dan raren »obot, nedelj
m praznikov.
^ daily except Saturday«.
Sunday« and Holiday.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravniiki prostori: 1657 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 8857 South Lawndale Am Telephone. Rockwell 4804
federalnega odbora lobrili rudarsko pogodbo
ncesije rudarski uniji MWA vznemirile operatorje
avka na polju idega premoga

uhington. D. C., 1. jun. —
federalnega odbora za ilizacijo mezd in predsednik man so odobrili pogodbo, kasta se sklenila zadnji četr-notranji tajnik Krug, ki je administrator za kurivo, in i L Lewis, predsednik ru-ike unije UMWA. Stavka »lju mehkega premoga, v i je bilo zavojevanih čez »O rudarjev, je bila končalo sklenitvi pogodbe. Priča-se, da se bodo vsi rudarji li na delo v pondeljek. iro dva člana odbora sta ovala proti odobritvi pogod-celoti — Earl Cannon in A. larrett. Odobrila sta mezd-rovizije pogodbe, ne pa dru-ilavzul. Vsi člani odbora so zjavili, da je pogodba v soli s politiko mezdne stabili-e. katero je orisal predsed-Truman v svoji poslanici resu 14 februarja tega leta. Ibor je priznal, da je usta-tev blaginjskega sklada za to rudarjev v soglasju s nicami nekaterih ameriških itrij in standarda, ki je bil cioniran v prejšnjih sluča-Besednik operatorjev je i da se ne strinja z nekate-provizijami pogodbe, za-pa je namignil, da bodo irene, ko bodo premogovni-tatere je zasegla federalna a. vrnjeni lastnikom, (nator Byrd, demokrat iz :»nije, je dejal, da je fede-» vlada kapitulirala pred isom.
York. 1. jun. — Pogaja-n>fd ilani mezdnega odbora irske unije UMWA in repre-anti operatorjev na polju Pa premoga v Pennsylvaniji sklenitve nove pogodbe prinesla nobenega rezulta-Thomas Kennedy, tajnik->jmk UMWA, je na sestan-casmkarji dejal, da na seji, ■trajala tri ure, ni prišlo do o spornih vprašanjih.
75,000 rudarjev na an-tu .H' /astavkalo, ko je po-1 vt'ljavni)st stare pogodbe.
s< <1., se bo Lewis, ki **»hmgtonu. udeležil po~ nJ prihodnji teden.
uhington. D. C.. 1. jun. -
flt"rjl rii' Polju mehkega '>" vznemirjeni, ker je vlada dala koncesije f™1 U"'J' UMWA. katere d,'ik '<• J"hn L. Lewis, s *,n	ki Je konča-
M«vk«i Izjavili so, produkcije I"-večali /.a najmanj ijor.f.v dolarjev letno, P''K'o«iba določa zviša-" rudarjem
uradniki trdijo, da !: "lljk( ijski stroški po-,<lK na tono, do-r»»avijf>, da bodo ' ' A Operator-razočara-da sklenjena arska. Ne-1 •»r i j a niso bi-
"« vodi," r I" ratorjev.
na stran v ' »udarsko u-
ado " " K Mig. k. JO v
rt'le J* hI pisal
' priznal, da I '' wet i bre-' , r premo-
"laljf rlrlah * / zasegla
r
D\
U
ti. . t K:
I/ I?..,
It % (
Admiral Carney napadel Rusijo
Obdolžil jo je oviranja mirovnih naporov
Washington. D. C.. 1. jun. Admiral Robert V. Carney, pomožni šef navalističnih operacij in bivši pomožni mornarični taj nik, je v svojem govoru na spominski dan udaril po sevjetski Rusiji in jo obdolžil blokiranja in oviranja mirovnih naporov.
"Naša prizadevanja, da pritisnemo pečat na mir po zaklju-čenju sovražnosti, so naletela na potežkoče in obstrukcijo s strani Rusije, ki je izšla iz vojne kot mogočna in odločna država," je rekel Carney. "Njena načela o vladi narekuje politična stranka, ki skuša doseči svoje namene s podžiganjem razkola v drugih državah. Ona se zaveda svoje moči in naše šibkosti in to dejstvo izrablja v svoj prid ob vsaki priliki. Amerika izgublja svoj prestiž kot vojaška sila zaradi sebične in prenagljene demobilized je."
Besednik mornaričnega de-partmenta je dejal, da je bilo besedilo Carneyjevega govora pregledano, in odobreno, zaeno pa je dostjpdi, de j« admiral g#r voril kduT mornarični častni
Rusijo je napadel tudi Louis Johnson, bivši pomožni vojni tajnik, v svojem govoru po radiu. "Dvignila se je nova sila, ki grozi svetu z okovano pestjo," je dejal. "Njen cilj je dominacija sveta. Velika zveza, ki je zdrobila Hitlerjevo vojno mašino, je mrtva. Vstala je nova oblika totalitarstva, ki se razlikuje od nacijske svastike samo po imenu. Vzhodna Evropa je zaprta zapadni Evropi z železnim zastorjem cenzure . . ."
General Omar N. Bradley, načelnik administracije vojnih veteranov, je v svojem govoru ob grobnici neznanega vojaka na pokopališču Arlingtonu kritiziral demobilizacijo ameriških sil. Dejal je, da boječe in šibko vodstvo lahko izgubi mir. Amerika se ne sme umakniti za svoje zidove in živeti v atmosferi nevarne izolacije. Bradley je vseeno naglasil, da sedaj ni čas za obup, temveč za upanje.
Mir zavisi od Amerike in Rusije
Einstein priporoča sporazum med državama
Chicago. 1. jun. — Svetovni mir zavisi od Amerike in Rusije po izjavi dr. Alberta Einsteina, svetovno znanega znanstvenika in avtorja teorije relativnosti. On je govoril po radiu v Prin-centonu, N. J., udeležencem shoda v čikaškem Stadiumu, katerega je organizirala organizacija za svetovno vlado. Organizacijo so ustanovili vojni veterani, ki pohajajo univerzo Northwestern.
V opazkah glede Rusije je Einstein okrcal Ameriko, svojo adoptirano deželo. "Prav nič ne pretiravam, ako trdim, da svetovni mir zavisi izključno od sporazuma med Ameriko in Rusijo," je dejal. "Obe sta močni in lahko dasta zgled drugim državam, katere jima bodo sledile. Ako sporazum ni mogoč sedaj, je kriva Amerika, ker ni storila potrebnih korakov v tej smeri.
Združeni narodi ne bi smeli sprejeti fašistične Argentine v svoj krog, niti zavirati akcije proti Francovi Španiji. Za težave Rusije je deloma odgovorna Amerika. Nobene potrebe ni za nadaljevanje produkcije atomskih bomb."
Na shodu so govorili tudi Norman Thomas, vodja socialistične stranke, senator Taylor, Ely Culbertson in Clifton Fadiman. Thomas je napadal imperialiste v svojem govoru, t ' -
jugoslavija noče kooperi
rati z anglijo?
Titova vlada odgovorna za incidente v Julijski Krajini
britska nota al-banski vladi
London. 1. jun. — Zunanji u-rad je dejal, da Jugoslavija noče kooperirati z Veliko Britanijo in da se namerava izolirati od za-pada in da je zavzela neprija-teljsko stališče napram Veliki Britaniji.
Britaka vlada je poslalu protestno noto maršalu Titu. V tej trdi med drugim, da jugoslovanska vlada ovira prizadevanja vojaške vlade v Trstu in Julijski Krajini za vzdrževanje reda in miru. Besednik britskega zunanjega urada je dejal, da je Amerika poslala sličen protest Titovi vladi.
Britska nota vsebuje obdolži-tev, da je jugoslovanska vlada odgovorna za številne incidente v Trstu in Julijski Krajini. Med drugim omenja gesla in napise ter demonstracije Slovencev in Hrvatov, ki so se vršile v času, ko so se člani zavezniške komisije mudili tamkaj. Jugoslovanska vlada noče dati dovoljenja britskim lastnikom za obisk tovarn v Julijski Krajini (?) in izročiti oseb vojaški vladi, čeprav jih slednja zahteva.
Velika Britanija je poslala drugo noto albanski vladi, v kateri jo je informirala, da nI zadovoljne t. njenhrv odgovorom in opravičilom za streljanje na dve britskj križarki. Albanska vlada pravi v odgovoru, da sta bili križarki v albanskih vodah, zaeno pa je naglasila, da ima sitnosti, ker tuje ladje prihajajo v te vode brez dovoljenja.
Besednik zunanjega urada je naznanil, da bo poslan nov protest rumunski vladi, katere predsednik je Peter Ciroza, ker ni izpolnila zagotovila, danega komisiji reprezentantov treh držav, ki je obiskala Rumunijo v januarju.
Zagotovilo, da bo opozicija dobila reprezentanci j o v rumunski vladi in da bo kmalu razpisala splošne in svobodne volitve, še ni izpolnjeno.
Ameriška posadka mora zapustiti Belgrad
Belgrad, 1. jun. —■ Jugoslovanske avtoritete so ukazale odhod članom posadke ameriškega vojaškega transportnega poveljstva /. belgradskega letališču Dalje so uveljavile odredbo, da morajo člani posadke vaakega ameriškega letala, ki pristanejo no letališču, dobiti posebno dovoljenje. Potni lihti ne zadostujejo. To pomeni, da bodo redni poleti v Jugoslavijo ustavljeni. Potežkoče bodo nastale tudi pri poletih z Dunaja v Bukare&to, ker so se letala usiavljala na letališču v Belgradu, kjer so dobivala olje in gasolin. 0
Trije ameriški vojaki obsojeni v smrt
Fiankfurt, Nemčija, 1. jun Trije ameriški vojaki ao bili obsojeni v smrt na vislicah, dva pa v dosmrtno lečo, ker so ustrelili vojaka F. Hudsona, tri druge pa ranili v Aspergu, Nemčija. Obsodbo te izreklo ameriško vojaško sodišče
Stanje obleganja ohlicano v Boliviji
La Paz, Bolivija, 1. jun Vlada predsedn ka Gualberta Villarr oels te oklf ala stanje obleganja /a "zaščito stabilnosti države orotl aktivnoetim pre vra'mh grup" Ve< oseb je bilo aretiranih.
Novi izgredi izbruhnili v Indiji
Bombaj, Indija, 1. jun. — Novi izgredi so izbruhnili v tem in drugih mestih. Tri osebe so bi-'e ubite in čez 50 ranjenih v Bombaju. Policijski oddelki in vojaške čete so bile pozvane v akcijo.
sodba politike v Nemčiji
Pastirsko pismo škofov prečitano
London. 1. jun. — Vatikanska radiopostaja je oddajaj vsebino pastirskega pisma katoliških škofov v zapadni Nemčiji, vsebujoče ostro obsodbo zavezniške okupacijske politike, brez komentarja.
Katoliški duhovniki so imeli prečitati pastirsko pismo vernikom pri obredih na velikonočni praznik, kar pa* so uradniki vojaške vlade v ameriški okupacijski coni preprečili.
Neki uradnik vojašjos vlade je dejal, da je bila vsebina pisma zaničljiva za zaveznike. Namen nemških škofov je bil pod-žiganje nepokoja, izgredov in u-pora. Zavezniški program d*.* nacifikacije Nemčije je označevalo za moro in naglašalo, da zavezniki drže milijone nemških vojnih ujetnikov v sužnosti.
Hirohito obiskal generala Mac Arthur j a
Tokio, 1 jun — Cesar Hirohito je obiskal generala Douglasa Mac Arthurja, vrhovnega poveljnika okupacijske sile. Govorila sta poldrugo uro, toda predmet ni bil posebne važnosti
premogovnike. Upravitelj premogovnikov je Krug
Sporno vprašanje, nanašajoče se na ustanovitev blaginjskega I sklada za zaščito rudarjev, je bi-! lo rešeno Ustanovljena bosta dva sklada V eden sklad boj šlo pet centov r»d vsake tone produciranega premoga, v dru-| «ega pa bodo šli prispevki ru darjev, katere zdaj plačujejo /a zdravniško oakrbo doma in v bolnišnicah
Stettinius resigniral kot reprezentant Amerike
Washington, D. C —Edward R Stettiniu« je resigniral kot reprezentant Amerike v organizaciji Združenih narodov. Govori se, da se je naveličal vloge in da noče biti igrača državnega tajnika Byrne»a Čeprav se slednji ni udeleževal »ej članov varnostnega sveta Združenih narodov, ie vseeno diktiral Stet-tiniu»u, k«j .sme storiti in kaj ne Predsednik Truman te izrazil upanje, da se bo Stettinius premislil in umaknil resignacijo
Kanada bo dala zavetje poljskim vojakom
Ottawa, Kanada. 1. jun — Vlada je naznanila, da bo Kanada dala zavetje 6.VXI vojakom poljske armade, kaUTe poveljnik le general Anders Vojaki lx,do dobdi delo na polju slad korne pese in v lesni industriji Nadomestili bodo nemške vojne ujetnike ki bodo poslani v An glijo
Konference velike trojice ne bo
Stalin odklonil Trumanovo povabilo
Washington. D. C.. 1. jun. — Predsednik Trumun je razkril, da ni nobene možnosti glede sklicanja konference velike trojice, na kateri naj bi bila razprava o diplomatičnem zastoju med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Državni tajnik Byrnes bo moral prevzeti vso odgovornost v prizadevanjih za dosego sporazuma s Sovjetsko unijo, ko se bodo zunanji ministri štirih velesil ponovno sestali na konferenci v Parizu 15. junija.
i
Byrnes je naznanil, da bo odpotoval v Pariz z istimi veščaki, ki so se udeležili zadnje konference, katera je trajala 22 dni in, se je izjalovila. Senator Vandenberg, republikanec Iz Michigana, in senator Connolly, demokrat iz Texasa, bosta šla z Byrnesom v Pariz.
Truman je dejal no sestanku s časnikarji, da je dvakrat povabil premierja Stalina, naj obišče Ameriko. Obe povabili je Stalin odklonil. To pomeni, du ni nobenega izgleda za sestanek med Trumanom, Stalinom in britskim premierjem Attleejem.
Truman je dalje rekel, da bo državni department kmalu objavil vsebino* pisem, ki so bila izmenjena med njim in Stalinom. Ruski premier je dejal, da ne more priti v Ameriko zaradi rahlega zdravja.
Oskuben protistavkovni načrt sprejet v senatu
Domače vesti
Poštni denarni promet s Jugoslavijo
Chicago. — Uredništvo Pro-svete je bilo obveščeno iz čika-Ške pošte, da je zdaj pošta odprta tudi za denarne pošiljatve v Jugoslavijo. Torej Kdor želi, zdaj lahko pošlje denar svojcem v stari kraj s poštno denarno nakaznico.
Nova grobova ▼ Chlcagu
Chicago. — Zadnji petek je v bolnišnici umrl Frank Zvokel, star 68 let, doma iz Dobrove pri Ljubljani. Bil je star čikaški naseljenec in član društva Sli-vije SNPJ. Zapušča družino. Pogreb se vrši Jutri (torek) ob 0:30 dopoldne iz Zefranovega pogrebnega zavoda.—Po dolgi bolezni je umrl Frank Florjančič, trgovec z železnino in član društva 440 SNPJ. Star je bil 51 let, doma U Britofa pri Kranju in v Ameriki 35 let. Zapušča ženo, hčer in štiri vnukinje. Pogreb bo v torek ob 2:30 popoldne iz kapele pogrebnega zavoda na 5744 W. North ave. na pokopališče Woodlawn.
Konvencija t socialistične stranke
Thomas za svetovno federacijo narodov
Chicago, 1. Jun. — Na konvenciji socialistične stranke, ki se je včeraj pričela v hotelu Hamll-tonu, je Norman Thomas, vodja stranke, predlugal ustanovitev svetovne federacije narodov, ki je edino upanje za preprečenje tretje katastrofalne' svetovne vojne. Thomas je bil že štirikrat predsedniški kandidat na listi svoje stranke. Njegov govor je bil oddujan po radiu.
Nu konvencijo je prišlo 150 delegatov, reprezentantov socialistične stranke v 36 državah. TI so izjavili, da bo stranka knenovalu najmanj' 15 kandidatov za zvezne senatorje in 68 kundidatov za kongresnike pri letošnjih volitvah. Thomas Je dejal, da ne bo kandidat za noben urad.
"Minimalna cena za mir je likvidacijo vseh oblik imperializma, ameriške dolarske diplomacije in sovjetskih manipulacij v lutkarskih državah," je rekel Thomas "Mir na svetu ni mogoč, če ne bodo odpravljene rasne diskriminacije, ekonomske neenakosti in krivice imperial!/-mo v tekrni, ki se razvija Orga nizati J« Združenih narodov sicer lil perfektna, a kljub temu lahko ustanovi podlago svetovni federaciji narodov."
Thomas Je v svojem govoru predlagal obnovo odmerjanja fivil, vzdrževanje kontrole cen, postopno razoroževanje, medna-rodno kontrolo atomske energije in odnravo vojaške konakripnje v mirnem času
Oblaki
Chicago. — Glavni urad jed-note sta zadnje dni obiskala znana godbenika Edward in Stanley Slejko iz Clevelanda, ki zdaj igrata v Chlcagu.
Smrt telnlka
* * Diamond vil le, Wyo. —% Dne
28, maja je umrl Joseph Kolih, tajnik društva Bratje miru št. 253 SNPJ. Rojen je bil v Zagorju pri St. Petru na Notr»nJ skem pred 54 leti. Tukaj zapu Šča ženo, hčer Frances, poročeno Kominski, dva vnuka in sestro Mury Provič, v starem kraju pa brata. Pokojni Je bolehal več mesecev. Bil je zvest tajnik več let in članstvo ga bo pogre šalo. Društvo izreka preostalim globoko sožalje.
Nov odvetnik, nov grob
Joliet, III. — Joseph A. Klepet«, sin družine Josephs Klep-ca, je napravil državni izpit za odvetniški poklic. Pravo je študiral na univerzi De Paul v Chlcagu. Novembra 1942 je bil (Miklican k vojakom in služil 16 mesecev pri letalskem zboru n^ Pacifiku, po vrnitvi v civilno življenje pu se je pripravljal za odvetniški izpit.—Umrl je John liro vat, samski, star okrog 75 let in doma iz Podljubna pri Novem mestu. Prejšnja leta je živel v La Sallu, kamor Je prišel i/ Caluinetu, Mich , zadnja leta pu Je delal v bolnišnici Ht. Joseph in v okrajnem aanatoriju. Nošli ao ga mrtvegu v ptmtelji in domnevajo, da ga je zadel mr-tvoud. V Prlncetonu, III., zapu. šča brata
Reuther oplazil Trumanovo administracijo
Is Clevelanda
Cleveland. — Mrtvoud je zadel Kos* Marolt, rojena Hočevar, ki je na poti v bolnišnico umrla Stara je bila 67 let, doma Iz Lu-/atjev pri Velikih L«ščah, v Ameriki 35 let. Mož Ji je umrl novembra 11*44 Tukaj zapušča tri poročene hčere, brata Franka in več drugih sorodnikov. — V bolnišnici je po treh tednih bt* le/ni umrl John Mauer, eden najstarejših naseljencev v New-burghu, star 62 let, doma Iz Ocenit pri Zagradcu, v Ameriki od I HM Zadnjih par let je živel pri hčeri v Colltnwoodu. Bil Je /lan KSKJ Tukaj /spušča tri sinove, štiri poročene hčere, vnuke m pravnuke £ena mu
Drastične provizije izločene po ostri debati
NAPAD NA PRED-
SEDNIK A TRUMANA
\
W a ah Ing Ion, D. 1. jun. — Po viharni debati je senat danes zjutraj sprejel razmrcvarjen protistavkovni načrt z 61 proti 20 glasovom. Sprejetje načrt* je predlagal predaednik Truman zadnjo aoboto, ko je nastopil na skupni seji obeh kongresnih zbornic.
Provizije glede vpoklici delavcev, ki zastavkajo v industrijah, katere zaseže federalna vlada, in konflakadje profltov, so bile izločene is načrta po vroči debati, ki je trajala trinajit In pol ure. Po sprejetju v senatu je bil načrt poslan nižji zbornici.
Glasovanje o načrtu sta zavlekla senatorja Pepper, demokrat lz Floride, In George, demokrat iz Georglje. Izmenjala sta ostre besede v teku debatu. Pepper Je trdil, da bi načrt, če bi bil sprejet v celoti, omogočil prosekucijo posameznih stav-karjev In nalaganje zapornih ter denarnih kazni. George ja odgovoril, da se Pepper moti in da Je njegova trditev brez podlage.
Oakubeni načrt sa popolnoma razlikuje od onega, ki je bil sprejet v nižji kongresni zbornici. Vse drastične provizija, ki bi dale Izjemno oblast predsedniku Trumanu, bo bllt izločene.
Truman si Je nakopal jaso voditeljev unij mornarakih, prlsta-niščnih in skladiščnih delavcev t grožnjo, da se bo posluftil oborožene sile, če bodo mornarji zastavkali 15. junija. Voditelji so izjavili, da je Trumin 8 bvo-Jo grožnjo torpediral pogajanje z reprezentant! parobrodnlh kompanij, zaeno pa ao mu zapre-till s političnimi reprlialljaml.
Joseph Curran, predsednik Splošne mornarske unije, iti Harry Bridges, predsednik unije pristaniščnih in sklsdiMnlh delavcev, sta udarile po Trumanu. Obdolžila sta ga, ds se ne drži obljube, katero Je dal mornarjem, da bo podprl borbo zs znižanje delovnih ur od 03 tli 40 na teden. Obe uniji sts včlanjeni v Kongresu Industrijskih organizacij.
Currun In Bridges st« izjsvl-I u, da je Trurnan izrekel grpinjo v momentu pogajanj. Predaed-« nik je no konferenci a časnikar-Ji dejsl, ds bo pozval srmsdo, mornarico, obrežno strsto In federalno administracijo za plovbo v akcijo, če bodo mornarji, pri-stuiiiščni in skladiščni delavci /astavkoli.
"Grožnja katero je Truman Izrekel v teku pogajanj, bo povzročila učinek, kakršnega Tru* man m pričakoval," sta izjavila Curran in Bridges. "Bomba, katero je vrgel, bo končno eks-ploduolu v škodo njegovi sd-minlstrsciji, demokratski strsn-ki in njegovim smblcljsm."
Mornarska unija zahteva svitanje plače /a 22 do 25 centov na uro, osemurnik in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. Unl-ju pristaniščnih delavcev pa je šla v boj /a /višanje plače za 35 centov na uro.
Detroit, Muh, I jun — Wa) tej P Heuther, predsednik av trie unije CIO, je dejal, da stj umrla pred šestimi leti. — Po Trumanoye administracija In .dolgi l>ole/m je v bolnišnici u-kongres odgovorna /a sedanji mrla Uršula Ponlkvar, rojena n*j>okoj v de>«li Poksi/a'a sts Trček, stara let. doma Iz Ur-
nesposobnost v pre' '»dri! dobi v Vodstvu ekonomije i/ vojne v rrur
hn. (ara Studenec pri Krškem, v Ameriki 40 let Z možem sta 25 let votiila mesnico Bila Je čla-
Atomske raziskave v sovjetski Rusiji
Moskva. 1. jun. — Naznanilo omenja ra/iskave atomske energije in študijo kozmičnih žarkov. Ku/iskave vodi Akademije znanosti v A/bekistanu
niča KSKJ, S2Z In pevskega zbora Zvona Zapuiča mola,
dva sinova, dve hčeri, vnuke *n sestro Alojzijo Siebrnak. v starem kraju pa brata in sestro.
r- .-ilViLm

PBOSVITA

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT QLA8TLO I* LASTNINA SLOVENSKE NANODNE PODPOJUf
JED NOTE	^^
Organ of and published bf Slovan* Naiional Bonofki Society
Naročnina sa Združen* dr tava (is ven Chicago) la Kanado tšJtO aa loto. S3.00 m pol lata, $1.50 ia iotrt lato; aa Chicago la okolico Cook Co.. 17.SO sa calo lato. $3.75 ta pol lota; sa iaosemstvo $$ 00.
Subscription rata«: for t ha Unltod Statos (axcopt Chicago) and Canada HJ0 por roar, Chicago and Cook County 97M por T*«r.
foreign counirlos $$.00 por year.
Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In aenarotenlb člankov se ne vraisjo. Rokopisi literarne vsebine (črtice. povestL drema« pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slutaju. če |e peiloftil
Advertising rate« on agreements-Manuscripts of communication« and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sender only when accompanied by »alf. ad dressed and stamped envelope:
Naslov aa vse, kar Ima stik s listom:
PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlnola
WJLI
Polemika med Moskvo in Washingtonom
Velika šahovska igra med Sovjetsko unijo in zapadnim kapitaliz mom se nadaljuje brez prestanka, brez pardona in z velikim ela nom. Ta Igra se je pričela z veliko rusko revolucijo, se nadaljevala vso medvojno dobo in za kratko dobo prenehala šele, ko sta se znašla zapadni kapitalizem In ruski sovjetizem v isti kaši, oba potisnjena ob steno po zagonu osiščnega Imperializma in barbarizma. Šlo je, obema za biti ali nebiti in tako sta se oba znašla v objemu.
Ampak ta pobratimija je bila zelo kratka in šahovska igra med obema se je zopet pričela, ko je postalo razvidno, da bo osliče poraženo. Dokler Hitlerjeve armade niso bile pregažene in prema gane, se je to šahovska bitka vršila za kulisami—na tajnih konferencah v Teheranu, Jalti in Moskvi, prej pa že tudi v Casablanci, Quebecu, Washingtonu in Londonu. Kakšne poteze je delala velika trojica na svojih tajnih konferencah, je deloma znano iz do godkov, predvsem iz velikega trenja, ki je nastalo po vsaki tajni konferenci, čeprav so se vse završile v "veliki slogi in splošnem sporazumu." Nihče razen male peščice visokih diplomatov na obeh straneh pa ne ve, kakšno so bile tajne kupčije, na katerih so sloneli tisti "sporazumi." Glavna poglavja te tajne diplomacije znajo sploh ostati velik misterlj za v$o zgodovino. Niso pa noben misterij sadovi tiste tajne diplomacija.
Zdaj smo toliko na boljem, da se ta velika šahovska igra med Sovjetsko Rusijo in zapadnim kapitalizmom vrši tudi na javni po-zornici Najnovejše poglavje te i^re je javna polemika, ki je nastala med Moskvo in Washingtonom. Šahovska mojstra sta zunanja ministra obeh držav, predmet pa zadnja pariška konferenca zunanjih ministrov. Zasluga, da je ta igra danes več aH manj javna, je predvsem na strani Amerike in Anglije, oziroma ameriške in ungleške javnosti, ki je bičala tajno diplomacijo. In tako smo lahko vsi—"kiblcarji," kar nam je gotovo v zadoščenje.
Zudnja sipi sta se spustila v javno polemiko naš državni tajnik Byrnes in sovjet$ki zunanji minister Molotov. To debato je izzval Byrnes s svojim govorom, v katerem je po radiu poročal o vzrokih, kakor jih on vidi, za polom pariške konference. Krivdo jc seveda zvrnil na—Ru$ijo.
Molotov mu je odgovoril v sovjetskem tlaku in zvalil krivdo na predstavnike zapadnega kapitalizma, predvsem na Ameriko in Anglijo. Vladi obeh dežel je obtožil zarote proti Sovjetski uniji, kateri hočeta diktirati. Toda kakor se je slična zarota proti Sovjetski Rusiji razbila v preteklosti, tako se bo razbila tudi v bodoče, je dejal Molotov.
Da obstoji zarota ali "zarota" Amerike in Anglije proti Sovjetski uniji, je icaniea. Ost te zarote ni samo v besedah—veliki gonji proti Rusiji, čudovito soglašanje Byrnesa in Bevina na vseh "mirovnih" konfciencah, posebno pa glede tržaškega vprašanja, kakor fu<ti ▼ UNO in njenem varnostnem svetu/ Del aH celo ost te zarote je pritisk administracije za osedlanje dežele s trajno prisilno vojaščino in militariziranjem ne samo te dežele, marveč vse zapadni hemisfere. Vsa ta gigantična vojna mašina, s katero se namerava obdati kupitulistlčna Amerika, ni naperjena proti nikomur drugemu kot- saj veste proti komu!
V svojem odgovoru na Molotovova izvajanja Byrnes seveda zanika, da med Anglijo in Ameriko obstaja kakšna zarota proti Rusiji Ampak njegove besede niso prepričevalne, kajti dejanja govori glasneje kot besede. Vsa smer današnje ameriške zunanje jxdltike je naperjena proti—Moskvi. Kdor tega ne vidi, je slep bodisi namenoma uli nevedoma.
Piistaši te nekompromisne Byrncsove antlsovjeUke politike seveda kažejo na agresivnost ruske politike v Evropi, kjer je po skrahiranju nacijske Nemčije zamašila veliki politični vakuum. Ako bi tega ne bila storila, bi v vseh balkanskih in vzhodno-evrop-hkili državah nastala približno enaka situacija kot v Grčiji in Italiji Možni izjemi bi bili Titova Jugoslavija in Cehoalovaška, ki pa bi bili od reakcije tudi ogražanl, Seveda v očeh izpovednlkov In zagovornikov te politike tako med "progresivcl" kot reakcionarjl bi bil tak razvoj—'"demokratičen"*!)
Nam se vidi t« politika napram Kvropi na vsej črti zgrešena. Sigurno se z njo ne gradi ne evropskega, niti svetovnega miru. Ampak sedanja politika Amerike in Anglije rajši riskira in pri pravlja tla za tretjo svetovno vojno, ki bo pomenila pogubo za vse dežele, kot pa vidi ruzmah sovjetskega vpliva v Evropi. Ta politika čisto ignorlia dejstvo, da brez Evropske federacije je edina Rusija, ki lahko sanira Evropo, jo združi v gospodarsko enoto In ustvari pogoje za mirno sožitje narodov. Kapitalizma v Evropi Itak ne bo postavila na noge nobena vila, niti Amerika ne! Dobro bi bilo, ako bi v Washingtonu razumeli to dejstvo!
V lastnem interesu Amerike in svetovnega miru bi bilo, da vlada odneha od te pogubonosne pulitikc in pomaga Evropi na noge brez »Kranja "power politics" in vihtenja okovane pesti ter atomske bombe pndi Rusiji. Sama je dovolj bogata in prostrana', ne manjka Ji ne zemlje niti surovin in lahko diha svobodno in sita kot nobena druga država.
Ako bi vlada zasledovala tako politiko, politiko pomirjevanja In ubtvaljanja svetovnega miru. bi tudi Uvrnesova ponudba za skle nit« v 2V let nega j>sktn rn preprečitev ponovne oborožitve Nemčije m Japonske naila drugačen odmev v Moskvi. Toda dokler bo za sledovala tedanjo politiko, bi bil tak pakt le krpa papirja Ako se velesile ne moreto zediniti na sklenitev zdravega miru v Evropi, tedaj tudi taki pakti niso vredni ptiksvega oreha. In do zdravcg.t miru in do saniranja Evrope more priti le tedaj, da jo nekdo združi v gospodarsko enoto ln ta nekdo je danes edino Rusija, in to ne-glede, kaj si kdo misli o Stalinovem režimu.
-^-
RAZNOTEROSTI IZ BARBEBTONA
Barberion, O^-Tudi v Barber-tonu imamo stavke. Diamond Match Co. počiva že več kot mesec dni, Columbia Chemical Co. že tri tedne in tako je prizadetih tudi veliko Slovencev.
Tako je: kakor hitro delavec vpraša za nekaj centov poviška, mu pokažejo vrata, dočim so se med vojno kapitalisti nagrabili na račun delavske pare velike dobičke, a delavec nima drugega kot žuljeve roke, ako pa si je prihranil nekaj dolarjev za deževne dni, pa mu bo kmalu vse pošlo, kajti cene so z vsakim dnevom višje in nič dobrega se nam ne obeta. Na zvit način nam vsiljujejo krizo, tako da je ne bi opazil svet. Kdor pa ima veliko družino, je kriza že pred njegovimi durmi.
Naši vojaki »o se po večini povrnili domov. Pri našem društvu smo jih imeH šest v vojni, sedaj pa jih je pet častno odpuščenih, dočim se Frank Lah še vedno nahaja v službi Strica Sama na Kitajskem. Frank Mar-kovičh Je pa zamenjal vojaški stan in stopil v zakonskega. Pravi, da Je bil vojaški stan dober, zakonski je pa še boljši. On si je poiskal družico Olgo, ki je hčerka poznane Čikaške družine Preskar. Nevesti je bilo malo dolgčas od kraja, sedaj pa se že korajžno obrača po trgovini. Ker je Frank Markovich član našega društva, upam da bo v naše vrste pripeljal tudi svojo žen ko.
Charles in Frank Zadnik imata mesnico, ženici Lucy in Olga pa jima pridno pomagata, tako da jim trgovina prav dobro u-speva.—Josephine Merkun Su-lentich pa je dobila hčerko. Mala Bonnie je tudi naša članica.
Dne 4. maja sva šla z možem na sejo gospodarskega odbora društva Domovine, ko pa stopiva v dvorano, pa je zaorelo čez sto glasov: "Surprise za 25-let-nlco zakonskega življenja!"
Sporočam, da sem prejela 16. in 17. aprila 11 pisem iz stare domovine in nobeno ni cenzurirano. Od vseh so zadovoljiva poročila. Osem pisem je dospelo iz Presarja, dve iz Kamnika in eno iz Podpeči. Na vsako pismo bi lahko odgovorila Grdi-ni, Jožetu Slugi ali pa cleveland-skem politikarju. Ne vem, kako more tako podlo lagati. Zakaj si šel v Ameriko? Zakaj nisi molil v Preserju in na Žalostni gori? Če bi molil,, bi ti Bog u-slišal, ki tako zvesto veruješ vanj. Zakaj sedaj ne molite v Clevelandu in pri tisti fliki, v katero pišeš svoje lažnjlve dopise? Zakaj ne molite za svoje tovariše, ki tavajo po Koroškem in Italiji? Ne, vi ne molite, temveč hočete samo $$$$$, ker le v dolarjih vidite moč.
Naš trpeči narod je delal in molil, vzlic temu pa nI nikamor prišel. Ko pa je sprevidel, da po tej poti ne bo nikamor prišel, je hotel spremembe, vsaka spremembo pa zahteva žrtve. Toda žrtve slovenskega naroda ne bi bile tako velike, ako ne bi kaplani in župniki IzdajaU slovenskega naroda. Seve, za denar so dobili tudi pomagače, katerih je bilo dosti tudi v Press r ju. Med drugim mi je bilo aporočeno v pismu, da so bili največji izdajalci župnik Perčič. Anžicov Polde z Jezera ln An-žck Iz Prevalja. Vsi trije so zbežali, prav tako Jaka Krištof, Masle lz Goričice in kaplan iz Presarja, potem pa so se pre mislili in prišli nazaj.
Domov se še nI povrnilo več mlajših, ki so bili v vojaški služ bi. Cerkev sv. Jožefa tudi še stoji, samo Italijani so jo obra 11. V njej so imeli tudi mule ln strelivo. Cerkev sv. Ane pa je bila poškodovana od nemških granat. Planina je porušena, gospodarje pa so pobili domobranci. Žena od Vidmarja še Živi z družino na Anžičevem po sestvu na Ježem (to poaestvo Je od Irdalalca). Na p resorskem nokonališčti le zakopanih 27 partizanov. nr>ed nllmi so triie Smoletovi. Slava Hm! Ntth oče Je namdntak. rato Je bila družina tako preganjana. Tudi hčerka In sinovi ae niso izneverili In darovali eo svoja življenja za
slovenski narod. Teglov Jože je bil tudi partizan, sedaj pa se je preselil v Banat, kjer je dobil zemljo od nove vlade.
Mary fruitariič.
MLADA MATI Z VROČINSKO BOLEZNIJO
Steubenville, O. — Nekatere ljudi res tepe nesreča. Moja hči Virginija Sagrilla, članica društva 176 SNPJ, je postala mati prvorojenčka dne 27. aprila v bolnišnici v Wheelingu, W. Va. Revi ca pa je zaeno zbolela za vročinsko boleznijo in vsled tega zelo trpi, posebno ker ne more imeti pri sebi svojega dojenčka.
Zdravnik je konštatiral, da je imela vročinsko bolezen že dva dni predno je prišla v bolnišnico/ Qna je sicer pred porodom to#la, da se zelo slabo počuti, ml pa smo mislili, da je vzrok njeno stanje, ne pa kakšna vročinska bolezen. Sicer pa se ji bo zdravje povrnilo, samo treba je imeti čim več korajže. Moja ranjka mati je velikokrat rekla, da pogum in veselje od-podfta devet padarjev. Naj se tega drže vsi bolniki, tudi moja teta Jennie Gorjup iz Clevelan-da, katera je že več mesecev na bolniški postelji. Teta, le ko-rajŽo ln zdravje se bo povrnilo! Sicer pa je teta žejo vesele narave.
Ob tej priliki se želim zahvaliti iz vsega srca vsem tistim, ki so ml pisali na mojo prošnjo v Prosveti, če kdo ve, kaj o mojih bratih in sestrah, doma iz vasi Dobrave nad Ljubljano. Naj tukaj omenim, da sem dobila odgovore iz domovine prav ob času, ko je bila priobčena mola prošnja v ProsVetl. Pisma mojih sorodnikov so podobna drugim—veliko so prestali, toda eno sestro pogrešaio, odkar ie bil prvič bombardiran Zagreb
Zaključujem, ker ne želim porabiti preveč prostora. Naj o-menim, da rada čitam doDise.
Ursula Sirajnar.
TRN JEVA POT SLOVENSKEGA RUDARJA
SUclrrille, Pa.—Sedaj ne delam že od novega leta in ne vem kdai bom. Ker imam dosti časa na razpolago, prebiram angleške in slovenske časopise. Čestitam uredništvu Prosvete ker piše v prid ubogega delavstva. Ko bi angleško časoplsie tako nlsnlo kot Prosveta. ootem «em potov, dn ne bi bilo teb stavk fn ne taVe bed*, kakor jo moralo nrennfcatl rudarH.
Naj malo opišem moje izkušnje v premogovniku. L. 1936 sem se pre vzdignil in dobil pruh ali hernijo. Moral sem v bolnišnico na operacijo, nakar sem čez štiri mesece okreval in zopet šel na delo—porivati va-gončke. L. 1937 sem se zopet pretrgal, nato je sledila ponovno operacija, po ozdravljenju pa spet na delo. V teku dveh let sem dobil zopet kilo, to pot na levi strani,' Čez šest mesecev sem se povrnil na delo, a ista bolezen mg je ponovno zadela: Zdaj ni tako velika in nosim pas ter počasi delam. Operaciji pa se nočem več podvreči, ker ne verjamem, da bi jo prestal, kajti imam že 59 let in sem slabo ten.
Na tem svetu se bom trudil Še nekaj let, nato bom pa "mu-falH na drugI svet. Edini vzrok, da me posebno ne veseli na drugi svet. Je. ker je rečeno v oče-
našu "kakor na zemlji tako V nebesih ..No, $i mislim sam pri sebi, če ni tam zgoraj nič boljše, potem se mi pod takimi pogoji nikakor ne mudi tja.
Ko sem bil slab radi težkega dela, sem se odločil, da zopet dobim službo natakarja, kajti natakar sem bil 1. 1917-1918. L. 1943 sem res dobil delo v sa-lunu. Lahko delo in $100 mesečne plače. To delo sem opravljal leto in mesec dni, nato pa mi je gospodar povedal, da bo zaprl gostilno in od tistega časa nimam več dela. Sedaj hočem nazaj v premogovnik, seve, če bom dobil delo. Čestokrat ne spim, ko o tem premišljam. Brezposelnostna podpora mi bo potekla s 5. junijem, potem pa se bo zopet pričel križev pot. Ako ne bom dobil dela v kratkem, potem tudi naročnine ne bom mogel obnoviti.
Na koncu pa svetujem vsakomur, ki bi bil operiran na pru-hu, naj si kupi pas, da se mu ne povrne kila. Ako bi ga jaz takoj kupil, bi bil še danes zdrav.	Joeeph Bregar.
NJEN GROB NA POKOPALIŠČU WOODLAWN
Chicago, 111.—Sporočam, da so bili pokopani ostanki moje pokojne žene v grobu na pokopališču Woodlawn ravno na dan L maja, ki je praznik razredno zavednih delavcev, kakor je bila tudi ona.
Draga žena in mati, naj Ti bo lahka ameriška gruda! Zapusti la si nas za vedno, ali mi bomo skrbeli, da bo Tvoj grob okrašen z rožami.
Družina Thomas Svetilk.
DOBER ZAČETEK PITTSBURfiKE KAMPANJE
Plitaburyh, Pa,—Rojake v naši naselbini bo zanimalo kako teče kampanja za sklad mladinske bolnice. Z velikim veseljem poročam, da je začetek naravnost sijajen. Komaj so prejeli apel in prošnjo, da sodelujejo in prispevajo v kampanji, smo že dosegli eno petino določene kvote.
Največja zasluga gre Sloven skemu domu, ki je zopet v imenu in na kredit vseh pittsbur-ških rojakov, zlasti pa članstva Slovenskega doma, odobril v sklad za mladinsko bolnico v Sloveniji lepo vsoto, in sicer TISOČ DOLARJEV.
Ne samo Slovenski dom, tudi druge podporne organizacije so že prispevale po $50. Zelo dober je tudi odziv posameznikov, ki so darovali po $25, po $10 itd. Organiziralo se ie več skupin, oziroma parov, ki pobirajo skupaj. Toda naselbina je precej raztrešena in vsled tega se potrebuje še mnogo ljudi, da obiščemo to pot vse slovenske hiše, da potrkamo na radodarna srca vseh Slovencev in Slovenk. Vsaka ženska in moški ima pravico, da si izbere svojo tovari-Šico ali tovariša, dobi polo in začne z nabiranjem, da čimprej zaključimo in zberemo kvoto pet tisoč dolarjev.
Obiskati vse Slovence v Pitts-burghu ni baš lahka stvar. Zato ponovno apeliramo na društvene odbore, zlasti tajnike, ki so v najožjem stiku s Članstvom, da sodelujejo in pomagajo, da vedno opozarjajo in nagovarjajo, da vsak nekaj prispeva, kar bo seveda v kredit vsakemu društvu in odboru, da ie dotlčno izpolnilo svojo sveto dolžnost.
Kdor še nima pole ali para, naj se prijavi, pa mu bomo dali vsako pomoč. Imena in vsote darovalcev bomo poslali vsem listom v priobčitev. Imenik darovalcev bo tudi razobešen v Slovenskemu domu in v dvorani "Slovenskega Orla." To je važno, toda še veliko bolj važno je, da bo vsak rekel ali pisal svojim sorodnikom, da je tudi on tukaj pomagal, da je bil pionir mladinske bolnice, da bo njegovo ime častno zapisano v njeni zgodovini, ki bo potrdila, da smo jih podpr.U v njihovi kritični u-ri, da nas ni bivanje v tujini pokvarijo Jn odtujilo, ampak, da smo še vedno iskreni Slovenci in kot taki tudi dobri Ameri-kanci.	Geo. Witkorlch.
Delavsko demonstracije v Jusrotu. Mehika, v enak eolldarnoati a at a v kar 11 prt American S molt In« in Pfaelpe Dodge korpocacljah. Teh demonstracij ae le udeUilla tudi skupina delavcev. članov unije Mine. Mill k Smelter Worker« CIO. U Amerike.
PISMA IZ PREGARIJ IN HUJ, PRIMORSKO
Cleveland. O.—Iz stare domo vine sem prejela tri pisma. Brat Anton Zadnik iz Pregarij na Primorskem mi piše:
Draga sestra! — Prejmi lepe pozdrave od mene in vseh osta lih. Zdravi smo vsi, enako želi mo tudi vsem vam. Tvoje pi smo sem z velikim veseljem pre jel/ Začasa vojne smo zbežaU v gozdove, sicer nas bi bili vse pobili in bi nam vse požgali kakor so storili v Tominjah, na to pa so v ogenj vrgli vse gospodarje. Tako so storili tudi v drugih vaseh. PobiU so mnogo moških in žensk. Celih 40 dni smo ostali izven vasi, nato smo se vrnili in smo morali delati, vsakih 15 dni pa smo se morali iti podpisat v Podgrad, da smo dobili karte.
Tukaj so divjali polentarji potem nemške zverine, tem pa so pomagali Nedičevi četniki in domači belogardisti. TI banditi so vsakega moškega pobrali in ga odgnali v svoje vrste, kjer so ga mučili in končno ubili, a ko ni hotel z njimi sodelovati. Tako sem bil tudi jaz šest mesecev v laški internaciji; ko sem se vrnil domov, je bilo vse izro-pano in uničeno. Vieli so vso živino s konji vrejl, le gola hiša mi je ostala. V naši družini smo štirje, midva z ženo in dva mala otroka, Tilka pa je v Ljubljani, kjer dela kot bolničarka v bolnišnici.
Sprejmite mnogo srčnih pozdravov od nas vseh!—Brat Anton Zadnik.
Bratovo pismo sem objavila le v odlomkih, tako tudi pismo moje sestre Zofije Tomažič iz vasi Huje na Primorskem, ki se glasi:
Draga sestra!—Iskrena hvala za Tvoje pismo, ki sem ga z velikim veseljem prebrala. Povedati moram, da smo v tej dolgi vojni dali vse za svobodo. Sedaj nam bi naša država Jugoslavija rada pomagala, ampak primanjkuje vsega, kljub temu pa gre življenje dokaj dobro naprej. Sedaj smo svobodni in vse se hitro obnavlja.
Pri nas so se vršile hude bitke in Albert je bil na strani tistih, ki so nas preganjali. Po zmagi so domači izdajalci pobegnili s sovražnikom vred v Itali jo, tako tudi Albert, ker je vedel, da ga čaka plačilor. To so bili četniki, ustaši in belogardisti ali domobranci, ki so v resnici bili izdajalci lastnega naroda. Ko bi Ti vedela kakšna grozodejstva so delali! Ljudi so kar iz postelje odvlekli na morlšče. Mnogo nedolžnih ljudi so po-streHtt, mučilnico pa so imeli v Ilirski Bistrici v okrajnem zapo ru in vojaških barakah. Ako so ujeli kakega partizana, so mu iztaknili oči, odrezali ušesa ln nos, na čelu so mu izrezali zvezdo, nato pa so ga kar s kolom ubili.
Pred par tedni so ljudje našli graben, v katerem je bilo nad 1000 (tisoč) žrtev, ki so jih umorili v aprilu 1944. Padli $o kot mučeniki za svobodo Slovenije in Jugoslavije. Koliko žrtev je padlo po vsej Jugoslaviji, si lahko predstavljaš. Moj sin Franc ml le pravil, da Je videl veliko mučilnico pri Sv. Urhu nad Ljubljano. Videl Je na last ne oč«. ko so Um našli nešteto Človeških oči in ušes. V tisti mali cerkvici je bilo umorjenih na tisoče naših ljudi. In kdo Je Um dajal povelje? Sam župnik* To je delal v imenu Kristusovih ran, v imenu vere in v imenu
samega p*peškega Vanw Jako so delali mnogi Z duhovniki ne
Povem T,, draga sestra , pn nas duhovniki ^ zgubili ves kredit kar T -i čudnega. Zjokala*^ videla naše gorje in gr0; macih in tujih zverin '
f^eš;PH0iTd najdeš ših padlih junakov, ki
rili za svobodo. Vsčika *
padlih žrtev je okrašena z
m rdečimi zvezdami, kaju
zvezda je simbol nase štu
borbe, z vsake gomile pa
slovenska oz. jugoslovanska
stava. V teh grobovih
najboljši sinovi naše d...
Dne 24. februarja 1945
mogla ostati doma in šla.
Vipavo, kamor so pripelji
trnovskega gozda pri Gori
Stanke narodnega heroja
morske Janka Premrla-Vi
Vojko je prvi začel na Pi
skem organizirati partij
gibanje in je 1. 1941 stopil
mimi tovariši v partizanski
ste. Starše so mu odgn«
šisti in hišo zažgali. Di
februarja 1942 ga je zadeli
vražna krogla in je podi
Na dan tretje obletnice nj
smrti se je vršila, žalna
nost in njegovo truplo so
zani pripeljali v njegovo ro
vas. , Vsa Primorska
zbrana v Vipavski dolini, d
slednjikrat počasti nar«
heroja. Obenem so mu oi
spominsko ploščo, ki predst
Triglav, na bližnjem hri
stoji kip hrabrega Vojka
tizanski obleki z rdečo zt
Poleg Vojka počiva na naših najboljših borcev za bodo. Kakor sem že pre nila, so bili nekateri duh« najhujši sovražniki svojih Bili so svinje, ne pa božj mestniki! Namesto da bi učili, da je greh ubijati in čiti svoj lastni narod, pa magali morilcem, pobij mučili svoje krvne brate pa bili vsi duhovniki tab, dosti duhovnikov je bilo z dom, zakar jim gre vsa čai Ljubljani je duhovnik pi nik sodišča. Moj sin je p« da je bil ta duhovnik v« partizani v gozdu. Kljub narod več ne zaupa duhov kajti izvršili so taka «0 stva, da se ne da pozabiti.
Sedaj smo svobodni! P* gih 25 letih laškega trinott zatiranja smo zagledali svobode. Sedaj se spet pa je naša lepa slovenska bes naših šolah. Pod polentar smo smeli govoriti materij in nismo smeli peti naših« slovenskih pesmi. Mlada pa nam je prinesla novo po kateri smo tako dolgo 1
Ko je moj sin dopolnil I sUrosti, je moral na nalxj je rekel, da gre na nabor.« italijanski vojak nikdar Takoj je odšel v partizane kel, da mora pomagati i priboriti svobodo. Keu» mlh: "Pojdi, moj Sin srce veleva - v boj ziii srečnejše čase"' In je o« le tri mesece nisem doous od njega, neketfa v*m potrkal na vraU>. Od -N selja nisem mogla niti vn preti, kajti samo to ** la, da b< še enkrat vk** obrazek, da mi bi mu gre/ Njcgnvo bilo tako, dasosepozn* ve stopinje za nji«« morem na kratko^«* jc »kozi težke m '/
voljnopren^^^
61 " P obode Seoij< sije sonce svobooe
jeJ v Ljubljani ko^nr
Drag- »estra cez P bom zopet t>.Mla ^ ^ lepše pozdrav? ^ Sestra Zofij«
Gornjr P'-" : Mij.
volj
lienie so meh n*" ijenje*	drugo a
sa vojne To r ^
mo. V prvem. 15 nov.
Saj w
tri hčerke m ^ ,
Draže Mihajloviča
(Nadaljevanje)
aibolj priljubljenimi poveljniki Draže Mihajloviča je bil Takov N Jovočič. Dne 9. julija 1942 ga je polkovnik Stanišič val za komandanU četnikov za okrožje Danilovgrad. Na Italijanov je kasneje postal načelnik štaba četniške voj-
Črni gori in Boki. ,e 19. marca 1943 je polkov
PROSTI*. A
ioa
Cuseppe Roscioh, poveljnik pijanske infantrije v divi-"ferrara", pisal Jovočicu je prijateljsko pismo, ji Jovočič: — Odgovar-Vaše pismo, ki je dospelo nekaj dnevi in ki je me ze-
veselilo.
ja Vam za pohvalne opom-de moje malenkosti; drage
prijateljski občutek, ki ga napram meni in katerega atno tudi jaz zelo iskreno go-rapram Vam. se tiče novic, ki mi jih po-sem več kot ponosen na uspehe Vašega bataljona, bnosti katerega nisem ni-^dvomil in ki bo — to do-vem — vedel, kako ponovno ti in pod Vašim vodstvom vno zmagati. Bataljonu in pošiljam izraze svojih glo-ielj za bodočnost in za bit-i Vas še čakajo."
0	pismo (dokument štev. 98) v italijanščini in je
isano od fašističnega polka.
italijanski predaji je Jovo-nadaljeval borbo proti parti-m pod nemško protekcijo. ;ova taktika je bila, neusmi-pobijati vse ljudi brez raz-a starost ali spol, ki so bili ljeni partizanskih simpatij, ičeva krutost je bila tako ska, da je niti Nemci niso
1	več prenašati. Dne 25. ju-1944 je Jovočič dobil nasled-depešo od poročnika Huene-
nemškega komandanta v ovgradu:
lo nujno! Kapitan J. Jovo-
osovi lug.
polkovnik Frischling nuj-zahteva, da na vsak način ate z nadaljnimi moritva-Podrobna navodila sledijo. Vas tudi, da o tem obves-. Džurišiča."
statični posnetek tega ega dokumenta (štev. 101) pisom nemškega častnika »javljen v poročilu jugoslo-komisije za ugotovitev ih zločinov. Toda četniški nacijonalistični poveljniki so Džukanovič, Stanišič, išič in Jovočič se niso po-i samo povelju vojnega mi-a v vladi kralja Petra Dra-Mihajloviča, temveč so pri prejemali blagoslov tudi od išjih dostojanstvenikov srb-pravoslavne cerkve. Eden dostojanstvenikov je bil me-litan Orne gore — Joaniki-V svojem velikonočnem pasem pismu 1942, ki ga je po-vemikom iz svojega udob-prebivališca v Cetinju (ob italijanske okupacije), je ikiJe napisal naslednji od-*k (dokument št. 108): M, srce mi je objela žalost »lila bolečina in moja duša 80 plaka ob misli, da neki del naroda, zlasti mladina m ženskega spola, hodi ** po grešni poti ... Iz
* napada mirne italijanske
■s •. "
h P 'grebu črnogorskega kolonista sodnika Kovače-rrieseca oktobra 1942, je «'Je govoril in rekel med "Ni bolj primernega »kot je to (pokopališče), da "dlfK imo in zapriseže-IrJ * jtoMo kotili proti ko-Na istem pogrebu ' tudi polkovnik Bajo 'n zastopnik italijanske
■ '	■ (Dokument
)
četnikov Bo.nl
P"n* je spadala pod Sjl' - Hrvatsko.
tv*'ili Nemci in Itall-■ '.lu jugoslovanske r -i lavnik hrvatske Ante Pavelič, pra-
h zločincev, ki Jih Nga svetovna vojn ' P" močjo ustašev,
■ "»tov, ki so s«
Ep*, »rbskififi
v sapadnl
P" i a/j
piAl
priitn ■»Whla <
VlMal , Rkkih u
po-živelj (v m poleti
• zvest no pomorskih mož,
T<
je bil hrvat-
M:h«)l'>vičevih če*-mrebljall

ki so
Hrvate. Kakor četniki, so tudi istaši zasovražili partizane pod vodstvom maršala Tita — bolj kot prave sovražnike Jugoslavije. Četniki so hoteli osnovati jugoslovansko državo, v kateri bi bila vsa oblast v rokah srbskega četniškega jpokreta. Usta-ši (katoličani) pa so hoteli imeti hrvaško državo, v kateri bi ne bilo Srbov (pravoslavnih). Partizani pa so hoteli imeti jugoslovansko državo, v kateri naj bi vsi državljani bili postavno enakopravni. Proti tej ideji jugoslovanske enakopravnosti pa so bili pripravljeni boriti se četniki in ustaši. In iz tega skupnega sovraštva (do partizanov in njihovega programa) se je porodilo sramotno ustaško-četniško sodelovanje s sovražnikom proti partizanom.
Dne 28. maja 1942 je bila sklenjena pogodba med dr. Milanom Badovincem in podpolkovnikom Ivanom Šojatom, ki sta zastopala "nezavisno" državo Hrvatsko, in med četniškimi poveljniki — Cvijetina Todič, komandant četniške skupine "Ozren", Cvijetina Džurič, načelnik četniškega štaba, in drugi — ki so zastopali Dražo Mihajloviča. Ta pogodba (dokument it. 112) je vsebovala med drugim naslednjo določbo:
"Dokler obstoja nevarnost pred partizanskimi oboroženimi bandami, bodo četniške edinice prostovoljno sodelovale s hrvatskimi oboroženimi silami v bor-bi in pobijanju partizanov in za dosego tega namena bodo delovale pod kontrolo hrvatskih vojaških oblasti . . . - Hrvatske državne oblasti bodo zakladale četnike s strelivom po položajni potrebi . . .
Četniki, ki so ranjeni v borbi proti partizanom, so upravičeni do zdravniške oskrbe na isti način kot vsi drugi člani Nezavis-ne države Hrvatske."
Prednd je bila ta pogodba sklenjena, je poveljnik 10. hrvatskega pehotnega regimenta podpolkovnik Bučar izdal tajno povelje št. 2439, ki se deloma či-ta takole (Dokument št. 116.):
"S 15. majem (1942) mora vsa sovražna akcija napram četni-kom prenehati. V tem smislu se mora borba nadaljevati proti partizanom (komunistom), ki nosijo na kapah rdeče zvezde." —
Mihajlovičev zastopnik v za-padni Bosni je bil kapitan Bora Mitranovlč, Pi:eko njega je MIha j lovlč poslal zapoved raznim četniškim poveljnikom v tem o-kraju. Dne 23. marca 1943 je Mitranovič odposlal Jovanu Mi-šiču, poveljniku četniške edinice "Kralj Peter II.", strogo zaupno povelje Draže Mihajloviča, ki se deloma glasi (Dokument štev. 128):
"(1) _ p© neusjješnih bojih v zapadni Bosni in Krajini pomikajo komunisti svoje glavne sile v smeri Hercegovine ... Zadnjih par dn» smo jih obkolili v ozemlju Prozor — Doljni VakuT-~ Tomislav grad — L i v n o — in upam, da jih v prihodnjih par dnevnih uničimo.
(2) — Nemci držijo Livno,, Su-jico in Prozor; Italijani so okoli Rame in Vranice, medtem ko naše edinice okupirajo ozemlje Vranica-Imotski . . .
(8) — Kakor hitro dobite radijsko postajo, bom zahteval za vas — zapadno Bosno In bosanske ed'nice — vojni material ir Anglije, in tudi dobili ga boste. ... Naš mladi kralj in jaz se vam zahvaljujeva . .
Mnogo drugih listin s podp4-som Drsže Mihajloviča in nje govih glavnih poveljnikov in ko laboraci jon lato v je reproducira-nih v poročilu te komisije In kažejo, da so četniikr edinice operirale kot svojstveni del nemških in ustaškth častnikov. N. pr. 8. novembra 1943 je poveljnik četniškega korpusa v Bosni In Krajini posUl nemški komandi v Ban ta luki naslednjo nujno poročilo:
"Poveljnik Uroš Drenovič je sporočil 7. novembra 11 Vodikovega vrha komandnemu štabu Hiaaledn Je:
Borba proti partizanom se Je
sedmi dan tega meseca nadaljevala na vsej fronti. Naše levo krilo je dobro vzdržalo, toda desno je bilo primorano vsled močnejših in ojačenih partizanskih napadov umakniti se vse do Gornjega Pervana . . .
Vojaki so ostali brez munici-je in pred močnejšimi partizanskimi napadi se ne moremo braniti.
To poročilo pošiljam za poveljnika Drenoviča in zahtevam, da se mu nudi potrebna pomoč v strelivu, moštvu in avijo-nih ..."
To pismo je podpisal komandant Drenovič in posnetek originala se nahaja v poročilu komisije (Dokument štev. 175).
Dne 6. januarja 1943 (na pravoslavni božični večer) je nemški komandant Kasselmann v Han Koli poslal naslednje božično voščilo poveljniku Mičiču in njegovim četnikom: "Nemške čete na utrjeni točki Han Kola pošiljajo Vam in junaškim četnikom najlepša voščila za vesele Božične praznike."
Posnetek originalnega pisma v pravilni nemščini in v spake-drani srbo-hrvaščini, podpisano od Kasselmanna, je zanešen v poročilo komisije kot dokument št. 184,	n
Treba je omeniti še eno listino, ki se tiče četniških operacij v zapadni Bosni. To je fotostati-tični posnetek potnega dovoljenja, ki ga je izdal ustaški poveljnik v Banji luki. Glasi se:
"POTNO DOVOLJENJE — za poveljnika četniškega regimenta "Manjača" g. Vukašina Mar-četiča in za poveljnika prvega bataljona četniškega regimenta "Manjača" g. Jovana Mišiča — ki gresta v spremstvu 8 četnikov na konferenco v selo Grabska, okraj Dobo j — z namenom, da se izbere skupna administracija, ki bo imela nalogo sodelovati s hrvatskimi oblastmi kot edini zastopnik četnikov v tej pokrajini.
Vse oblasti ob njihovi cesti imajo ukaz zgoraj omenjenim na vse načine pomagati in jim ne delati kakih težav."
To potno dovoljenje je podpisal polkovnik I. Brozovič, ustaški poveljnik v Banji luki (Dokument štev. 191). . . .
(Se nadaljuje.)
Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanja s 2. strani.)
tako ohranila življenje. Po padcu Italije so se hčerke vrnile domov, moža pa so po dolgem času 25. jan. 1944 pripeljali domov slabotnega kakor mrliča. Dva sta ga nesla v hišo, kajti bil je kakor okostnjak. Cele tri mesece ga je negovala in mu stregla pri postelji ter mu ohranila življenje.
Dne 18. maja 1944 so pridrvele nemške zverine in vse pregnale. Moja sestra je z možem bežala v Smrje, kjer sta ostala 50 dni, živila pa so jima dostavljali partizani. Potem so se vrnili v svojo razrušeno in deloma požgano vas. V zadnji veliki ofenzivi, ko je bila strta nemška vojska na Primorskem, je bil tudi njen pin, ki se je udeležil zadnjih bitk in je bil pri-deljen glavnemu fttabu partizanov. Počuti se srečno, da je o-stala vsa njena družina pri življenju po tolikih grozotah in bojih.
Mary Konesubo.
Nizozemci in problem Indonezije
Amelerdam. — ONA — Nizozemska javnost je čedalje bolj nezadovoljna s postopanjem vlade in governerja van Mooka radi njihove politike v Indoneziji.
Kritiziranje vlade je postalo jaosebno ostro o priliki obnovitve pogajanj med dr. van Moo-kom in Soetanom Sjahrirjem, predsednikom takozvane soe-karnške republike na Javi. Pretekli teden se je van Mook vrnil iz Haaga in se znova začel pogajati z indonezijsko misijo, ki je nastanjena v gradu Gelder-land. Pogajanja ao tajna — in to je še prav posebno razburilo javnost.
Nedavno je objavila komisija poslanske zbornice, ki je obiskali Javo, svoje poročilo, ki obtožuje van Mookovo politiko, da je kriva dejstva, da so obdržali Japonci na Javi kontrolo dežele v svojih rokah. Druga obtožba jrtaslovljena Angležem, poseb. nV-iordu Mountbattenu, da niso izpolnili svojč naloge, ki je bila, da razorože Japonce.
Poročilo poudarja, da je van Mook po predaji Japoncev izdal povelje, da se morajo vsi nizozemski uradniki, ki so bili odšli iz koncentracijskih taborišč in prevzeli svoja prejšnja mesta, vrniti nazaj v taborišča in počakati popolne razorožitve Japoncev. Nekoliko nejasno je, zakaj je bilo izdano to čud/io povelje, toda poročilo pravi, da bi bili In-donezijci ostali mirni, ako bi bili ti nizozemski uradniki smeli o-stati na svojih mestih.
Naslednji očitek je naperjen proti Angležem. Ti so na podlagi tega poročila, hote ali nehote, podžgali Indonezijce, da so zahtevali popolno neodvisnost.
Vssti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije
Delovne brigade • traktorji
Te dni so se SPOM brigade napotile Iz Našlča na teren, da pomagajo kmetom pri spomladanski setvi. Brigade imajo po pet traktorjev. Kmalu se pa bo to število povečalo. Prvo delo so izvedle SPOM brigade v okolici Feričancev, kjer so traktorji v enem dnevu preorall 30 o-ralov. Ko bodo končali z oranjem v FeriČanclh, bodo traktorji pomagali pri delu v sosednih vaseh. S svojim hitrim oranjem so traktorji navdušili kmete, ki cesto hodijo poleg traktorjev in gledajo, kako globoko orjejo. Kmetje so prepričani, da je delo s traktorji ^ljše in cenejše, kakor pa delo z vprežno živino.
Celjska T. T. sekcija" obnavlja
Okupator je razdejal tudi telefonske linije in uničil aparature. V prvih štirih mesecih smo kljub pomanjkanju matorl-ala vzpostavili razdejane tele-grafsko-telefonske trase. Na novo smo postavili desetine novih drogov in napeli tisoče metrov žice. Na nekatere glavne proge, ki so bile preveč obremenjene, smo vključili visokofrekvenčne aparature, ustvarili u-metne linije ter tako omogočili večji razmah telefonskega prometa.
Zatem smo vse delo posvetili izboljšanju t. 1. linij in aparatur. Tu smo dosegli lepe uspehe. Do danes smo izboljšali stanje linij za 50 odstotkov. Pri različnih poštah smo montirali
22 novih telefonskih central, prenovili odnosno povečali pa 14. Vse te centrale smo montirali ali prenovili s starim, delo ma že odvrženim materialom, prav tako tudi 200 telefonskih induktorskih aparatov. Popravili smo tudi mednarodni telefonski kabel, ki je bil zlasti na sektorju Celje-Dobova močno poškodovan. Trdno smo odločeni nadaljevati svoje delo za obnovo. T. T. sekcija Cel Jo.
S skupnimi močmi bomo obnovili poruieno domovino
Grosuplje se Je v nedeljo, dne 24. marca, že v zgodnjih jutranjih urah začelo oživljati. Prišlo je okrog 320 uslužbencev upravnega use b j a železniške uprave in postaje v LJubljani. Zbralo se je tudi 22 okrajnih aktivistov ter 60 borcev iz edinice KNOJa v Grosupljem. Vsi so imeli s seboj krampe* in lopate. Skupno so prijeli za delo pri čiščenju ruševin.
Ena skupina je odšla na delo v tovarno "MotvozM, kjer Je razbila 30 kv. metrov betonske plošče Četrtmeterske debeline ter popravila in zasula 300 kv. metrov ceste. Prepeljali so 70 kub. metrov ruševin, gramoza, opeke in prostor očistili. Prepeljali so tudi 15 kub. m ožganega lesa. Druga skunina je delala na viaduktu pri Žalni, kjer je pospravljala ruševine. Naredili so toliko, da so stalno nameščenim de-r lavcem prihrahlll 14 dni napornega dela. Tretja skupina je ostala in podirala porušeno gro-
supeljsko postsjo, očistila opeko in odvažala ruševine.
Omeniti je treba, da so poleg tega ljubljanski delavci v dopoldanskih urah prcbelill dvorano bivšega sokolskega doma, dočtm je grosupeljska mladina poskrbela, da je dvorano očistila in okrasila za popoldansko prireditev.
Delovne skupine iz Kragujevca
Delovne skupine iz Kragujevca so obšle do sedaj deset vasi v bližnji okolici Kragujevca in izvršile celo vrsto popravil različnega poljedelskega orodja ter so na ta način pomagali poljedelcem pri spomladanski setvi. V nedeljo 17. t. m. so delale tri skupine v treh vaseh.
Delo roladine iz MosUr-ja za pogozditev goličav
Hercegovska mladii^a je spoznala, kako velikega pomena, je pogoadovanje goličav in je sklenila, do bo v okviru prvomajskega tekmovanja* pričela pogosdo-vati. Že dtsel'dhl po pričetku dela so posadili okoli 400 sadik. Sajenja se Je udeležila srednje-šolsks kakor tudi delavska mis-dins.
hoover in ameriška vlada
Napisal Malcolm Hobbs
Za ameriško administracijo je Herbert Hoover mož, katerega J* bila povabila na večerjo, ki pa Je potem ostal v hiši kot permanenten gost—jež v lisičjem brlogu. Minister za poljedelstvo Anderson pa je oni nesrečnež, ki jo napravil pomoto, da ga je jx>-vabil.
Ako pravimo, da je adminis-
I tracija mnenja, da zavzema Herbert Hoover že vse predolgo eno prvih mest na polju prehrane, pretiravamo v smeri olepševanja- Precej obširen je že krog, ki si želi, da bi lepo polagoma odšel, odkoder je prišel. Drži ga le poljedelski minister Anderson, ki je predložil zanj naslov "ambasadorja prehrane" in ta svoj predlog vsilil svojim tovarišem. Znano je, da ga na-ministrskih sestankih mnogi postrsni gledajo.
Oči vid no je, da Hoover ni koristen administraciji niti v političnem pogledu doma, niti v inozemstvu, kjer bi moral rešiti težavne probleme prehrane. Toda vsa prizadevanja, znebiti se tega velikega inženirja, so ostala zaman. Ko je ministor Anderson dosegel, ds je predsednik Truman povabil Jioover ja, naj skrsjšs njegovo pot okrog sveta, je bilo to brezuspešno, ker je ffonver zahtevat, da se njegovo potovanje mora nadaljevati prav do Juinca.
Takoj po njegovem povratku
pa je bilo objavljeno, da se bo podal še na drugo potovanj — to pot v Južno Ameriko, da preišče zaloge živeža. Splošni vtis je, da je predsednik Truman povabil Hooverja na to potovanje, resnica pa je, da je ideja nastala v Hooverjevi glavi. V krogih administracije je očivldno zdaj prevladala trdna odločnost, da mora Hoover po tem potovanju v Južno Ameriko nazaj v pokoj.
Zavozljano vprašanje vsesplošne lakote, problem, ki je bil resno zavožen že prej, je j^ostalo po objavi Hooverjevega poročila še bolj predmet prerekanja. Njegovo poročilo Je optimistično, češ, položaj je mnogo boljši kot smo mislili. Toda komaj par dni jH>znejo Je pri tel ogorčen odgovor. Skupina "Food for Freedom", na čelu katere se nahaja mrs. Dwight Morrow, je ovrgla vse, kar poročs Hoover, trdeč, da je nekdanji predsednik le "delil lakoto" In le tako priXcl do svojih zaključkov.
Povrhu vsega drugega se je veliki Inženir v svojo nesrečo
Unije CIO in ADF ao v San Franciacu priredila skupno parade proti odpravi ali paraiisiranju OPA. DemonetraciJ se h u4»MUo 10400
zspletel v nekatere računske pomote — poročal je, da je zmanjšal primanjkljaj pšenice do 1. septembre od 11 milijonov ton na 3,600,000. Izračunal pa Je to številko t#ko, da je dobave za april Štel dvakrat —» mala pomota, ki pomeni 3,000,000 ton. Poleg tega je odkril neke dodatne zaloge pšonice, tudi 3,000,000 ton, ki pa žive le v njegovi domli-
!JiJi.
Hoover zahteva, naj stradajo ča ljudstva zmanjšajo svoj od metek kruha, da ne bi zmanjka lo j^enice. Toda kljub njegovim zmotnim številkam je Is njegovega lastnega računa razvidno, da zaloge niso zsdostne niti za to zmanjšano zahtevo. Skupina "Food for Freedom" radi tega očita Hooverju, ds Je otežkočil pregled svetovnega položsjs.
Ameriško zunsnje ministrstvo je — bodisi namerno ali slučsj no — zskurllo v tej peči še s tem, da je objavilo nekaj do /4sj še neznanih zapiskov j>ariške mirovne konference Iz leta 1919, ki se tičejo vloge, katero je Igral Herbert Hoover v razdeljevanju hrane j>o prvi svetovni vojni, Kot da je bil namen opomniti javnost na to, da je Hoover Iz-najditelj zamisli, da je hrana o-rož je poJitikftt_ -
Odgovornost zs Hooverjevo delovanje psda ns ramena ministra za )K>ljede)stvo Anderso-na, o katerem trde nekateri
zlobni jeziki, da je največja polomija Trumanove administracije.
Jako razširjena je v Wsahing-tonu trditev, da so polomije Tiumanove administracije po* sledica tega, kar nosi Ime "vladanje zukofiodajcev", Znano je, da so zakonodaje! v splošnem slabi upravni uradniki, češ, ds so bili vedno vsjeni delati le t maloštevilnim ursdništvom. Tako vsaj trdi ts teorijs Cim Jih slučaj nanea«« na velike edmmls-tiativne pozicije, l/gube svojo sigurnost, ker morajo voditi posle uradov z neštcvilrio nastav-J jen cev.
' Poljedelski minister Anderson je bil prej, prodno je postal član vlado, kongresntk in Je štel celo med najspoaobnejše, Toda naj bo temu kakor hoče, njegove zmote v ministrstvu za poljedelstvo, v kolikor se tičejo zadeve svetovne krize piehrane, ao vse kakor več kot le adminietrativ-nega značaja.
—ONA.
KAJ BOMO
UKRENILI GLEDE MILA TO POLETJE?
GOSPODINJA, VI LAHKO > PRIPOMORETE DO V E C MILA.
HRANITE VEČ RAPWPN1H M A S C O B I
JOJ, MAMA, KOLIKO LA2JK 1K HtiJMJ — N K 1'OZAMTK, \) \ DOBIMO Ir ZA VSAK FUNT!
Kjer je maičoba — tam je milo
HADAUUJTK S ODDAJA-NJEM HASLJCM1H MASCOB. DA OMOOOČITE VEČJO KO-UČIMO MILA
MRTVA SRCA
Povest
SPISAL DR. IVAN TAVČAR

=
Prvo poglavje
Popotnik pridem t*z goro,
In kamor m oko attm.
Povsod m ml nov *v«t odpr«.
______	r. MU
N« mehkih blazinah v kupeju drugega razreda je sedel gosposki človek ter ne očitno bojeval z dolgim časom. Primaknil se je bil k oknu in zrl v krajino, ki se je krožilo tedaj nad njo tožno jesensko nebo.
Ali da ustrežem takoj svoji bralki, ako mi katero privoščijo dobri bogovi, da je ta naš junak mlad človek, in, kar je veliko večjega pomena, lep mlad in neoženjen človek!
V tem trenutku pa, ko smo se mi sešli z njim, se prav dolgočasi. Ko v prirodi ne najde iskane tolažbe, se odmakne k sredi blazine, izvleče počasi cigaro ter si jo zdihniprši zapali. Potem izpušča dim proti stropu ter si pogladi tuintam mehke ščetke prve brade, ki mu je obdajala bledi obraz. .
"Strašen čas!" reče končno, vzemši uro iz žepa. "2e dve! A še sedaj ni te čudne Grčave! Prav kakor bi se človek v večnost peljal!" Zopet se zavije v dim ter zatisne oči. Tedaj pa se ustavi vlak. "Grčava!" se začuje glas hri-pavega kondukterja. Bila je to mala železniška postaja, v ozki dolini ležeča in okroginokrog obdana z gozdi. Poleg železne ceste je tekla procej mogočna voda med tesnimi travniki, ki se je tedaj pasla živins po njih. Tuintam je čepela koča, z vinsko trto preprežena, slabo zidana, z raztrganim ostrešjem, ali pa še celo
nevarno v stran nagnjena.
■
Vtis tega kraja je bil čuden, nevesel, in to tembolj, ker se jo iz gozdov oglašal rog, z melanholično zavitimi glasovi, zbirajoč čredo okrog pastirja. Sredi te pustinje pa se je tiščalo šta-cijsko moderno poslopje, kakor da bi bila kultura prav hitro stopala tudi mimo ter v hitrici pustila to svoje znamenje za seboj
Žvižg—in hlapon oddadra dalje po dolini. Naš znanec ostane sam na peronu in pri srcu mu je, kakor da je tu zapuščen v samotni puščavi. Nekaj časa zre predse. V prvem trenutku v resnici ni vedel, kaj bi počel.
"Dalje moram!" reče polglasno. "Svoje reči pustim tu, dokler ne zvem, kako se mi uravna usoda!"
Prekorači vratca nizke ograje. Po slabi, blatni cesti stopa med njivami, ki je takrat zorela ajda po njih. Počasi dospe do mesta, kjer se pot zavije navzdol proti strugi ter se odpre pogled ns reko. Naš potnik opaši takoj star brod ob bregu in nad njim v meljini čepečo brodni-kovo kočo. Pred njo sedita poštami ženski. K njima pristopi naš znanec ter ju vpraša, kod naj gre, če hoče na Višavo. Vprašani čutita potrebo, olehčati si srce med seboj.
"Katra," vpraša prva tiho, nagnivši se proti drugi, "kdo Je ta človek?".
"Bog ve, kdo je?" vpraša tudi ta.
"Jaz ga ne poznam."
"Jsz tudi ne!"
"Na Višavo bi rad!" pravi prišlec iznova.
"Na Višavo?" se začudi Katra. "Pa zakaj ne na Nižavo?"
"Ali Višave ni?" vpraia tujec.
"Viiava seveda je!—pa tam ni vse, kakor bi
moralo biti!"
. In važno obrne veli obraz proti njemu. 'Tam, rečem vam, pa ne da bi se šalila, tam so strahovi in duhovi mrtvaški, rečem vam, odkar se je storila tista grozna smrt!"
Lahno se je zasmejal, a vendar mu je bilo tesno pri srcu, ko je odgovoril: "Strahov se ne bojim. Pota ne poznam."
"Čez vodo morate in čez hrib navzgor!"
"Čez vodo? In kdo me prepelje?"
Namesto odgovora prične Katra prav silno kričati: "Miha! Miha!"
Miha kmalu prikorači iz veže.	n
"Bo že spet treba čez votfol" pristavi jezno, opazivši tujca. "Da ga ni rairu, da bi človek le eno uro v miru prespal!" Potem gre ter prične pri brodu z verigo rožjjati.^ Bojazen prešine potnika, videč okornega brodnika. Končno položi plačilo pred obe starki i na mizo tor stopi vdano na ladjo. Miha poprime kolec ter odriva od brega.
"Ali boš mogel?" povpraša oni boječe.
"Mogel?" in Miha se raztegne od samega srda in si šine z roko med puste laso na glavi. "Mogel?" in zaničljivo zavlečo usta. "Mogel? Le tega nikdar ne vprašajte! Pa sem prepeljal samega 'gospoda', pa je bila voda velika, rjava, kalna, pa je nosil Boga na rokah in sveto obhajilo; pa sem vendar prepeljal! Pa bi vas ne?"
In res priveslata srečno na drugo stran. Tu se je takoj pri bregu vzdigovalo hribovje, da je bilo v znožju komaj prostora za ozko cesto. Po tej cesti se odpravi naš junak. Pod njim v strugi se vleče voda počasi in brez šumenja. Tuintam se kažejo očem umazani, peščeni prodi in bele, povodne lastavice se vzdigujejo iz njih
ter letajo okrog valov, topeče se sedaj skoraj v vodi, sedaj pa zopet po bliskavo kvišku švitfkjoče.
Nad cesto po rebri so razprostirajo veličastni gozdje, gozdje samega kostanja, s starimi, iz zemlje molečimi koreninami. Žolne potrkavajo po deblih in oglašajo se druge ptice.
Naš potnik počasi koraka. Saj se mu ne mudi nikamor. Solnce pluje še visoko na nebu, in jesen še ni tako pozna, da bi noč hitro in zgodaj nastopila. Hipoma se mu napolni srce s tisto prečudno slastjo, ki veje v starih gozdih ter objema potnika, pod njih senco hitečega.
"Saj je vendar kraano v domovini!" vzklikne srečno. Sedaj se zavije dolina bolj proti jugu, in odkrije se Čisto nov razgled. Dolina se vleče daleč proti jugu in po njej reka, enaka srebrni kači. Ob vddi se vije reka kakor siv trak, ki
se sedsj skrije med zelenjem, sedaj pa zopet prikaže. Na tej strani se širijo kostanjevi logi po bregovih, na oni pa se vijejo okrog hribovja vinogradi s hramovi in belimi hišicami.
(Daljo prihodnjič)
K. GORNIK-DOLINSKI
pismo prijatelju v tujini
(Nadaljevanje)
Že na drugi plenarni seji v oktobru 1941 je pa bil isvoljen plenum OF slovenskega naroda, ki je izvajal vrhovno ljudako oblast slovenskega naroda v okvirju Jugoalavije, kot državne celote. Njeni terenaki, rajonski in okrožni odbori so prav povsod delovali. Narod je prostovoljno plačeval narodni davek; samo v LJubljani
je bilo nabranega mesečno po__
približno 400,000 lir narodnega davka. Ustanovljena Je bila na rodna zaščita, ki Je poatala pra | vi izvor za partizanako rekruta-cijo, z organizacijo varnostne in obveščevalne službe so se pa ne uamiljeno zasledovali in trebili petokolonci.
V Ljubljani so se justifikaci-Je petokoloncev dogajale ob be lem dnevu, kar Je ailno dvignilo narodno moralo, med belo-Rardiatične izdajalce zasejalo strah in zmedo, v vrste okupatorjeve vojske je pa zanesla OF nesigurnoat, ker Je bilo v deželi ustvarjeno tako stanje, da oku-patorski vojak nikdar nI vedel ne za uro, n« za hišni vogal, od koder ga bo zadela maščevalna krogla razjarjenega slovenske-gs ljudstva.
Le na ta način se Je moglo zgoditi, da ao partizani akoro praznih rok, brez pušk. brez topov ln tankov spričo gostote o kupatorskih poeadk, izredno goltih komunikacij in prikladnoeti slovenskega terena za operacije motoriziranih enot, osvobodili
pretežno večino "Ljubljansko pokrajine" in prisilili okupatorja, da je začel zapuščati svoje poatojank* In ae začel umikati v utrjena središča ob velikih prometnih žilah.
To je bila najvišja manifesta-clja slovenske narodne zmogljivosti. Pomlaliti je treba, da ae je 1. 1041 aesul odpor regularne jugoslovanske srmade v nekaj dneh, partizanaka vojaka Slovenije pa je branila avobodnl slo venski teritorij skoraj 4 meaece, to je vae do velike ofenzivo o-kupatorjev 1. 1942
Požgane vasi, odgnani moški, pomorjeni otroci, poailjene ionske- vae to je vpilo po mašče vanju nad krvavimi rimskimi rablji.
Rclogardiatično • mlhajlovičev-sko vodstvo Je vedelo, da se na svoje tolpe, ki so bile sicer dobro oborožene, ne more zanaša ti. ker Je bila vojaška vrednost teh tolp nizka v primeri s visoko zavestjo slovenskih part i zsnov. Vodstvo je vedelo, da
se bo državljanaka vojska, ki jo jo vodstvo zanetilo prav tedaj, ko bi moral slovenski narod nastopiti najbolj složno, » konec konca končala v njegovo pogubo; zato ao ti izdajalci začeli tudi s politično ofenzivo, z namenom. da bi razdvojili OF, jI odtegnili sredi\je sloje, zlaatl pa, da bi Izolirali KP.
Izvršni odbor OF je izdal oktobra 1942 proglas slovenskemu narodu, da mora narod sam nastopiti proti netilcem državljan ske vojne In da do take ne amc prltl. Čeprsv do državljanske vojne nI prišlo, je bila kljub temu bratomorno prelita slovenska kri.
Italijanski okupator, čigar policijski orgsni so bili v razdobju klaaičnega poleta OF skoro brez moči. je dobil z belo gardo uspešen policijski aparat, ki je opravljal svoj vohunski, izdajal-ski in krvavi posel brez sramu. Isdajalaka svojat ima na svoji vesti na tisoče slovenskih Inter nirancev, obsojencev in pregnancev, padlih, ustreljenih, do smrti Izmučenih, ns stotine po si I jenih deklet in žene. ns stotine pomor Jenih otrok In požge-nlh domov.
V trdi borbi je ps osvobodil no gibanje ojeklenelo. Ko ae Jo namreč OF po trenutnem vpadu svojega prvega ln sa vso Slo-venijo matičnega poleta borila v "Ljubljanski pokrajlnP proti sovražnemu pritisku za svoj novi razmah, je hkrati ie pokre
LasgsM ead wistfet. Uicm IlUle Slovak« ef Bratislava's eld ««arter speak for tke bsasrr children ef Keren's ancient cities. Half starved and ill-sletkei bedlca ar« svsccpUkle te disease; death rates rise frem asalnatrttlea. (American Bed Cress Phete.)
nila razmah na Primorsko! Gorenjsko, Štajersko in Koroško; na ta način se je osvobodilno gibanje zajedlo globoko v nemško zaledje.
Spomladi 1. 1943 se je fašizem znašel v splošni defenzhrt, za OF je pa nastopil čas vsesplošnega poleta v okrilju osvobodilnega gibanja in to ob instočas-nom močnem razkrajanju belo-gardističnih vrst. Tedaj si je OF zastavila naloge, krepiti in razvijati Ustne vojske in razvijati in utrjevati narodno oblast OF.
Tretje leto, to je 1. 1943 je bilo za slovenski narod najusodnejše. Osvobodilne sile našega naroda so se spopadle z poglavitnim nasprotnikom naše svobode, z nemškim okupatorjem, medtem ko so se v prvih dveh letih tolkle predvsem z italijanskim zavojevalcem. To leto je bilo pa za nas usodno radi vsebinske tehtnosti ln daljnosežno-stl dogodkov, po dramatični zaporednosti tier zavestni usmerjenosti, po vprašanjih, ki so bila rešena in odločena za svobodno bodočnost. ' ' '
Usodna povezanost slovenskega naroda z vsemi drugim bratskimi narodi, skupna borba slovenskih osvobodilnih sil z vsemi Jugoslovanskimi osvobodilnimi silami, rešitev bistvenih slovenskih vprašanj v okviru nove demokratične in federativne Ju-goslalvje—vse to nam je prineslo to leto. To leto se začne graditi sistematično na vseh krajih slovenska ljudska oblast s pogledom v svobodno bodočnost, medtem ko je rast ljudske ob-^ lasti tekom prvih dveh let spremljala le trenotne potrebe osvobodilnega gibanja.
Dne 27. apdla 1943, baš ob dveletnici ustanovitve OF, se je vršil zbor aktivistov, ki je rešil najusodnejša notranja vprašanja OF. Omogočil je organski razvoj povojnih razmer in v mnogočem Izpod rezal varljive upe protiljudake reakcije, da se bo začela v svobodni bodočnosti državljanska vojska znotraj same OF.
Glede notranjih sovražnikov slovenskega narods moremo tr: dlti, da je začela povzročati o-slabelost njihovih trenotnih gospodarjev, italijanskih okupatorjev, dvoje pojavov: zaostritev notranjih trenj in iskanje nove taktike, ki n«j bi jih izvlekla iz močvirja, ne da bi se ob njej dejanski odpovedali svojemu sodelovanju s okupatorjem. Rodila se je plava garda, z drugimi besedami: "kraljeva redna jugoalovanska vojska." Nova taktika jc obstojala v tem, da so kljub sodelovanju a okupatorjem hlinill narodno osvobodilne težnje in takozvano "nasprot stvo" do okupatorja. Osnovni noailcl te nove taktike ao bili Mihajlovičevi oficirji. Novo taktiko ao narekovali zlasti lzpre menjeni odnosi zahodnih zavez nikov do naloga narodno osvobodilnega gibanja.
V prvih poletnih mesecih so namreč prišli v Ju goals v i jo k vrhovnemu štabu ln vsem glavnim štabom prvi uradni zaatopniki Imperljalne angleške vojake, to je v maju IMS je orišla v vrhovni štab delegacija angleške vrhovne komande v Kairu Par <fril pred Wm Je prišb alična delegacija k glavnemu štabu HrvaŠki. Ti delegaciji sta ime-
li nalogo, yzposiaviti kontakt z NOVJ in pripraviti teren za pristanek glavne delegacije pri vrhovnem	NOVJ in POJ, Delegacija (je] prišla septembra z brigadnim* generalom Mack-leinom načelu, ki je imel polno-močje vrhovnega komandanta za Bližnji' vzhod Wilsona. Poročila, ki so jih tuje delegacije dajale, so bila porazna, tako za belo kot plavo gardo in v prid Osvobodilnemu pokretu. Proti-narodno delovanje gard je bilo razkrinkano. Peter in njegova begunska vlada sta občutila spremembo vojaškega in političnega položaja.
(Se nadaljuje.)
Razni mili oglati
♦ OPERATORS
experienced on draperies and slip covers. Single needle sewing ma-chines. Highest wages.
FABRIC SERVICE, INC.
1680 W. Ogden
Razni mali oglati
HOUSEKEEPER & COOK 3 adults - 9 rooms - No laundry Go home - Good salary . No Sunday work.
t Phone BUCK 5134
RELIABLE WOMAN to help in home with two children. Light domestic work. No cooking. $35 week. Room and board. Call week days 4-6 PM. Phone—DELAWARE 2102
SEWING MACHINE OPERATORS
Uuholstery material.» Highest piece work rate. Steady.
CANVAS PRODUCTS CO. 651 W. Fulton
HOUSEKEEPER 3 adults. Physician's home. Complete charge. Stay. Own room and both. White. References. Good salary.
Phone—DORCHESTER 2381
ALI GLEDATE -ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST?
Telefon kompanlja lms nekaj t«irih prilik
hišnice
- (JANITRE88EB)
Takoj od sačetks plača 71tte ns uro. po treh mesecih TTtte ns uro ln po šestih meeecih po 81 tt na uro
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoči.
Oglasite as pri
illinois bell telephone company
v upoelevalnem urada as ionske v pritUČJs
909 W. WASHINGTON 8T.
DOPISNIKOM IN ČLANOM
JEDNOTE Kadar pišete Prosvotl sil v glavni nrsd SNPJ, aa poosblts v naslovu napraviti pofttae Številka M ss besedo "Chicago". Ns kuverti vsslej aspišllat Chicago 23. III. To bo olajšalo delo aa čiksškt pošti nam pa pospešilo doatavljsnjo pošta
CAPABLE RELIABLE GENERAL MAID
Other help - Good wages . Own room and bath South Side LAKEVIEW 6754
better dres*s Z^i new Singer machine. k ditions in dayH employment with very^'
cation for tran8po£j**r, Apply Fred A b2T ** 268, Merchandise C ^
WOMAN
for general houaework in a lovely auburban home. Own private room and bath $30.00 weekly Phone—STATE 7065
GENERAL HOUSEWORK Plain cooking; experienced and reliable only; under 50; mod. S. Shore apt.; 4 adults; no laundry, windows, cleaning; own room, bath,* radio. References; $28. DOR. 3681. GENERAL MAIDS AND COOK, 2 in family. No laundry Exclusive living quarters
and location Call FRANKLIN 0500 MISS PARSONS
AUTO WRECKERS Must be able to use acetylene cutting torch Apply
ILLINOIS AUTO PARTS CO. 1819 - 23 S. Stote Street
COUPLE—WHITE Cook - Usual housework. Occasional outside work. Occupy two rooms Private bath. Adults only in family West suburb. Good transportation Reference. Hinsdale 991 Sundays Harrison 4010 weekdays. '
girls-white
17 to 27. Order checker, a-respondent. Mail ^ ^ uenl. office workers ** daily. Hours 9 To 12 «"SJL Good salary.	45
Calumet 3300 . Mill c
BOYS OR YOUNG For iceing donufc & uJT similar work. No expend •ary. Apply	penta*1
RYTINA BAKING Co 4629J5. Hermitage . y^i
GIRLS & WOMEN Experienced Cable Wl
Steady jobs Excellent working condit
PIONEER COIN MACHINE! 2634 N. Laramie
GENERAL HOUSEWOi
No heavy laundry. Experienced with cl Good home. Stay. Room and board HOL. 5273
Process Operators
For
Coal Tar Chemical and Roofing Plant
Good Starting Rates
Excellent Opportunity for Promotion
The Barret Division
(Allied Chemical & Dye Corp.) 2800 SO. SACRAMENTO
EXPERIENCED MOLDERS
For
Light Aluminum Castings
Day or Piece Rate
professional!
mfg. co.
1322 W. Monroe St
S0LDERE
ASSEMBLERS
Immediate openiap Permanent
Apply
Lion Mft>. Cori
2640 W. BELMONT k\
(Use Washtenaw Ave. ent
V Proa vet i ao dnevas no in delavske vesti Aft | čitate vsak dant
WANTED TO RENT
Apartment« or House, for
Ward Executives
WILL LEASE OR occupy ON MONTH-TO-MONTH basis
Theae high-type officials of our Company are willlni and able to pay top rentals and will give excellent care to your property.
Call or Write
W. A. BROWN REAL ESTATE dept.
SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS .	PARK RIDGE 1216 -
Montgomery Ward
619 W. Chicago Ave. • Chicago 7, Il|
želimo dobiti v najem stanovanja
apartmente in hite za
Wardove izvršne uradnike
Vzamemo "Leaae" ali pa najamemo na podlagi od meseca do mesec*
TI višje vrste uradniki nate družbr so P*
in zmožni plečeti najvišjo najemnino in ekaelentno pezili na vale posestvo
tw«<
bodo
Pokličite- ali pa pišite
W. A. BROWN _ REAL ESTATE dept. SUPERIOR 6200, ext. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJAH r* PARK RIDGE 1216 „ ri
Montgomery Ward
619 W. Chicago Ave.
Chk»f°
7>