave na spomladanski del Prve lige Telemach. Ta bo glede na dogajanje na nogometni tržnici in v klubskih pisarnah še zanimiv, pa čeprav je ljubljanska Olimpija po jesenskem delu v veliki točkovni prednosti pred tekmeci. Po 20 krogih imajo zeleno-beli po vsega dveh porazih 48 točk, sledi Koper s 35, ambiciozno Celje je tretje s 34 točkami, branilec naslova Maribor pa je po dobrem drugem delu jeseni prilezel do četrtega mesta in 33 točk. Blizu tem sta tudi Domžale in Mura s po 31 točkami, v "svojem razredu" je Bravo z 22 točkami, medtem ko se boj za obstanek obeta Gorici, Radomljam (oboji po 13 točk) in sežanskemu Taboru (12). Veliko odprtih vprašanj pri Olimpiji Večina klubov bo priprave kar nekako tradicionalno opravila v domovini, Istri in v Turčiji. Olimpija je ob cilju po osvojitvi naslova jesenski del na igrišču opravila z odliko pod vodstvom Svita Sešlarja, Timija Maxa Elšnika, Ruija Pedra in drugih (zmaje je medtem že zapustil Almedin Zil-jkič) na čelu s trenerjem Albertom Ri-ero. Kljub skopi komunikaciji Ijubljan-skega kluba z javnostmi, pa na dan curljajo podatki, ki na vodstvo zele-no-belega kluba mečejo slabo luč. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bo Olimpija sploh lahko registrirala novinca Ivana Posav-ca in Admirja Bristrica (športni direktor Igor Barišic je za Delo sicer dejal, da s tem ne bo težav), vzrok so dolgovi kluba do nekdanjih igralcev in trenerjev. Nekaj so jih po poročanju slovenskih medijev poravnali, a je še precej odprtih zadev, obenem pa naj bi po poročanju Sportkluba počilo med Riero in Barišicem. Vsaj malce nenavadna poteza je namreč ta, da se bo Riera v teh dneh ekipi pridružil na pripravah šele v Turčiji, kamor so se zmaji odpravili pred dnevi. Kako se bo razpletlo, bodo pokazali prihodnji dnevi in ted- ni, vsekakor pa je na lestvici Olimpija v veliki prednosti pred tekmeci. Koper znova z Barišičem, Celje z Bobičancem in Karničnikom Med njimi je najbližje Koper, ki je ekipo za zdaj okrepil s štirimi nogometaši, to so Matthias Fanimo, Wilkins Ochieng, Timothe Nkada Zogo in nazadnje Vid Koderman. Mladi igralec se je iz Maribora na Obalo preselil v iskanju večje minu-taže. Trener Zoran Zeljkovic bo imel Foto: Črtomir Goznik Vid Koderman bo vijoličasti dres Maribora zamenjal za koprskega rumenega. očitno na voljo podobno zasedbo kot jeseni, s tem da se bo vrnil tudi Maks Barišic. Kariero je končal Alek-sandar Rajčevic, sodelovanje pa so na Obali med drugim prekinili z razočaranjem jeseni Dariem Kolo-baricem. Toda Zeljkovic pravi, da so na pravi poti, kar zagotovo menijo tudi pri Celju, ki še naprej sestavlja za slovenske razmere vrhunsko ekipo. Predvsem imena, kot so Luka Bobičanec, Žan Karničnik in Matko Obradovic, kažejo na celjske namere. Ta so obogatila že tako močan kader, v katerem je jeseni nase opozoril Charles Ikwuemesi, svoje so dodali tudi Denis Popovic, Aljoša Matko, Nino Kouter in drugi. Kaj bo prinesla večja • . v ||* V. r minutaza Ilicica Nihče pa v zadnjem delu jesenskega dela ni tako izstopal kot mariborski napadalec Žan Vipotnik. Tudi po zaslugi njegovih desetih golov, sedem jih je dosegel v zadnjih treh krogih, je ekipa Damirja Krznarja med navijači vzbudila optimizem in upanje, da lahko spomladi tudi napade še 17. naslov prvaka. "Moramo nadaljevati, kjer smo ostali. Končnica jeseni je bila zelo lepa, z dobro povezavo in številnimi napadalnimi akcijami. Zdaj sledi, kar je najtežje, ponavljati takšne izvedbe, skušati se vrniti na tedanjo raven in jo še dvigniti," je za klubsko splet- no stran povedal Krznar. "Če bomo ostali zdravi, verjamem, da bomo uspešni. S športnim direktorjem sva se pomenila o kadru, zadovoljni smo s kakovostjo ekipe. Imamo nekaj imen na seznamu, ki bi bila zanimiva za nas, a ne bomo rinili brezglavo. Če se bo kaj pojavilo na trgu, se bomo odzvali. V poštev pridejo igralci, ki so boljši od zdajšnjih. Takšni pa stanejo," je še povedal Krznar, ki pa bo spomladi lahko več računal tudi na pomoč Josipa lličiča. "Josip je lahko v spomladanskem delu naša velika pridobitev, saj bo njegova prisotnost na igrišču neprimerno večja," je povedal mariborski strateg. V boju za evropska mesta ostajata tudi Domžale in Mura. Medtem ko pri Domžalah za zdaj ni večjih sprememb, od pomembnih igralcev je odšel le Mitja Ilenič (v medijih so se pojavile tudi govorice o odhodu njihovega najboljšega asistenta Arnela Jakupovica), pa so pri Muri že dodobra posegli v kader. Ob Bobičancu sta odšla tudi Alen Kozar (v Singapur) in Nik Lorbek, pred odhodom k Spezii pa je Tio Cipot. Nikola Jovičevic, Lazar Zličic, Ivan Šaric, Florijan Raduha in Filippo Trippi pa so za zdaj novinci, ki naj bi zakrpali nastale vrzeli in ekipo, ki je jeseni dala prvega strelca lige Mirlin-da Dakuja (11 golov), ohranili v boju za zgornji del lestvice. Radomljane bo reševal Bogatinov, Goričane pa Američani Druge ekipe že precej zaostajajo, Bravo je nekakšna vmesna postaja Foto: Črtomir Goznik Oliver Bogatinov je sedel na trenersko klop Kalcerja iz Radomelj in ga bo poskušal obvarovati pred izpadom. med najboljšimi in najslabšimi, med zadnjimi pa so po jesenskem delu Novogoričani, Radomljani in Sežan-ci. Mlinarji so že posegli po menjavi trenerja in jih bo v prihodnje vodil Oliver Bogatinov, katerega prvi cilj bo obstanek v ligi. To velja tudi za njegova kolega na sežanski in no-vogoriški klopi Dušana Kosica in Mirana Srebrniča. Slednji je izgubil predvsem obetavnega Jošta Urbančiča, ki se je preselil na Norveško, dobil pa Djibri-la Dianessyja in predvsem Stevena Juncaja. Ta je namreč sin ameriškega poslovneža Georgea Juncaja, ki bo po poročanju nekaterih medijev z večmilijonskim vložkom poskrbel za lažje čase ekipe iz slovenskega Las Vegasa. sta petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Tenis • Tamara Zidanšek Tamara predčasno v Melbourne, kjer jo čaka 2. igralka sveta Članica TK Terme Ptuj in aktualna najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek se v „deželi tam spodaj" pripravlja na prvi višek teniške sezone - Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu. V Aucklandu in Hobartu njen izkupiček ni bil najboljši ... Po uspešno opravljenih kvalifikacijah jo je v Hobartu na turnirju serije WTA 250 v 1. krogu glavnega turnirja zaustavila 92. igralka lestvice WTA, Belgijka Ysaline Bonaventure. Tami je v prvem nizu po zaostanku 3:5 prišla do preobrata, pri čemer je pri rezultatu 5:6 ubranila tudi zaključno žogico za niz. Po rešitvi v podaljšano igro je to zanesljivo dobila z rezultatom 7:2. V preostalih dveh nizih je bila Belgijka boljša in je kar šestkrat odvzela servis naši igralki. Izkušenejša tekmica je tako zmagala še v drugem medsebojnem dvoboju. Futsal Zidanškova je v Hobartu nastopila tudi med dvojicami, kjer sta bili z Japonko Eri Hozumi 2. nosilki. Tega statusa pa jima ni uspelo upravičiti, saj sta v četrtfinalu klonili proti dvojici Ulrikke Eikeri - Catherine Harrison. 30-letna Norvežanka in 28-letna Američanka sta po izenačenju v nizih na 1:1 slavili v master tie-breaku, kjer sta vodili od samega začetka (0:3, 1:5). Slovenka in Japonka sta se v dveh primerih uspeli približati na točko zaostanka (4:5, 5:6), več pa jima ni uspelo. Turnir WTA 250 v Hobartu, posameznice, glavni turnir: 1. krog: Zidanšek - Bonaventure (Belgija) 7:6(2), 2:6, 2:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Hozumi (Slovenija/Japonska, 2.) - Sizikova/Ma-rozava (Rusija/Belorusija) 7:5, 7:6(6); četrtfinale: Zidanšek/Hozumi (2.) - Eikeri/Harrison (Norveška/ZDA) 7:5, 4:6, 7:10. Odločilni trenutek dvoboja je bil v zaključku 2. niza, ko je pri izidu 4:5, 40:40 žogica iz loparja Tamare pristala tik izven igrišča. Namesto izenačenja na 5:5 sta tekmici slavili 4:6 in izenačili na 1:1 v nizih, obenem pa prišli do odločilne psihološke prednosti ... V Melbournu za rekordni nagradni sklad Zidanškova je tako lahko predčasno odpotovala v Melbourne, kjer najboljše igralke in igralce sveta od ponedeljka dalje čaka prvi grand slam sezone, OP Avstralije. Ta bo letos ponudil rekordni nagradni sklad, ki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Zmagovalca moškega oziroma ženskega turnirja v posamični konkurenci bosta domov odnesla vsak po 1,886 milijona v evrih. Vsak igralec ali igralka, ki bo izpadel v prvem krogu, bo prejel 67.384 ev-rov, uvrstitev v 2. krog pa že prinaša več kot 100.000 evrov. „Na OP Avstralije smo dvignili nagradni sklad za vsak krog od kvalifikacij do finala, z velikimi povečanji v uvodnih krogih," je povedal direktor turnirja. Po njegovih besedah želijo s povečanjem denarnih nagrad pomagati igralcem pri naložbi v lastne kariere, ko se na uspeh pripravljajo skozi vse leto. JM, sta V prvem krogu Odprtega prvenstva Avstralije se bo Tamara Zidanšek pomerila z 2. igralko sveta, Tunizijko Ons Jabeur. Težje skorajda ni šlo ... V tem tednu so organizatorji že izvedli žreb za OP Avstralije v Melbournu, ta pa je naši najvišje uvrščeni igralki na WTA-lestvici Tamari Zidanšek namenil izjemno visoko oviro - Ons Jabeur. 28-letna Tunizijka v zadnjih letih prestavlja mejnike afriškega tenisa in na severnem delu Afrike sproža pravo teniško evforijo. Ons je trenutno 2. igralka sveta, pred njo je le izjemna Poljakinja Iga Swiatek. Tunizijki je skok med teniško elito - v TOP 10 igralk sveta - uspel leta 2021. Tega leta je osvojila prvi turnir serije WTA v karieri, najboljša je bila v angleškem Bir-minghamu. Lani je temu dodala še dve prestižni lovoriki, zmagi v Berlinu in Madridu. Postopen je bil tudi njen napredek na turnirjih za grand slam. Prvi vidni uspeh je zabeležila leta 2020, ko se je uvrstila v četrtfinale Melbourna, naslednje leto je uspeh ponovila v Wimbledonu. Dokončen razcvet je doživela lani, ko se je na zadnjih dveh turnirjih velike četverice - v Wim- bledonu in New Yorku - prebila vse do finala. Na Otoku jo je ugnala Elena Rybakina, v „velikem jabolku" pa Iga Swiatek, tako da na prvo grand slam lovoriko v karieri še čaka ... Tami in Ons sta se doslej na svetovni teniški turneji pomerili dvakrat, izid v zmagah pa je izenačen na 1:1. Prvi dvoboj leta 2016 v Tuniziji je dobila Jabeurjeva, drugega leta 2019 v Rimu pa Zidanškova. Mali nogomet • Korantov pokal Odlični oceni za Bukovca in Gajserja Med zmagovalci tudi Gorišničani in Kidričani Konec tedna sta na tujih parketih blestela nekdanja igralca FC Hiša daril Ptuj, prijatelja Jeremy Bukovec in Tilen Gajser, prvi v Italiji, drugi v Švici. Bukovec je v 15. krogu italijanske Serie A s svojim klubom Futsal Pescara gostoval v Toskani, v bližini Firenc. Gostje so proti domači zasedbi Nuo-va Comauto Pistoia prekinili niz treh zaporednih remijev in vpisali zmago z rezultatom 4:6. Kar polovico golov za sedmo prvenstveno zmago svoje ekipe je prispeval Ljutomerčan: v prvem polčasu je bil uspešen v 4. in 5. minuti, v drugem polčasu je zadel še v 22. minuti. Bukovec je pri letošnjih sedmih golih v Serie A, Pescara pa s 27 osvojenimi točkami zaseda 6. mesto. Še naprej vodi Napoli, zbral je 37 točk. Uspešen je bil tudi Tilen Gajser, ki se dokazuje pri večkratnem švicarskem prvaku, ekipi Futsal Minerva. Zasedba iz Berna je nastopala na zaključnem turnirju najboljše četverice pokalnega tekmovanja in se veselila osvojenega naslova. V polfinalu so Bernčani odpravili ekipo Uni Futsal Team Bulle s 4:1, z Reprezentant in nekdanji igralec ekipe FC Ptuj Jeremy Bukovec ima za sabo odličen teden v Italiji. identičnim rezultatom pa so v velikem finalu ugnali še ekipo Futsal Maniacs. Gajser je na teh tekmah dosegel dva zadetka, v soboto je v pol-finalu zadel za 1:0, v finalu pa za 2:0. „Zame je to prva osvojena pokalna lovorika, občutek pa tak, da bi se ga rad navadil. V klubu in ekipi se počutim zelo dobro, tudi s svojo vlogo sem zadovoljen. Prvi cilj sezone smo izpolnili, zdaj pa nas čaka še državno prvenstvo," je po uspehu povedal Gajser. UR Nogometna šola Korant je v dvorani OŠ Markovci izvedla turnir za mlajše kategorije, Korantov pokal 2023. V štirih starostnih kategorijah je v dveh dneh skupno nastopilo kar 48 ekip (v soboto dopoldan selekcije U-7, popoldan U-11, v nedeljo dopoldan U-9, popoldan U-13), ki so odigrale kar 114 tekem. V vseh kategorijah je bil najprej na sporedu skupinski del, tako da je vsaka ekipa odigrala najmanj tri tekme, najboljše pa so nadaljevale še v izločilnih bojih. V najmlajših kategorijah se je zmag veselila zasedba iz Veržeja, pri U-9 je bila najboljša Šola nogometa Gorišnica, pri najstarejših udeležencih turnirja pa sta svojo premoč pokazali ekipi Aluminija, ki sta se brez oddane točke uvrstili v medsebojni finale. „Vsi nogometaši in nogometašice so prikazali srčno in borbeno igro, zato vsem skupaj iskreno čestitamo. Veseli nas, da so starši v tako zelo velikem številu navijali in spodbujali mlade nogometaše in nogometaši-ce. Trenerjem, staršem, sponzorjem, donatorjem, Občini Markovci, OŠ Markovci in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi turnirja, se iskreno zahvaljujemo," so Zmagovalna ekipa v kate4goriji U-11 - ekipa Šola nogometa Gorišnica sporočili iz vodstva Nogometne šole Korant. Končni vrstni red: U-13 (10 ekip): 1. Aluminij A, 2. Aluminij B, 3. Šola nogometa Gorišnica B, 4. Majšperk . U-11 (16 ekip): 1. Šola nogometa Gorišnica, 2. NK Veržej B, 3. NŠ Klo- potec A, 4. NK Rače B ... U-9 (10 ekip): 1. NK Veržej, 2. Šola nogometa Gorišnica, 3. NŠ Korant A, 4. FC Drava Ptuj ... U-7 (12 ekip): 1. NK Veržej A, 2. ŠD Cirkulane, 3. NŠ Korant A, 4. NK Grajena . JM Šolski šport • Odbojka, fantje Cirkovčani do napredovanja na državni nivo V organizaciji Zavoda za šport Ptuj je bilo v športni dvorani OŠ Cir-kovce izvedeno območno tekmovanje v odbojki za učence letnika 2008 in mlajše. Med štirimi sode- Ekipa OŠ Cirkovce je osvojila naslov območnih prvakov v odbojki za učence letnika 2008 in mlajše. Mesto v finalu območnega tekmovanja so si s polfinalno zmago priborili tudi učenci OŠ Videm-Leskovec. lujočimi ekipami - po dve najboljši iz ptujskega in bistriškega območja - je samo 1. mesto vodilo v nadaljnjo stopnjo, v četrtfinale državnega tekmovanja, zato so bile tekme napete in razburljive. Na koncu so se naslova območnega prvaka veselili učenci domače ekipe OŠ Cirkovce, ki so najprej v polfinalu ugnali vrstnike iz OŠ Gustava Šiliha Laporje, v finalu pa še konkurente iz OŠ Videm-Leskovec. Obe tekmi so dobili z rezultatom 2:0 v nizih. Rezultati, polfrnale: OŠ Cirkovce - OŠ Gustava Šiliha Laporje 2:0 OŠ Kajetana Kovica Poljčane - OŠ Videm-Leskovec 1:2; tekma za 3. mesto: OŠ Gustava Šiliha Laporje - OŠ Kajetana Kovica Poljčane 1:2 tekma za 1. mesto: OŠ Cirkovce -OŠ Videm-Leskovec 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Cirkovce 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 4. OŠ Gustava Šiliha Laporje UR 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Plavanje • Zimski razvojni pokal Ptujski plavalci izboljšali osebne rekorde Bazen Golovec je gostil plavalno tekmovanje cicibanov in cicibank ter mlajših dečkov in deklic, ki si skozi razvojne pokale nabirajo tekmovalne izkušnje. Na 3. razvojnem pokalu in 5. Celjskem pokalu 2023 je bila udeležba dobra, saj je bilo na startni listi 350 plavalk in plavalcev iz 19 klubov. Med njimi je imel Plavalni klub Terme Ptuj prijavljenih 11 plavalcev in plavalk, ki jih je v Celju spremljal trener Bernard Veršič. V knežjem mestu so v 25-metrskem bazenu ptujske barve zastopali Rebeka Peč-nik, Eva Črepinko, Tibor Žnidarič, Teodor Murko, Leon Zver, Evita Per-ko, Laura Božičko, Zala Črepinko, Mila Bedrač, Nuša Arnuš in Sara Maček. Vsi so pokazali dobro plavanje in so tudi izboljšali osebne rekorde, kar je bil tudi njihov osnovni cilj. Najbolje je plavala Nuša Arnuš, saj je s časom 1:15,32 na 100 metrov prosto osvojila še eno dodatno normo za uvrstitev na državno Ptujska ekipa na tekmovanju v Celju Foto: arhiv PK Terme Ptuj prvenstvo. Tako ima sedaj skupno že pet norm in bo na državnem prvenstvu plavala v disciplinah 50 Rekreacija • Novoletni turnirji pod okriljem ŠZ Ljutomer Rekreativno obarvani prazniki V prazničnih dneh so se v ljutomerski občini zvrstila številna tekmovanja rekreativnega značaja. Športna zveza Ljutomer je skupaj s klubi, društvi in posamezniki pod svoje okrilje združila 10 novoletnih turnirjev, ki se bodo zaključili 4. februarja, s tretjim turnirjem v futsalu za veterane. Prvo tekmovanje je bilo 20. decembra v Zadružnem domu na Cve-nu, kjer je potekal 4. novoletni turnir v namiznem tenisu. Med sedemnajstimi igralci je zmaga pripadla Robertu Krnjaku iz Rošnje pri Mariboru, drugi je bil Andrej Onišak s Cvena, tretje mesto pa sta si delila Bojan Ja-godič iz Ključarovcev in Darko Fijavž iz Ljutomera. V dvorani ŠIC Ljutomer je bil odigran 20. novoletni turnir. Prvo mesto je v konkurenci 29 tekmovalcev osvojil Tone Marinko (NTK Spin Mala Nedelja), drugo mesto je zasedel Darko Fijavž (TVD Partizan Ljutomer), tretje mesto pa sta si razdelila David Štern (Rošnja) in Damir Fotivec (NTK Spin Mala Nedelja). V tolažilni skupini je slavil Bojan Jago-dič (NTK Spin Mala Nedelja). V novi disciplini z loparjem, poimenovani teqpong, je zmagal Jože Vozlič (TVD Partizan Ljutomer) pred Ferdinandom Zadravcem (TVD Partizan Ljutomer), Jankom Vargazonom (ŠD Cven) in Darkom Fijavžem (TVD Partizan Ljutomer). ŠRD Kostanjevica je organiziralo 16. turnir v odbojki (mešane vrste), ki se ga je udeležilo sedem ekip. V finalu je London by Gaš Lampiščak (Dominik Černjavič, Rene Potočnik, Nik Marič, Ana Kolmanič, Stela Kosi, Lana Bukovec) z 2:0 (17, 23) premagal ekipo Mednarodni, v tekmi za 3. mesto pa je OK Čarda z 2:0 (17, 17) odpravil ŠD Križevci. Na Moti so prvič izvedli novoletno tekmo v ribolovu. Med 23 sodelujočimi ribiči je zmagal Bojan Merčnik iz Murske Sobote (39,66 kg rib), drugo mesto je zasedel David Lorber iz Ra-dencev (26,15 kg), tretji pa je bil Danilo Krajnc z Mote (26,53 kg). Strelsko društvo Presika je na domačem strelišču pripravilo prvi turnir v streljanju z malokalibrsko puško, na katerem je nastopilo 28 tekmovalcev. Med veterani nad 65 let starosti je zmagal Marjan Caro-vic, drugi je bil Uroš Vrbančič, tretji pa Milan Šinkovec. Med strelci, starimi od 50 do 65 let, je zmagal Bojan Pergar pred Stankom Habjaničem in Igorjem Lesjakom. Pri strelcih do 50 let je prvo mesto osvojil Borut Ficko, drugi je bil Toni Križanič, tretji pa Robert Balažic. Na 4. novoletnem turnirju v šahu v prostorih ŠIC Ljutomer je sodelovalo 19 igralcev. Po 7. odigranih krogih je v absolutni kategoriji zma- in 100 m prosto, 50, 100 in 200 m hrbtno. David Breznik gal Luka Skuhala iz Ljutomera, drugi je bil Andrej Keglevič s Petanjcev, tretji pa Matej Nemec iz Ljutomera. V kategoriji veteranov nad 60 let je prvo mesto osvojil Janko Brunčič iz Ljutomera, drugi je bil Stjepan Kero-vec iz hrvaškega Mihovljana, tretji pa Zvonko Lovrenčič iz Lukavcev. V kategoriji do 16 let je zmagal Tai Rajh iz Ljutomera, pri dekletih pa je slavila Leonida Skuhala iz Ljutomera. NŠ Strelstvo • 14. pokal SD Mesto Ljutomer Odlični rezultati prleških strelk in strelcev Strelsko društvo (SD) Mesto Ljutomer je ob koncu minulega leta pripravilo že 14. tekmovanje v streljanju z zračno puško in pištolo. V članski konkurenci je z zračno puško nastopilo 49 tekmovalcev. Zmagala je Urška Ku-harič iz SD Kovinar Ormož (628,6 kroga) pred klubsko sotekmovalko Nuša Žnidarič (624,7). Med 19 mladinci in kadeti je v streljanju z zračno puško zmagala Eva Petek (SD Kovinar Ormož; 615,4), drugo mesto pa je osvojila Brina Stajnko (SD Mesto Ljutomer; 613,4). V ekipni konkurenci so v streljanju z zračno puško slavili tekmovalci SD Kovinar Ormož (1.868,7 kroga), drugo mesto je zasedlo SD Štefana Kovača Turnišče (1.836,7), tretje pa SD Trzin-Kamnik (1.835,5). Tekmovanje z zračno pištolo je potekalo v absolutni konkurenci, kjer je nastopilo 30 strelcev. Zmagal je Boštjan Simonič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž; 562 krogov), drugi je bil Jasmin Beganovic (SD Svečina, 557), tretji pa Aleksander Ciglarič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž; 557). V ekipni konkurenci v streljanju z zračno pištolo je slavilo SD Juršinci (1.654), drugo mesto je zasedla druga ekipa SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (1.645), tretje mesto je osvojila prva ekipa SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (1.598), četrto pa SD Mesto Ljutomer (1.587). NŠ Šah • Kadetska liga Sp. Podravje Ponovno večina medalj mladim s ptujskega območja Mladi šahisti in šahistke si še niso prav odpočili od državnega prvenstva osnovnih šol, že so se zbrali na tretjem krogu kadetske lige Spodnjega Podravja v organizaciji Šahovskega društva Ptuj. V treh starostnih kategorijah se jih je pomerilo 41, najštevilčnejša pa je bila skupina do 12 let. Med udeleženci je bilo kar nekaj nosilcev medalj s pravkar končanega državnega osnovnošolskega prvenstva in prav ti so bili med najboljšimi tudi tokrat. Posebej velja izpostaviti Toma Crnjakoviča iz OŠ Cirkovce, ki je suvereno zmagal z maksimalnim številom sedmih točk. Je edini, ki je tak uspeh ponovil na vseh treh tur- nirjih in skupaj tako zbral 21 točk. Od 17 možnih medalj so jih kar 11 osvojili učenci in učenke osnovnih šol s ptujskega območja, povsem »ptujske« so bile nosilke medalj pri dekletih do 9 in do 12 let. Težek bolj za zmagovalca pri fantih do 15 let se je ponovno odvijal med domačinom Tilnom Kovače-cem in Gašperjem Drevenškom iz Maribora, ki sta si na predhodnih dveh turnirjih razdelila vsak po eno zmago. Tokrat je bil ponovno boljši Tilen, s tretjim mestom pa se je izkazal še en domačin, Elias Bender. V konkurenci najmlajših do 9 let je tretjič zapored zmagal Aleksandr Konopatsky iz Maribora, enak uspeh pa je dosegla tudi Zoja Pintarič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj v konkurenci do 12 let, ki je na tokratnem turnirju zasedla tretje mesto v absolutni konkurenci, pri dekletih pa je zmagala. Končni vrstni red: - U9 dekleta: 1. Zarja Gomboši, OŠ Breg, 4 točke, 2. Vita Prelog, OŠ Markovci, 4 točke, 3. Liza Erhatič, OŠ Gorišnica, 3 točke ... - U9 fantje: 1. Aleksandr Konopat-sky, OŠ A. Besednjaka MB, 6,5 točke, 2. Svit Gomboši, OŠ Breg, 5,5 točke, 3. Miha Rantaša, G. Radgona, 4,5 točke ... - U12 dekleta: 1. Zoja Pintarič, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 5 točk, 2. Alisa Bera- nič, OŠ Kidričevo, 3,5 točke, 3. Nika Korez, OŠ Gorišnica, 3 točke ... - U12 fantje: 1. Tom Crnjakovič, OŠ Cirkovce, 7 točk, 2. Maksim Kaiser, OŠ Kidričevo, 5,5 točke, 3. Rene Kod-rič, Slovenec Poljčane, 4,5 točke ... - U 15 dekleta: 1. Arandjela Horvat, OŠ Kidričevo, 2 točki, Rebeka Koler, Maribor, 2 točki - U15 fantje: 1. Tilen Kovačec, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 6,5 točke, 2. Gašper Drevenšek, OŠ A. Besednjaka MB, 6 točk, 3. Elias Bender, OŠ Mladika Ptuj, 5 točk ... (naslednji krog bo v sredo, 15. februarja, z začetkom ob 15.30) Silva Razlag Športni napovednik Futsal • 1. SFL RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 20.00: Futsal klub Dobovec -KMN Sevnica, KMN Oplast Kobarid - KMN Bronx Škofije; OB 20.30: KMN Meteorplast Šic bar - Futsal klub Dobrepolje, Siliko Vrhnika - ŠD Mlinše. Odbojka • 3. DOL (ž) - vzhod 10. KROG: ŽOK GSV Ptuj - Svollley (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) REZULTATI 8. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Cirkovce - Inter Diskont, Kajuh-Slovan - Kema Murexin, Logatec - Arrigoni. Prosta bo ekipa Letrika. 2. SNTL (m) 6. KROG: NTK Ptuj - Savinja Plasard II (v soboto ob 10.00), NTK Ptuj - Mengeš Rackery II (ob 17.00). Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Veterani RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 10.00: Club 13 - KMN Tomaž; OB 10.40: Ormož Pomaranča - ŠD Hajdoše. Člani RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 11.20: ŠKD Sestrže - ŠD Dra-ženci; OB 12.00: KMN Draženci - Hajdina; OB 12.40: ŠD Selan - Robo-tehnika d.o.o.. ONL Videm Veterani RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: ŠD Videm veterani - ŠD Pobrežje veterani; OB 14.40: KMN Majolka veterani - ŠD Zg. Pristava veterani; OB 15.20: ŠD Tržec veterani - ŠD Selan girpica. Člani RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: ŠD Zg. Pristava - Nogometna šola Klopotec; OB 16.40: ŠD Lancova vas - KMN Majolka; OB 17.20: ŠD Selan - ŠD Pobrežje; OB 18.00: ŠD Tržec R21 - ŠD As; OB 18.40: ŠD Selan - KMN Majolka. Šah • V nedeljo turnir v Gabrniku Po enoletnem premoru so se juršinski šahisti odločili, da nadaljujejo dolgoletno tradicijo turnirjev, ki so v letu 2021 praznovali 16-letnico. Tokrat so se odločili, da nadaljujejo s turnirjem v pospešenem šahu, ki ga bodo izvedli v nedeljo, 15. januarja 2023, z začetkom ob 9. uri v gasilskem domu v Gabrniku. Tekmovanje bo potekalo v treh starostnih kategorijah: do 15 let, od 16 do 60 let in nad 60 let, za katere bodo ločeno pripravili medalje in še kakšne praktične nagrade. Prijavnine ni, prijavite se lahko še 15 minut pred začetkom. Vabljeni. JM, SR Najboljša trojica med fanti U15: Gašper Dreuenšek, Tilen Kouačec, Elias Bender Najboljša trojica u konkurenci deklet U9: Vita Prelog, Zarja Gomboši, Liza Erhatič Planinski kotiček Planinski izlet po Martinovi poti na Sv. Urban Nedelja, 15. januar Ptujski planinci vas tokrat vabimo na izlet po Martinovi in Kozjaški poti iz Maribora mimo Treh ribnikov na Sv. Urban in čez Lucijin breg v Kamnico. Pot nas bo vodila po delu Slovenskih goric in pogorju Kozja-ka, od koder se odpirajo široki razgledi čez Dravsko polje proti jugu in v Graško kotlino na severu vse do zasneženih vrhov Alp. Pot je nezahtevna in nam bo vzela okoli 4 ure hoda. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 15. januarja, ob 6.15 na železniški postaji Ptuj, odhod vlaka ob 6.27 (možnost odhoda iz ž.p. Kidričevo ob 6.33 in Rače ob 6.48) od koder se bomo popeljali do Maribora. Vsi, ki se nam boste pridružili v Mariboru, je zbor ob 7.30 pri lokomotivi pred ŽP Maribor. Hrana in pijača iz nahrbtnika, v vinotoču Jošt ter od dobrih ljudi ob poti. Strošek izleta znaša 6 evrov. Prijavite se preko spleta ali v pisarni PD Ptuj (Prešernova ulica 18, Ptuj) do petka, 13. januarja. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20220115, namen Urban. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Zdravju naproti - gora Oljka Sobota, 21. januar Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo naše telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 21. januarja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z avtobusom ali kombi-ji popeljali do Šmartnega ob Paki (odhod z ž.p. Pragersko ob 6.45). Odhod iz Slovenske Bistrice ob 7.00 pri Lidlu. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Sa-vinjskih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk na Polzelo in se do izhodišča vrnili z vlakom. Popoldan pa se bomo še sprehodili po sprehajalni učni poti okoli Braslovškega jezera. Do 16.30 se bomo nato vrnili nazaj v Ptuj. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Strošek izleta znaša 15 evrov. Prijavite se preko spleta ali v pisarni PD Ptuj do torka, 17. januarja. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20230121, namen gora Oljka. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. torek • 10. januarja 2023 Za kratek čas Štajerski 17 Na Zahodu se je pojavila šele v 18. stoletju, ko so jo tajski veljaki pričeli poklanjati evropskim dostojanstvenikom, ki so bili na obisku na Tajskem. Zaradi njenega eksotičnega videza so nemudoma očarale Evropejce. Poleg presunljivega videza je znana tudi po svoji izraziti vokalnosti - velja namreč za eno izmed najbolj vokalnih pasem. Za razliko od številnih drugih pasem resnično izhaja iz dežele, katere ime nosi, namreč iz Siama, kakor se je prej imenovala Tajska. hrvaška pristaš rock totalita-5kupina rizma gozd herce-govec dramaturgie» ratej naravovarstvenih ameriški inovator revolverja (samuel) AVTOR: JANEZ PRESEČNIK DLAKAVA ZDRAVILNA RASTLINA vef dolgih votlih REČI ricki lake AHGLO-AMERlSKA PLOSČIHSKA MERA C, VRSTA LUKA OKTAVIJA PO DOMAČE ZMAGA V ŠAHU v denarju izražena vrednost kulturni, nagrobni, naravni za&ita za dlani SESTAV-LJALEC PRATI KE Njeno telo je dolgo, gibko in vitko ter z dolgim repom. Glava je klinasta in z dolgim nosom. Oči so srednje velike, poševne, mandljaste in safirno modre, uhlji pa veliki in zašiljeni proti vrhu. Dlaka je fina, kratka in gladka. Zanimivo je, da se vse mačke skotijo bele, tipična temnejša obarvanost udov (noge, rep, uhlji in obrazna maska), po kateri slovi, pa se razvije šele kasneje. Na začetku je bila s tjulnjastimi oznakami, pozneje pa so se razvile tudi druge barvne kombinacije. Je družabna, igriva, glasna, inteligentna in prijazna mačka. Tedenski horoskop OVEN (21. 3. - 20. 4.) Nakazano je, da boste sloveli po svoji izvirnosti, pridobili boste mnogo novih idej in zamisli. Vsekakor prihaja čas, v katerem se boste izkazali kot dober govornik. Zanimivo je, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Tisti, ki ste rojeni proti koncu, pa se zavedajte, da se počasi daleč pride. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Bučna praznovanja so preteklost, čeprav vas čaka neka nenavadna ideja. Pridobili boste možnost, da se odločite in vzamete na delovnem mestu vajeti v svoje roke, kajti prihaja vaših pet minut. Zanimivo je, da boste sledili notranji modrosti in da se boste v ljubezni odprli kot nežen cvet lotosa. 0 C O TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Želeli si boste sprostitve in začrtani vsakdan boste izoblikovali tako, da boste pridobili obilico možnosti za prosti čas. Primerno je, da se odločite in se vpišete na telovadbo ali pa ste kako drugače aktivni. Če se odpravljate na kakšno zabavo, boste vi tisti, ki blesti. Vabile vas bodo razprodaje. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Razbrati je, da vas čaka ugoden teden, da se bodo stvari uredile in da boste počasi in zanesljivo napredovali. Posebno ugodne iztočnice vas čakajo pri denarnih zadevah. Odločili se boste za neko poslovno odločitev, ki bo prinesla spodbudne rezultate. Lotili se boste prenove doma. /aya/ai dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Točke usode se bodo zasukale v vašo korist. Prežeti boste z neko posebno energijo in tako boste dobili notranji smerokaz, kaj je prav in kaj ne. Doživeli boste več prijetnih srečanj in kreativnih namigov. Ugodnosti lahko pričakujete od osebe, ki je nasprotnega spola od vas. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Ljubezen vam bo podarila nevidno srečo in notranjo radost. Pridobili boste občutek, da so se točke usode zasukale tako, da imate od vsega vi korist. Vaše sanje bodo kaj kmalu postale resničnost, resnica pa je ta, da si morate postaviti meje. Finančno stanje vnaša v vas neko veseleje in dobre iztočnice. BLYTON, Enid - angleška mladinska pisateljica s psevdonimom Mary Pollock (1897-1968), ISAC, Emil - romunski pesnik (1889-1954), RITSMA, Rintje - nekdanji nizozemski hitrostni drsalec Hajdina • Ponovoletni sprejem pri županu V prihodnje jih čaka gradnja vrtca Župan občine Hajdina Stanislav Glažar in podžupana Franc Krajnc ter Ivo Rajh so v prvem delovnem tednu po novem letu, na dan Svetih treh kraljev, v občinskih prostorih gostili povabljene na ponovoletni sprejem. Utrinek s sprejema, ki so ga organizirali župan, podžupana in vodstvo občinske uprave. Večina gostov je bila predstavnikov društev, saj je društveno življenje pri sv. Martinu zares barvito in bogato. Povabljeni so bili tudi predstavniki šole in vrtca, župnik, kaplan, člani vaških odborov, poveljnik civilne zaščite in predstavniki zvez. Za glasbeni utrip sta poskrbela odlična mlada vokalistka, domačinka Lina Malinger, in Narmej Grager Lutarič na kitari. Oba sta aktivna v ptujskem kreativnem društvu Objemko. Zbrane na sprejemu je poz- dravil župan Glažar in voščil vse dobro v novem letu. „Današnja številčna udeležba je dokaz, da smo si tovrstnih srečanj želeli. V minulih dveh letih ponovoletnih sprejemov zaradi epidemije nismo organizirali. Začetek leta je priložnost, ko lahko naredimo obračun dela za nazaj in orišemo načrte za naprej. Trudili smo se, da smo za investicije pridobili državna sredstva. Med najpomembnejšimi projekti velja omeniti kolesarke, kanalizacijo in vlaganja v šolski prostor. Vse troje bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih, to pomeni dokončanje gradnje kolesarske steze in kanalizacije ter začetek gradnje vrtca. V prihodnje si želimo še večnamensko dvorano in medgeneracijski center, seveda bomo prisluhnili tudi potrebam po manjših, a prav tako pomembnih projektih. Pred nami je veliko izzivov, pripravljamo dokumentacijo in prostorske akte." Župan se je vsem navzočim zahvalil za prispevek pri delu in razvoju občine ter izjemno dobro sodelovanje. Poudaril je pomen vsakega posameznika in društev, ki so vključeni v javno življenje. Omenil je tudi uspehe, ki so jih Hajdinčani v minulem letu nizali na različnih področjih, od gasilskih, športnih do kulturnih in drugih. Veseli ga, da je v okolju prisotno prostovoljstvo. „Zato je beseda hvala največ, kar vam lahko dam," je poudaril župan hajdinske občine. MZ Ty^'V (21. 6. - 22. 7.) RAK Cveteli boste v vsej svoji lepoti in življenje bo kot prelep cvet. Zanimivo pa je, da boste postali nekoliko bolj skrivnostni in boste šli korak za korakom naprej po poteh življenja. Nekaterih stvari ne boste povedali na glas in ravno zaradi tega bo spodbudno, da si občutke napišete. LEV (23. 7. - 22. 8.) Odprle se vam bodo nove poti in razmišljanje. Skozi pogovor boste napredovali in drugi ljudje vam bodo kot ogledalo in učitelji. Dobre iztočnice bodo nakazane v skupinskem delu, seveda pa je resnica tudi ta, da se počasi daleč pride. Ne pozabite negovati svojega notranjega otroka v sebi. k DEVICA I (23. 8. - 22. 9.) Zavihali si boste rokave in se lotili vseh tistih drobnih stvari, za katere prej ni bilo časa. Zdelo se bo, da boste naredili načrt in pridobili že prve rezultate. Sproščujoče bodo delovale tehnike sproščanja, še posebej meditacija. Dom pa bo prostor, kjer boste prežeti s svežo in dinamično energijo. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Nekoliko bolj se boste zapirali vase in menili, da vas ljudje ne razumejo. Nesoglasja v ljubezni so posledica tega, ker se še niste naučili brati med vrsticami. Konec koncev pa bo pogovor ključ do uspeha. Zopet se boste odločili za delo, toda ob vas je nekdo, ki vas ima srčno rad. W VODNAR ^r» (21. 1. - 18. 2.) Končno boste pridobili zaupanje vase in se delno rešili bremena preteklosti. Izkušnje so vendarle pomembne in končno boste lahko tudi sami dokazali, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Ne iščite pa bližnjic, kajti so zgolj zavajajoča iluzija. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Po razpotjih življenja boste plavali in uživali v tistem, kar vam pride na pot. Ne boste pretirano družabni, iskali boste samoto, ki bo naravna oblika meditacije. Toda zavedati se morate, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Na delovnem mestu pa vas čaka dobra in ugodna priložnost. Foto: MZ 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Nove metode v lepotni kirurgiji Pomlajevanje brez kirurškega liftinga Staranje je naraven življenjski proces, ki poteka v vseh organih, najopaznejše spremembe pa so vidne na koži. V želji po ohranjanju mladostnega videza uporabljamo različne kirurške in nekirurške postopke, ena izmed najnaprednejših in v zadnjem času zelo priljubljenih metod nekirurškega pomlajevanja pa je terapija HIFU, pri kateri so rezultati doseženi z lokalnim termičnim učinkom. Gre za uporabo fokusiranega ultrazvoka visokih moči za segrevanje globokega dermisa (usnjice) in spodaj ležečega subdermalnega povezovalnega tkiva (SMAS) na 60 do 70 stopinj Celzija. Toplota povzroči majhne, dobro definirane in kontrolirane cone toplotne poškodbe v globokem dermisu in spodaj ležečem subdermalnem povezovalnem tkivu, ne da bi pri tem poškodovala povrhnjico oziroma površino kože. S terapijo HIFU tako delujemo na kožo in tudi podkožne strukture, kar je bilo do zdaj mogoče le s kirurškim liftingom. HIFU povzroči natančno in selektivno kolagensko denaturacijo v koži, kar vodi do skrčenja in skrajšanja kolagenskih vlaken, čemur sledi regeneracijski odgovor kože na poškodbo s tvorjenjem novega kolagena. To pa prinaša pomlajevanje in učinek liftinga, večjo elastičnost in čvrstost kože ter zmanjšanje gub. Okrevanja po posegu praktično ni in stranka lahko takoj nadaljuje svoje obveznosti, saj po terapiji HIFU na koži ni vidnih sprememb. Po tretmaju je mogoče opaziti le kratkotrajno rdečico in občutek rahle bolečine kože na dotik, ki izzveni v nekaj dneh. Za koga je primerno nekirurško zatezanje obraza z ultrazvokom? Terapija je primerna za vse, ki imajo zmanjšan tonus in povešeno kožo ter izražene gube. Terapija HIFU se za dvigovanje in učvrstitev kože uporablja tudi na predelu vratu, podbradka, dekolteja in drugih področjih telesa. Odlične rezultate kaže pri odpravi podbradka in oblikovanju telesa z odpravo viseče kože. V grobem bi lahko dejali, da je pomlajevanje s to tehnologijo namenjeno ljudem, ki si iz različnih razlogov kirurškega posega ne želijo, mlajšim osebam z začetnimi znaki staranja in tistim, pri katerih bi bil operativni poseg preveč tvegan. Koliko časa so opazni rezultati in koliko ponovitev postopka se priporoča? Rezultati terapije HIFU so vidni takoj po izvedeni terapiji zaradi krčenja kožnih struktur, vendar postopek nastajanja kolagena in regeneracije lahko traja tudi nekaj mesecev, zato je za realne rezultate treba počakati od tri do šest - S Laura Sardinšek pri delu mesecev, proces obnove in regeneracije kože pa lahko traja tudi do 12 mesecev. Že po eni terapiji koža postane bolj napeta, izboljša se tonus kože in gube postanejo manj izrazite. Trajnost rezultata je odvisna od posameznika in stanja kože, terapijo je priporočljivo ponoviti enkrat na dve do tri leta, saj procesa staranja ne moremo zaustaviti. Ali je terapija HIFU učinkovit nadomestek liftinga obraza? S to terapijo delujemo na kožo in tudi globlje podkožne strukture, česar ne moremo doseči z nobeno drugo pomlajevalno tehniko in kar je bilo do zdaj mogoče le s kirurškim liftingom. S terapijo HIFU dosežemo zategovanje kože in učinek liftinga brez uporabe invaziv-nih kirurških postopkov in injekcij. Rezultati terapije so v veliki meri odvisni od predhodnega stanja kože in tkiva ter starosti osebe. Najboljši rezultati so doseženi pri osebah nad 30 let z lažjo in srednjo izraženo povešenostjo tkiva. Pri starejših osebah z izrazito pove-šenostjo kože in tkiva je postopek treba večkrat ponoviti, kljub temu pa ne moremo doseči rezultatov, kot bi jih dosegli s kirurškim liftin-gom. S krčenjem kolagenskih vlaken v koži in spodaj ležečih tkivih Foto: Luka Svigelj dosežemo učinek liftinga, a terapija ne more nadomestiti kirurškega zategovanja tkiva. Pomembno je, da ima oseba realna pričakovanja glede rezultatov terapije. Kdaj priporočate terapijo HIFU in kdaj nekirurški lifting z nitkami? Ker je staranje obraza večplastno, je treba tudi k pomlajevanju pristopiti na podoben način. Medtem ko s terapijo HIFU delujemo predvsem na kožo in vezivno plast podkožja, lahko z nitmi delujemo tudi na maščobne komponente. Med staranjem se maščobni predelki obraza spuščajo in povešajo ter tako rušijo privlačnost in mladostno polnost obraza. Na obrazu se zarišejo vse bolj grobe gube, ki ga delajo strožjega in bolj utrujenega, kot se v resnici počutimo. S terapijo HIFU napne-mo kožo, spodbujamo naravni proces tvorjenja kolagena, z nitmi pa obrazne strukture postavimo nazaj na svoje mesto - dvignemo lahko lica, zabrišemo nazolabialne in marionetne gube ter odstranimo vrečke odvečnega tkiva, ki se nakopiči ob straneh spodnje čeljusti. Pomlajevanje z nitmi in HIFU sta tehniki, ki delujeta najbolje takrat, kadar ju kombiniramo. Zoran Franc Predstavljamo vam 11 kandidatk Katera bo Slovenka leta 2022? Leto je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija. Aktualna Slovenka leta Nika Kovač, ki jo je spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa - kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je ostalo 11 imen. Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52,1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije (točen datum bomo objavili v eni naslednjih številk) izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih portalov naše hiše, a le en glas na dan. Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta! _ v v Prof. dr. MAJA CEMAZAR je biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu SmartGene.si. Projektu, zaradi katerega je Slovenija danes druga država na svetu, ki v klinični študiji preizkuša gensko zdravilo z interlevkinom 12 na bolnikih s kožnim rakom. Zdravilo okrepi imunski sistem ter s tem uničuje in preprečuje tumorje, celice pa spodbudi, da ga začnejo proizvajati same. Ta preboj pa ni omejen le na eno vrsto raka in eno zdravilo. Z njim je ekipa vzpostavila okolje za razvoj drugih genskih zdravil za bolezni, ki pestijo človeštvo. Kot pravi sama - cilj raziskovanja v medicini niso le nove terapije, temveč da bodo imeli dostop do njih vsi, ki jih potrebujejo. t O.. JI Foto: Pexels.com GLORIA KOTNIK je deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb. To ni bil le največji športni uspeh kariere, nagrada za življenjsko delo, kot sama pravi. Od letošnjega leta je končno tudi profesionalna športnica. Ogromno ovir je bilo na njeni športni poti; dvakrat je izgorela, drugič je bilo celo tako hudo, da brez protibolečinskih tablet ni več mogla zaspati, zato je za nekaj časa prekinila kariero. Vmes je postala mamica, spremenila razmišljanje, življenjski slog in pričakovanja ter se neobremenjena vrnila. Kot zmagovalka. Njena zgodba je vzor mnogim, ne samo v športu. Njeno sporočilo pa je, da če se boriš, vztrajaš, ne obupaš in si resnično želiš, je trud enkrat poplačan. Dokler si želiš, pravi, ni nikoli prepozno! Foto: Pexels.com ERIKA OBLAK je zagrizena okoljevarstvenica. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas. Skupaj z ekipo Eko kroga - že nekaj let je njihova gonilna sila iz ozadja - je s svojim znanjem podprla prebivalce v okolici cementarne Salonit Anhovo, nenehno opozarja na neučinkovitost okoljskega nadzora, bila je del ekipe lanskega referenduma za vodo. Od lanske jeseni vodi kampanjo Eko kroga, katere cilj je vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač tudi v Sloveniji. Politika je pobudo skoraj enotno podprla, podpirajo jo proizvajalci pijač, v treh letih bi lahko začela delovati. Tako to gre, pravi Erika, počasi in vztrajno, s sodelovanjem in povezovanjem pridejo zmage! Foto: Pexels.com HIFU tehnika je primerna tudi za pomlajevanje podbradka. Foto: Luka Svigelj Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si. petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 19 Slovenija, Podravje • Fotolov - manj poznana in izkoriščena veja turizma Namesto s puško na lov s fotoaparatom Kadar pomislimo na fotolov, se nam običajno prikažejo podobe afriških prostranstev, po katerih se možje v safari oblačilih vozijo v džipih in v fotografske posnetke lovijo utrinke iz življenja mogočnih divjih živali, od levov, nosorogov do slonov. Ali pa nekje na severu čakajo, da v objektiv ujamejo polarnega medveda. Gre za neke vrste lovce, ki pa namesto puške s seboj na lov raje vzamejo fotografske aparate, tudi filmske kamere. Za takšno fotografijo so ljubitelji narave in prosto-živečih živali pripravljeni odšteti velike denarje, to tržno nišo pa so mnogi po svetu in v Evropi že izkoristili, saj ponujajo turistične pakete, ki vključujejo možnost fotolo-va. Če torej govorimo o butičnem turizmu, potem ne moremo mimo naravoslovne fotografije. Kako pa je s tem pri nas? Okoljsko ozaveščeni turisti Slovenija je izredno bogata z živalskimi vrstami, ljudem, ki prihajajo na fotolov, pa so zlasti zanimivi dolenjski in notranjski gozdovi. Kot pravijo v Lasu Notranjska, kjer so s pomočjo EU-sredstev razvili inova-tivni turistični produkt Cerkniško jezero, v okviru katerega ponujajo tudi fotolov, so gostje večinoma angleško govoreči in okoljsko ozaveščeni, v spremstvu vodnika-lov-ca pa lahko opazujejo in fotografirajo rjavega medveda, risa, volka, divjega prašiča, jelene, srne, lisice in ostale živali. Tri- do štiridnevni paket jih stane okrog tisoč evrov. Opazovanje divjadi poteka v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, skupine pa štejejo od ene do štiri osebe. »Obisk je vsako leto večji, največ je Francozov, Špancev, Angležev, Avstrijcev in Italijanov,« razlaga vodnik Jelen Anton Marinčič, tudi vodja intervencijske skupine za velike zveri za Notranjsko-Primorsko in vodja lovišča s posebnim namenom. »Za štiri italijanske univerze izvajamo izobraževanja in praktični prikaz upravljanja habitata medveda oziroma zveri v lovišču s posebnim namenom. Študentje nato svoja doživetja opišejo sorodnikom, prijateljem in tako se reklama širi od ust do ust, opazovanje medveda pa promoviramo tudi na spletni strani lovišča.« Štajerski fotolov na ptice Fotolov kot turistično perspektivo so prepoznali tudi v ekipi Fo-tonatura, leta 2018 ustanovljenega koroškega podjetja, ki je podobno kot kolegi na Notranjskem razvilo integralni turistični produkt Fo- Foto: Janez Zalig V Sloveniji je najbolj atraktiven fotolov na rjavega medveda, v severovzhodnem delu države pa na svoj račun pridejo zlasti ljubitelji ptic. Hrvaškem, je štajerska fotolovišča, namenjena zlasti pticam, razdelil na dva dela. V prvem je okolica Rač s krajinskim parkom Rački ribnik, v katerem je prisotnih več kot 210 vrst ptic, 50 vrst kačjih pastirjev in 12 vrst dvoživk, v času spomladanske in jesenske selitve ptic pa se tam ustavijo jate kormoranov, rac, gosi, galebov, pogoste so tudi ujede. V drugem delu je Prlekija z okolico Ormoža in Ljutomera, kjer lahko ljubitelje fotolova zlasti v Ormoških lagunah v objektiv ulovijo pomembna gnezdišča vodnih ptic, območje pa je tudi ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Ambraham Fotokluba Diana Čeprav se zdi drugače, ima fotolov v Sloveniji dolgo tradicijo, ki pa nekoč ni bila povezana s turizmom kot gospodarsko panogo, ampak zgolj s fotografijo in ljubeznijo do narave. Že pred pol stoletja, leta 1972, je bil namreč na pobudo Lovske zveze Slovenije ustanovljen Fotoklub Diana, v katerem so delovali lovski, kasneje tudi širše naravoslovni fotografi. Abrahama bodo proslavili 19. januarja 2023 s krajšo slovesnost v domu slovenskih lovcev Zlatorog v Ljubljani, ker ima klub poleg Lovske zveze Slovenije svoj uradni sedež. Ob tej priložnosti bo na ogled okoli 30 izbranih najboljših in najlepših fotografij s fotolova. _H Foto: pexels.com tolov v vzhodni Sloveniji. Ekipo fotografov-pustolovcev ter zaljubljencev v naravo in živali vodi Janež Žalig, ki je potoval po številnih destinacijah fototurizma po vsem svetu, njegova največja želja pa je Slovenijo z njenimi številnimi živalskimi vrstami in raznoliko naravo predstaviti svetu. »S pomočjo fototurizma želimo ozaveščati in biti družbeno odgovorno podjetje, ki bo pomagalo nevladnim organizacijam in delovalo v smeri ohra- njanja narave in živalskih vrst.« V svoji ponudbi za fotolov imajo za zdaj tri slovenske destinacije: Koroško z Mežiško dolino, Dolenjsko ter Štajersko. Njihova koroška lovišča so namenjena fotografiranju gamsa, divjega petelina, orla, jelena in srnjadi, na Dolenjskem pa je seveda glavna atrakcija rjavi medved. Žalig, ki si v prihodnje želi sodelovati z najboljšimi na področju naravoslovne fotografije in razvoj fototurizma v Sloveniji in na Foto: Jure Novak V Ormoških lagunah gnezdi tudi mali ponirek. V gozdu je človek le na obisku V Ormoških lagunah so zabeležili že 29 gnezdečih vrst vodnih ptic, med njimi mnoge ogrožene in redke vrste. V času selitve se tam redno pojavlja 30 vrst, njihovo število v selitvenem obdobju pa lahko doseže tudi več deset tisoč ptic, med katerimi so najštevilčnejši močvirski martinci in togotniki. Čeprav je lahko fotolov kot tržna niša dobra poslovna priložnost in privlačna turistična dejavnost, pa pri tem ne gre pozabiti, da je treba pri turizmu, ki je povezan s prostoživečimi živalmi, delovati tako, da ne ogrožamo njihovega habitata. Kadar se namreč znajdemo v gozdnem prostoru, smo mi na obisku pri zvereh in ne one pri nas, to je pravilo številka ena. Fo-tolov omejuje tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki med drugim pravi, da je živali prepovedano vznemirjati in zalezovati, druga omejitev pa je uporaba objektov (prež, krmišč) upravljavca lovišča brez njegovega soglasja. Fotografiranje je torej dovoljeno le, če z njim živali ne vznemirjamo in če imamo zanj soglasje upravljavca lovišča. V izogib nevšečnostim zato Lovska zveza Slovenije priporoča fotolov pod vodstvom strokovno usposobljenega vodnika. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pa so se pred petimi leti lotili nepotrošne rabe z rjavimi medvedi v turizmu ter v okviru projekta Life Dinalp Bear izdali tudi publikacijo s posebnimi priporočili za razvoj tovrstnih produktov. Senka Dreu Slovenija • Poraba mesa v EU in svetu Slovenec poje 89, Američan 125 kg mesa na leto Kot kažejo podatki statističnega urada (Surs), je prebivalec Slovenije v letu 2021 v povprečju pojedel nekaj več kot 89 kilogramov mesa. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki je okoli 70 kilogramov, kar je sicer podatek iz leta 2018. Največ pojemo svinjine, kar 32,7 kilograma, in perutninskega mesa (31 kg) ter v povprečju okoli 20,5 kilograma govedine. V Evropi sicer največ mesa pojedo Španci, in sicer v povprečju 94,04 kilograma na leto. Sledijo Avstrijci (90,87 kg) in Francozi, ki po lestvici Združenih narodov zaužijejo okoli 86,76 kg mesa na leto. Prvi na svetovni lestvici pa so Američani, letno povprečje na prebivalca je 125 kilogramov. Vegetarijanski kalkulator na Usatoday.com sicer kaže, da bo povprečen človek v življenju pojedel 7000 živali. Kolikšen delež sveta uživa meso Anketa Statista Global Consumer Survey, opravljena v 39 državah, je pokazala, da meso uživa 86 odstotkov ljudi - pri čemer je bilo poudarjeno, da kljub trendu mesnih nadomestkov in rastlinskih izdelkov uživanje mesa ostaja norma skoraj povsod po svetu. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se po svetu najpogosteje uživa svinjina (36 %), sledijo perutnina (33 %), govedina (24 %) ter kozje in ovčje meso (5 %). NIJZ: »Manj mesa in več rib« Prehranske smernice priporočajo največ 455 gramov kuhanega pustega rdečega mesa na teden, da bi izpolnili priporočila za železo in cink. To je približno 65 gramov mesa na dan ali ena večja porcija, 130 gramov, vsak drugi dan. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da po njihovih podatkih prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanja rib premalo. »Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečen prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa povečati delež rib. To priporočilo lahko dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe. Če že uživamo mesne izdelke, naj pri tem velja previdnost pri izbiri - izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa (na primer šunka, piščančje prsi), in ne tistih, kjer je struktura homogena. Pri tem naj bo potrošnik pozoren predvsem na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov (na primer ojačevalcev arome).« Ob zdravstvenem vidiku pa se vse bolj poudarja tudi podnebni: živinoreja v svetovnem merilu predstavlja okoli 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, poleg tega je ogromen porabnik vode, k podnebnim spremembam pa prispeva tudi krčenje pragozdov za kmetijska zemljišča. Zmanjšanje svetovne porabe mesa je tako eden od ključnih dejavnikov v boju proti podnebni krizi. Katera država v Evropi je najbolj vegetarijanska Na Sursu so pred kratkim objavili sveže podatke za leto 2021, kjer so zapisali, da sta pomemben del zdrave prehrane tudi sadje in zelenjava. »Prebivalec Slovenije je leta 2021 porabil povprečno 109 kg sadja in 119 kg zelenjave. Poraba slednje v zadnjih 20 letih narašča, poraba sadja pa niha, verjetno tako kot letine sadnih vrst,« so zapisali. Količina potrebne zelenjave je odvisna od starosti in spola. Toda v povprečju je to za odraslega približno 240 gramov na dan ali 87,6 kilograma na leto - kar izpolnjuje nekaj več kot polovica evropskih držav. Na vrhu evropskih držav po uživanju sadja in zelenjave je Hrvaška, ki beleži kar 302 kilograma na osebo, sledita ji Albanija (298 kg) in Severna Makedonija (296 kg). Najmanj zelenjave in sadja pojedo na Nizozemskem (58 kg), Slovaškem (64) in Norveškem (71). Najbolj priljubljena zelenjava na svetu, glede na pridelavo, je krompir, sledita manioka in paradižnik, nato je na vrsti sadje: banana in lubenica. Sledijo čebula, sladki krompir, kumarice, jabolka in pomaranče. Eva Jandl 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Ptuj • Branko Cestnik predstavil zgodovinski roman Šesti pečat y »Šesti pečat je moj prispevek k poznavanju Viktorina Ptujskega« Na decembrskem Viktorinovem večeru je sodeloval Branko Cestnik, p. klarinetinec, duhovnik, teolog, filozof, pisatelj, kije bil leta 1965 rojen na Ptuju. Po nadvse uspešnem in odmevnem prvencu Sonce Petovioneje v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju predstavil svoj najnovejši roman z naslovom Šesti pečat Gre za drugi roman v trilogiji, ki jo je zastavil s prvim romanom. Šesti pečat je roman o zadnjem poskusu Rimskega cesarstva, da prepreči nastop krščanske dobe, o preganjanju panonskih kristjanov v času Dioklecijana, o mučeništvu in smrti škofa Viktorina Ptujskega. Prvi roman se začne leta 163 po Kristusu, Šesti pečat leta 284. „Ne vemo točno, kaj se je kakšno leto dogajalo v antičnem, rimskem Ptuju, tudi o Viktorinu Ptujskem nihče nima točnih podatkov, zato sem jih iskal v širšem kontekstu. Okrog leta 280 so germanska plemena znova vdirala čez panonsko ravnico in prišla vse do Ptuja, do Mure, do Drave ... Takrat so bili spet glavni Kvadi, pred katerimi so naši ljudje bežali v hribe. Verjetno so bežali in se skrivali po Pohorju, vsaj za kakšno leto, dokler nevarnost ni minila. Iz takšnih drobcev pisateljska domišljija zgradi celotno zgodbo. Takrat je bilo veliko vpadov, iz drugih virov pa vemo, da so kristjani takrat razmišljali, da ti vpadi, ki so se dogajali, že napovedujejo konec sveta. Iz domnevnega bežanja Ptujčanov na Pohorje, skrivanja pod Pohorjem in kasneje vračanja na svoje domove v smeri od Slinovce proti Staršam, sem tudi začel svoj novi roman," je pojasnil p. Cestnik. Vsi poznamo Sedmi pečat, znameniti Bergmanov film. Ti pečati so iz Apokalipse; prvi štirje so Apokaliptični jezdeci (kuga, vojna, Foto: Črtomir Goznik Šesti pečat je zgodovinski roman o preganjanju kristjanov v antičnem Ptuju v času, ko je oblast še zadnjič poskusila izbrisati krščanstvo na tleh rimskega imperija. Roman Šesti pečat je že kmalu po izdaji pritegnil veliko bralcev. Tudi v novem romanu je svojo mojstrsko pripoved p. Cestnik naslonil na arheološke in zgodovinske vire, s pisateljsko domišljijo pa rekonstruiral številna vprašanja tistega časa, o katerih so razpravljali v krščanski skupnosti. Pretresljiv del romana pa predstavlja trpljenje preganjanih kristjanov in usmrtitev samega Viktorina Ptujskega, ki predstavlja njegov vrhunec. lakota, smrt), peti pečat je ubijanje kristjanov, nato pride šesti pečat. Viktorin Ptujski razlaga, da šesti pečat (ko se trese smokva, zvije nebo, padajo zvezde in se zamenjajo gore in doline) pomeni tako hudo preganjanje kristjanov, da bosta cerkev in krščanstvo izginila. Ob prebiranju Viktorinove razlage šestega pečata iz Apokalipse si je p. Branko Cestnik literarno zamislil Šesti pečat, ki ga je napovedal Viktorin, o njem premišljeval, potem pa se je tudi zgodil: strašni napad države na cerkev. „Dioklecijanovo preganjanje kristjanov od leta 303 do okoli leta 306 leta, zlasti na današnjem Bližnjem vzhodu, je bilo dejansko genocidno. Tudi na Ptuju so imeli kristjani vse štiri Dioklecijanove odloke proti krščanstvu, ki so se jih morali držati, da je prišlo do popolnega uničenja krščanskega življenja, vsaj javnega. Tudi nekaj vodilnih kristjanov so pobili, ker so to delali povsod. Viktorin je napovedal Šesti pečat, videl je, kako se je vse uničevalo, kako so ljudje izgubljali vero, ker je država napadla vse verne. Po šestem pečatu bo prišel sedmi, sledil bo konec. Za slovenski prostor je Viktorin Ptujski izjemno pomembna osebnost V prvi knjigi p. Cestnika se je krščanska skupnost šele ustanavljala, v drugi pa je že dobro organizirana. Ptuj je v času Šestega pečata videti tako kot danes, ko se župniki sprašujejo, zakaj ljudje ne hodijo k maši. Pri Viktorinovem opisu teoloških skupnosti gre za skupine Foto: Črtomir Goznik P. Branko Cestnik je predstavil svoj najnovejši roman Šesti pečat. kristjanov, med njimi je tudi ena, ki ji danes rečemo „oddaljeni". Na začetku so bili malo zraven, pa za velike praznike pridejo, ko se dobro je, potem pa jih več ni. Za slovenski prostor in Slovence je Viktorin Ptujski izjemno pomembna osebnost. Žal pa Slovenci o tem zelo malo vedo. Ptuj je sploh najbolj kompetentno okolje, kar zadeva Viktorina. Tu deluje Vikto-rinovo društvo, ki pripravlja Vik-torinove večere, pevski zbor se imenuje po njem, kip je na Ptuju, leta 2003 je na Ptuju potekal tudi simpozij ob 1700. obletnici njegove smrti. Viktorin je bil škof in V V I mucenec, a še danes nima kapele Spisi Viktorina Ptujskega so se najbolj ohranili na zahodu, v Angliji, na Irskem, ne pa tudi v okolju, kjer je živel. Od tam smo jih potem preko srednjeveških kodeksov dobili nazaj. Zato je verjetno prišlo tudi do zmote, da so ga predstavljali kot Francoza. „Šele Slomšek je dosegel dokončno pravico, da se Viktorina časti na Ptuju, da lahko ima oltar. Očitno je Viktorin prišel na Ptuj v drugi polovici 19. stoletja, v času nacionalnega prebujenja, ko smo bolj odkrivali Cirila in Metoda, ker sta pomagala naši slovanski identiteti. Odkrivanje Viktorina ni bilo temeljito. Šele leta 1990, ko smo začeli bolj celovito gledati zgodovino, smo začeli bolj spoštovati tudi antiko, v cerkvenem okolju je tudi Viktorin začel bolj živeti. Še zdaj pa nima kapele, bil pa je ptujski škof in mučenec. Vsaj zaenkrat tudi ni dokazov, da bi kak drug pisatelj pred njim pisal na slovenskem teritoriju. On je bil prvi, pisati je začel okrog leta 260, 270, pisal je v latinščini, kar je odstopalo do standarda tistega časa, ko so pisali v grščini. Z zgodovinskega, literarnega vidika je to pomembno, je naš prvi pisatelj. Tudi moj roman Šesti čut, ki je skoncentriran okrog Viktorina, je prispevek k temu, da ga bomo bolj sprejeli, ob tem pa spoznali tudi širšo skupnost, družinsko življenje, preganjalce in politiko tistega časa ter mitraiste. Tudi ptujski arheologi bi morali povedati, kje predvidevajo, da je bila njegova cerkev, kje bi lahko deloval. Za zdaj je ena lokacija na Spodnji Hajdini, kjer so na dveh mestih našli ostanke najzgodnejših cerkva, ena je tudi na Panorami. To pa bo zelo težko, zaradi Atile in vseh hord za njim, ki so Ptuj požgale in porušile, ter zaradi gradnje srednjeveškega Ptuja vstran od antičnega. Ptuj se je selil z Vičave pod grad," avtor bolj ali manj osvetli pomen Viktorina v slovenskem prostoru in za Slovence. Viktorin Ptujski je tudi eden izmed prvih, ki sploh omenja 25. december - božič. Predstavitev sta z nastopom obogatila Ela Matjašič Kmetec in Luka Gojkošek iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. MG Slovenija, Podravje • Podnebne spremembe spreminjajo tudi navade ptic selivk Letos čez zimo pri nas ostalo največ štorkelj doslej Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opaža, da v Sloveniji prezimuje vedno več belih štorkelj, ki se vse manj odločajo za selitev v tople kraje. To zimo jih pri nas prezimuje največ doslej, našteli so jih 11. Prezimovanje štorkelj značilno za vso Evropo Prezimovanje štorkelj sicer ni le slovenski fenomen, ampak postaja značilen vzorec za vso Evropo. Španske bele štorklje so se na primer v preteklosti selile čez Gibraltar v Afriko, danes pa se skoraj ne selijo več. Hrano iščejo tudi na smetiščih. Novi vzorci prezimovanja se prenašajo na potomce in tako se ustvarja nov trend življenjske strategije vrste in populacije, je pojasnil Denac. Foto: Pixabay Kot pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), so štorklje, ki se ne selijo, v prednosti. Mraz jih ne ogroža, glavno je, da imajo dovolj hrane. »Pet do deset štorkelj v Sloveniji pozimi ni več redkost, to je naše novo naravno stanje,« je povedal direktor DO-PPS Damijan Denac. Gre za trend, ki moramo povezati z globalnimi podnebnimi spremembami. »Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec,« je dejal. Štorkelj ne zebe, ostajajo zaradi hrane Razlog za selitve v tople kraje sicer ni mraz, ampak hrana. Ptice sledijo virom hrane, ki jih pozimi pri nas primanjkuje. »Temperatura ni problem, kot zmotno mislijo ljudje. Štorkelj ne zebe,« je pojasnil Denac. Tudi če so temperature nižje, je štorkljam pomembno, da najdejo hrano in »očitno jo najdejo, saj prezimujejo. »Hranijo se z malimi sesalci, ki jih najdejo na njivah, ter z ribami in raki, ki jih lovijo po me- lioracijskih kanalih. Občasno jim tudi ljudje nastavijo hrano, sploh če zapade sneg,« je dodal direktor DOPPS. Prva štorklja je v Sloveniji prezimila leta 1973 Po znanih podatkih DOPPS so prvo prezimujočo belo štorkljo v Sloveniji registrirali leta 1973. Od takrat do leta 2000 so beležili posamezna prezimovanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin, po letu 2000 pa postaja prezimovanje vse bolj »običajno«. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa njihovo število narašča. Selitev je sicer za ptice veliko tveganje in stres. Premagati morajo velike razdalje, nanje prežijo nevarnosti, »prisoten je zelo intenziven lov na seleče se ptice«, je opozoril Denac. Velika težava so tudi visokonapetostni daljnovodi, ki stojijo sredi selitvenih poti, kjer dnevno migrira po 100.000 ptic, ne samo štorkelj, ampak tudi velikih ujed in čapelj. Tam zato prihaja do številnih trkov in poginov ptic, je dodal. Štorklje, ki ostanejo, imajo veliko prednosti pred ostalimi Verjetnost, da ptica pogine med selitvijo, je zelo velika, po drugi strani pa je prav tako zelo velika verjetnost, da preživi milo zimo. Tako je tveganje manjše, če ostane. Štorklje, ki ostanejo, so po besedah direktorja DOPPS pravzaprav v veliki prednosti pred tistimi, ki se selijo. »So prve, so že tukaj, izberejo lahko najboljša gnezda, najboljše habitate.« Sta petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Lepi spomini ne bledijo Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXII., ŠT. 21 Ptuj, 7. junija 1979 YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA CENA 4 DINARJE LJUDSTVA IZ VSEBINE Človek si srečo ustvari sam (stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Polskave (stran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetletnik za volanom (stran 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V brigadirskem naselju v Dor- odprli republiško mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice razen brigadirjev brigade Milke Sober — Naiaše iz Črnomlja in MDB Tone Tomšič iz Ljubljane — Moste Polje, bili prisomi ludi Jože Poglajen in Geza Farkaš, oba člana sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS, prosiovoljnega dela nekoč in danes icr zaželel dobrodošlico in čim več delovnih uspehov. Za lem je v kulturnem programu nastopila skupina pionirjev iz OS Dornava, brigadirjem pa sta izrekla doEFo-došlico in željo po tesnejšem ^delovanju tudi Anton Velikonja, cije pri RK druZbeno-I SO Ptuj, mladinske delovne a ZSMS, predstavniki političnih organizacij domačini ter predstav občinskih konferenc mladih iz katerih bodo sodelovali brigadirji na letošnji MDA SG 79. Slavnostni govornik jc bil Franc fuš. k KS D predsednik tamkajšnje mladine. Slovesno otvoritev letošnje MDA SG 79 je opravil Jože Poglajen: Marko Potočnik, komandant letošnje akcije pa je v imenu vseh brigadirjev obljubil, da bodo delali z vsemi svojimi močmi in zavzetostjo. Takoj po otvoritveni slovesnosti je bila v novi OS Dornava druga seja skupščine MDA SG 79, pod predsedstvom Franja Cnilška. sodelovalo MDA SG sodelovalo prek 500 brigadirjev iz občinskih konferenc Črnomelj, Ljubljana Moste Polje, Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor -v-o, zdravo, FOTO: M. Ozmee Izola, Nova Gorica, Brežica, Ljubljana — Bežigrad, Kočevje, Šentjur, Radovljica. Radlje in Sevnica, Osnovni program dela na trasi zajema izgradnjo vodovodnega omrežja v dolžini 8.400 m, za prek 35,000 delovnihuT P°ra '' Drugi dan bivanja v Dornavj so si brigadirji obeh ogledali znamenito in hidroelektrarno SD II 'v Forminu, zvečer pa so se podrobneje spoznali še ob tabornem ognju. V ponedeljek zjutraj so prvič zasadili kramp in lopato v Oolanah pri Boriti, ter nadaljevali z delom svojih lanskoletnih predhodnikov. Proti Cirkulanam sedaj že izkopan dobršen del srigad najprej S SEJE KOMITEJA 0K ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Na zadnji razširjeni seji občinskega komiteja — sodelovali so tudi ,tln:, ^Vn" UP'Ti'K Z,KJ-so Clani komilc a delovanje članov ZK znotraj delegatskega sistema in v svojih kritičnih ocenah P,mi '.,'. u,reZT"T' Sxanja ?,a,tem P°droiju- Uvodoma je sekretar Milan Kneževtc ocenil dosedanjo aklivnosl ter izpostavil nc-efvMem HonnlnTb0S!!- r1 ^J*^»0 Pojavljajo. Ostali razpravljala so ga v tem dopolnil, „i dali tudi konkretne predloge za delo v prihodnje ohain^Tfn Je bllo ramcnJeni delovanju delegacij « skupščino občinske n samoupravnih interesnih skupnosti - za zbore uporabnih™; da druzbcnopo'i'iine organizacije nosijo odgovornost za ."eiegalov. saj so neločljiv del delegatskega sistema, čeprav v tei ?™/'nv5a,50 msm°. dodelali. Prizadevati pa si je za akcijsko enotnost vsen Ul O ki pogojuje dobro in enovito delo v delegacijah, saj je težišče dela v družbenopolitičnih organizacijah. del^l^ir^^,^ je dol?knila ,udi vprašanja dela komunistov v delegacijah za zbore izvajalcev samoupravnih interesnih skupnosti Izvajalci in strokovne službe intleresnih skupnosti se namreč 5e vedno ^,?a7daj0 SV°jC Vl0g° .v sis,cmu- Mnogokrat prav delegati v t - zastopajo svoje osebne interese in izražajo na sejah skupščin svoja osebna mnenja, ker se delegacije za zbore izvajalcev ne S^ttffiSfn običajno pa so delegaciTaTor širno, nMvnih čir .' -K i' a delovne skuPnos" Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti se morajo zavedati da so v »službi« delegata in delegacij uporabnikov, da delajo predvsem zanje, zalo bi nm™rinnT™ '"'t' bolj sod,cl?vat! !zvaj»lci sami takrat, ko naslajajo X Prav "aJak',vnejš'Jelc 0b sP^jemanju prispevnih 'isilen premik J 63 komums,ov- da s svojim delom disežejo ve^e iom,?ni^vji«hE?^ 'i'"lor,^ra!lju in komuniciranju znotraj vezi komunistov v sklopu delegatskih odnosov ter s tem povezano o Lk>\ nem sistemu informiranja so razpravljata menili, da smo na lem .e J?re*»i!.lu n a 'edi I i. I n formacij e za delegate so mnogokrat^ Ker temelji priko^nosti ležijo vpretek Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP SPORED NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:__ Pošta: _ Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 13. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Futsal magazin S09E17 8:50 Naša Drava 9:45 Risanka 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 11:15 Pohorske Planje 11:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 12:00 Ptujska kronika 12:25 Iz dežele ob Muri 35. oddaja 12:50 Pogled nazaj 13:25 Cista umetnost-januar 13:55 Glasba za vse 14:25 Tele M 14:55 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:25 Obzornik TV Dravograd 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:30 Eutsal magazin S09E17 21:20 Čista umetnost-januar 21:50 Arbitri um 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost-januar 22:55 Pogled nazaj 23:50 Videostrani SOBOTA 14. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Futsal magazin S09E17 8:50 Aktualne oddaje TV Dravograd 11:05 Pohorske PJanje 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj 12:00 Pregled tedna 12:30 Iz dežele ob Muri 35. oddaja 12:55 Pogled nazaj 13:30 Cista umetnost - januar 14:00 Glasba za vse 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (slo.) 19:25 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:05 Dober večer 22:00 Ptujska kronika 22:25 Čista umetnost-januar 22:55 Aktualne oddaje TV Dravograd 00:10 Videostrani_ NEDELJA 15. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Aktualne oddaje TV Dravograd 11:35 Charlie Chaplin 12:00 Pregled tedna 12:30 Vasovanje in kmečka ohcet 13:10 Pogled nazaj 13:45 Čista umetnost-januar 14:15 Glasba za vse 14:50 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osmica (tuja) 19:25 Otroški kotiček 8. oddaja 19:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 20:00 Pregled tedna 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:05 Dober večer 22:00 ptujska kronika 22:25 Čista umetnost - januar 22:50 Iz dežele ob Muri 35. oddaja 23:15 Tadej Toš in ogrevanje 23:55 Videostrani PONEDELJEK 16. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Vasovanje in kmečka ohcet 9:05 Aktualne oddaje TV Dravograd 10:00 Preglednik TV Maribor 10:30 Dober večer 11:20 Pohorske Planje 11:20 Obzornik TV Dravograd 12:00 Pregled tedna 12:30 Glasba za vse 13:00Čista umetnost-januar 13:30 Pogled nazaj 14:00 Preglednik IV Maribor 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Otroški kotiček 8. oddaja 19:20 Iz dežele ob Muri 35. oddaja 19:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 20:00 Pregled tedna 20:30 Pogled nazaj 21:00 VoC podjarmljena moč 21:40 Risanka 22:00 Ptujska kronika 22:25 Čista umetnost-januar 22:50 Naša Drava 00:05 Videostrani Snemanje porok »REC BK PRODUKCIJA BK Produkcija Tržaška cesta 65,2000 Maribor info@rbkprodukcijo.si 031/3^-639 Ptujska televizija PeTV, T; 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv ^ telemach h; 1;U*1 l.l.i.ll Ta l ' NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 i H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ 9 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Marci ab G1 © Ptuj 2 Iarnuš OKNA VRATA d.o.o. l?we ODCMA, VRATA, SENČILA www.roletarstvo-amus.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj NELOČLJIVA TINA GABER IN ROBERT GOLOB Skupaj že izbirata krožnike NUŠA LESAR V VESELEM PRIČAKOVANJU Sodelavci so izdali njeno skrivnost IZZIVALNI SKOK VLADA KRESLINA Oho, kakšna postava! OD 3ANA PLESTENJAKA DO HELENE BLAGNE Slavni in okrogli jubileji v letu 2023 Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. Štajerski TEDNIK »Brati časopis ni naVaaay je privilegij biti Verodostojno 'obveščen« Spoštovani naročniki Štajerskega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije in z željo c prispevati k varovanju narave želimo sl.l. 2023 ^družbi Radio-Tednik Atesti posredovanje mesečnih položnic preko elektronske pošte. Vljudno Vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: majda.seguia@radio-tednik.si ali na tel. št. 02 749.34 16. / / Se vedno pa bo ostalo v veljavi za vse, ki tako želite, tudi klasično plačilo s položnico. Hvala Uredništvo Štajerskega tednika PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 09:30 10:00 10:30 11:30 12:50 13:50 14:30 18:00 20:00 21:45 23:00 PETEK, 13. januar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Božična prireditev OŠ Gorišnica Žive jaslice v Zavrču Utrip Ormoža Cecilijin koncert v Stopercah Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Razstava DPŽ Občine Podlehnik Božični koncert v cerkvi Gorišnica Astro — v živo Video strani S P SOBOTA, 14. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Tri božične želje, prireditev OŠ Markovci 10:45 Ptujska kronika 11:10 Utrip Ormoža 11:20 Razstava DPŽ Občine Podlehnik 13:00 Ta veseli dan kulture v Knjižnici Ptuj 14:20 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 S pesmijo zanetimo veselje v Sestržah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert - Ena zvezda gori gre 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani 0 i SiP rl NEDELJA, 15. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Božično-novoletni koncert v Skorbi 11:00 Ljudski pevci v Lancovi Vasi 13:00 Prižgimo iskrice na OŠ Ljudevita Pivka 15:00 Božični koncert v cerkvi Gorišnica 16:00 Razstava DPŽ Občine Podlehnik 16:30 S pesmijo zanetimo veselje v Sestržah 18:00 Z glasbo do srca 2022 20:00 2. Seja sveta Občine Starše 21:30 Alfi po Sloveniji in svetu 22:30 Video strani PONEDELJEK, 16. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:00 Zapojmo prijatelji — Franci Smrekar 10:00 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 12:00 Utrip Ormoža 12:40 Starpoint prodajno okno 13:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevci v Lancovi Vasi 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Koncert — Ena zvezda gori gre 21:30 Božična prireditev OŠ Markovci 22:30 Starpoint prodajno okno 23:30 Video strani torek • 10. januarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 P HLODOVINE HRASTA VSEH KVALITET NAJBOLJŠIH CENAH! ČILO TAKOJ! 386 (0)41 962 663 (Uroš) Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan, o, ko bi srca bolečina lahko prešla kot beli dan. (avtor neznan) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice Anice Gabrovec rojene Maroh Z DRAVINJSKEGA VRHA 59 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna soža-lja, darovane sveče, cvetje, svete maše, stisk roke in za vso pomoč ter podporo. Hvala patrom župnije svetega Vida za molitve, opravljeno sveto mašo in obred, pevcem za odpete pesmi, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir ter gospe Metki Ostroško. Iskrena hvala tudi zaposlenim na oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, internega oddelka in uprave Splošne bolnišnice Ptuj za ves trud in pomoč. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ma|da.segula@radi»tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar|ona.pihler@radio-tedn!k.sl, tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2023 KMETIJSTVO PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemajo na telefon 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM bikca, starega 3 mesece. Tel. 041 893 594. OSEBNI STIKI MOŠKI, 60 let, z obveznostjo, iz Pomur-ja, nekadilec, želi spoznati žensko za občasna srečanja, vezano, samsko, ločeno, leta niso važna. Kličite samo resne, 031 449 727. PRODAMO - Novejši bivalni vikend, 73 m2, na Janškem vrhu, občina Majšperk, lepo urejena parcela 5.402 m2. Cena: 65.000 EUR. 070826 220ali iS RE/MAX 02/6208 816 ▼ POETOVIO www.re-max.si/Poetovio www.novareha.si nova Relta IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Štajerski TEDNIK www.tednik.si St&jerskitednik Stajerskitednik Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice Marije Emeršič IZ GRADIŠČ 101 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče za svete maše. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred in besede slovesa. Hvala tudi cerkvenim pevcem, govorniku, zastavonoši, za odigrano Tišino, podjetju Mir in Marjanu za molitev. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Tvoji najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Janeza Intiharja IZ KUNGOTE PRI PTUJU 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanj in ga pospremili do njegovega zadnjega doma, darovali vence, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Primožu Lorbku za opravljen obred, govor in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, pevcem skupine Cantare za odpete žalostinke ob njegovem grobu, pevcem iz Gerečje vasi za petje pri pogrebni maši in sindikatu SKEI Talum za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej, ki ste bili in ste z nami, ko nam je najtežje, najprisrčnejša hvala. Žalujoči njegovi najdražji cm /S; ^ .ir ^^ ^ ¡J^áIi Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. OSMRTNICA Sporočamo, da nas je po dolgem boju z boleznijo v 67. letu zapustila naša draga Ljudmila Cizerl IZ RAKOVCEV PRI SV. TOMAŽU Pogreb bo v soboto, 14. januarja 2023, ob 13. uri na pokopališču pri Sv. Tomažu. Za vedno boš v naših srcih. Počivaj v miru! Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjajo. Žalujoči: mož Marjan, sin Damjan in hči Simona z družino Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 86. letu starosti se je od nas poslovila draga žena, sestra, svakinja, botra in teta Marija Kukovec IZ BUKOVCEV nazadnje oskrbovanka DU Muretinci Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za sv. maše. Hvala g. župniku, pevcem, govornici, pogrebnemu podjetju, nosilcema državnih simbolov ter Občini Markovci. Hvala osebju DU Muretinci. Žalujoči: vsi njeni Na voljo mobilni aplikaciji H , Radio Ptuj in Štajerski tednik C* i' za iOS in Android naprave sr T ra G) Ali veš, da ... $ upanje ... je skupna značilnost vseh ■ •■mm • ■ «V • SuMte, diktatorjev, da so j prepričani, | da so najpametnejši na svetu. - Hiisf&M1, Več v reviji History in na www.alivesda.si Karitas www.karitas.si Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah. UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919 S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Ai, Telemacha, T-2 in Bob. 24 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Ormož • Letos v znamenju 750. obletnice prve pisne omembe izkoristili tudi v turizmu Srečno in srčno leto 2023 ejo 750. obletnico prve pisne omembe Ormoža, na kar so zelo ico bodo obeležili z 22 dogodki skozi vse leto, nameravajo jo nih programov. Majšperk • Ponovoletno srečanje Z leve: direktor ormoškega javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič, župan Danijel Vrbnjak in Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, se Ormož lahko pohvali z bogato zgodovino. »Prav je, da to zgodovino spoštujemo in jo v čim večji meri v letošnjem letu tudi predstavimo,« je dejal in ob tem spomnil, da je občinski svet leta 2019 kot praznik občine izbral prav 16. junij, ki je povezan s prvo omembo Ormoža v pisnih virih pred 750 leti. V celotnem letu se bo na to tematiko zvrstilo 22 različnih dogodkov. Prvi je potekal že včeraj, v četrtek, ko so obeležili stoto obletnico ormoške lekarne. Februarja je načrtovana predstavitev ormoške domoznanske literature, marca bodo pripravili strokovno predavanje, aprila pa predstavili zgodovino Velike Nedelje. Maja bo na vrsti kar šest dogodkov. Od 16. do 18. junija pa sledil vrhunec dogajanja s slavnostno akade- mijo, domoznanskim večerom in predstavitvijo ormoških arhivskih vin. Do konca leta bodo pripravili še nekaj zanimivih dogodkov. Po besedah direktorja ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Vršiča bodo pomembno obletnico tržili tudi v turističnih programih, tako v Sloveniji kot na tujem. V ta namen so pripravili nekaj specialnih programov, kot je Pridite in vzemite si 750 let star spominek iz mesta Ormož ... Nevenka Korpič iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj--Ormož je ob tem izpostavila nekaj zgodovinskih dejstev o Ormožu. Čeprav njegov začetek navezujejo na leto 1273, ko je bil prvič omenjen v pisnih virih (v arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju je ohranjena originalna listina na pergamentu), je Ormož že v prazgodovini spadal med največje na- selbine v takratni Evropi. Ob tej priložnosti so izoblikovali tudi logotip iz Vischerjeve topografije iz leta 1681, v kateri je prikazana tudi najstarejša upodobitev mesta, na njej pa so vidna zahodna vrata mesta, nekdanji frančiškanski samostan, cerkev in ormoški grad. Prav omenjeni grad nameravajo v prihodnje obnoviti in nadgraditi z dodatnimi turističnimi produkti. Momka Horvat OKNA, VRATA ñ . GARAŽNA VRA^^ www.naitors.si NAI/ORSd Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica Dobre tradicije je vredno ohraniti, meni tudi v jeseni izvoljeni župan Sašo Kodrič, ki je na dan sv. Treh kraljev gostil tradicionalno ponovoletno druženje Novo leto s seboj prinaša tudi nove priložnosti za sodelovanje, za ustvarjanje skupnih trenutkov. Ena izmed teh priložnosti je bila ponovoletno srečanje pri županu Kodri-ču, kjer so se v letu 2023 srečali in pozdravili tisti, ki pomembno krojijo prihodnost in življenje v občini Majšperk. Opoldan so bili na srečanje vabljeni poslovni partnerji, podjetniki, obrtniki in župani, popoldan so se zbrali predstavniki in predsedniki društev, javnih zavodov, cerkva, svetniki in svetnice, sodelavci v občinski upravi - torej vsi, ki so vpeti v okolje in delovanje lokalne skupnosti. »Novo leto je vselej priložnost, da si izrazimo namere o dobrem sodelovanju in dobre želje. Želim vam srčno, srečno in karseda uspešno leto 2023 za vse nas in za vse vaše, na obilo dobrega sodelovanja in odločitev,« je ob zdravici dejal župan Sašo Kodrič. Tradicijo ponovoletnega srečanja ohranja tudi Sašo Kodrič. K Foto: Mojca Vtič Za kulturni program sta poskrbela operni pevec Tim Ribič, tudi član Lovske družine Stoperce, ter Špela Pokeržnik, ki z Ribičem oblikuje duet TŠ Musica. MV Nmmak>™otol»F»>r ^diplomo- *c * * t uidi, še uedno odlično grdo O e^A")"«"'; ..... ne more "Na smrt obsojeni gurman hodik na tanho. Edino zarečenega kruHa nam Hodih. AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: M H Po takšnem ali drugačnem vstopu v novo leto 2023 smo se v prvih delovnih dneh novega leta hitro vrnili v vsakodnevno rutino. Vrstijo se obračuni za preteklo leto, v ospredju pa so projekti za letos, katerih realizacija pa je zaradi energetske krize in vsesplošne draginje vprašljiva. Težko leto bo za vse, tudi za turizem, ki je v lanskem letu že kazal na nekaterih področjih celo ugodnejše rezultate, kot so bili v zadnjem pred-koronskem letu 2019. Potrebni bodo veliki napori, inovativni pristopi za vsaj minimalno preživetje panoge. Nujna bodo investicijska vlaganja. V ptujskem turizmu že dolgo ni bilo večjih naložb. Najbolj pa peša ponudba v starem mestnem jedru, kjer pa bi ob ponudbi morali več vlagati tudi v obnovo fasad in streh, s katerih pada opeka ob vse pogostejšem vetru. Trenutno najbolj vpijoče stanje je na fasadi Slomškove 10 (objekta UE Ptuj), za katero je dana obljuba, da jo bodo sanirali do konca leta 2023 v višini poldrugega milijona evrov. Še vedno pa poteka tudi revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Trenutno objavljeni datum dokončanja le-te je 31. oktober letos. To pa tudi pomeni še eno leto, v katerem Ptuj zaradi odprtih delovišč ne bo mogel sodelovati v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ptuj se v tem času intenzivno pripravlja na 63. Kurentovanje, že tretjega februarja pa se bo začelo bogato glasbeno dogajanje v dvorani Campus. Tudi 33. sejem Turizem, kamping in karavaning, ki bo letos od 15. do 18. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je priložnost, da se Ptuj predstavi s svojo zanimivo turistično in pustno ponudbo. Letošnji sejem Alpe Adria bo potekal v znamenju tematskih poti, ki se tudi potegujejo za letošnjo Jakobovo nagrado. Turistična zveza Slovenije se bo predstavila z najboljšimi tematskimi potmi, ki jih v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna izbira že več kot desetletje. Foto: Črtomir Goznik Revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga še vedno poteka. Mesto bi si moralo skupaj z izvajalci prizadevati, da bi investicijo, pomembno za ptujski turizem in prireditveno dejavnost, čim prej dokončali. Tema že 12. izbora je Tematska pot kot turistični proizvod. Letošnje leto je praznično leto za Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Praznoval bo 130-letnico. O tem, katero obletnico bo letos praznoval, smo spraševali tudi v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Radivoj Nemec (Podgorci). Ptujski muzej je vse od leta 1893, ko so člani Tujskoprometnega društva ustanovili Muzejsko društvo, šel skozi lepa, manj lepa in tudi viharna obdobja. Odnos članov Muzejskega društva do zgodovine, kulturne dediščine in muzejske dejavnosti je nam, današnjim rodovom, lahko za zgled. Njihova skrb za dediščino nas opominja, predvsem pa sili k razmisleku in zavedanju odgovornosti do preteklosti. Muzej se sooča s številnimi izzivi, vendar ima jasno vizijo, strategijo in cilje, ki pa jih brez širše podpore in sodelovanja ne more udejanjiti. Danes sprašujemo, kdo je bil predsednik Tujskoprometnega društva v času ustanovitve Muzejskega društva. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 20. januarja 2023. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je bil predsednik Tujskoprometnega društva v času ustanovitve Muzejskega društva? Ime in priimek:.............. Naslov:........................... Davčna številka:......... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.