Poštnina plačana t toiovtnL Leto XI., št. 161 LJubljana, torek 15* folija 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prefcr« nova ulica 4. — Telefon it. 2192, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. -, Telefon it 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105 241. Naročnin« znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Francija in avstrijsko NOVA OFENZIVA ZITE HABSBURŠKE Poziv vsem bivšim nadvojvodom, da priznajo Otona za „kralja in cesarja" - Sumljivo madžarsko posojilo - Prestolonslednik Um- berto pri Žiti Francoski bančniki odklonili sodelovanje pri emisiji avstrijskega posojila — Obžalovanje francoske vlade London, 14. julija d. Pogajanja za najetje avstrijskega investicijskega posojila na inozemskih denarnih trgih so končnoveljavno zaključena. Povsem nepričakovano pa so se v soboto zvečer razširile med londonskimi finančniki vesti, da Francija ne bo sodelovala pri emisiji tega posojila, kar je vzbudilo ogromno pozornost, ker se je splošno pričakovatlo, da bodo baš francoske barnke prevzele velik del tega posojila. Iz krogov, ki stoje v najtesnejših stikih z mednarodnim odborom finančnikov za emisijo avstrijskega posojila, se doznava, da je že v četrtek izjavil zastopnik francoskih bančnikov Pavel Gauthier avstrijskemu finančnemu ministru dr. Juchu, da se francoske banke ne morejo udeležiti emisije avstrijskega investicijskega posojila, ker Avstrija stalno zavlačuje valoriziran je gotovih avstro-ogrskih predvojnih dolgov. Ko so nato ostali finančniki izjavili, da se bodo kljub francoski abstinenci udeležili emisije posojila, je stopil Gauthier v neposredno zvezo s Parizom in uspel, da so francoski bančniki pristali na sodelovanje pri emisiji. Čim je sprejel ta odgovor, se je napotil k avstrijskemu finančnemu ministru, mu sporočil vsebino pariškega odgovora in ga naprosil, naj se nadaljujejo pogajanja o višini francoske udeležbe pri posojilu. Dr. Juch pa je bil prisiljen na za- htevo angleških in ameriških finančnikov odkloniti nadaljevanje pogajanj, ker so ti izjavili, da mora biti posojilo razpisano na ameriških in angleških denarnih tržiščih najkasneje do 15. julija, kar pa bi ne bik) mogoče, če bi se obnovila pogaijanja s francoskimi bančniki. Pariz, 14. julija, d. Vest o izjavi zastopnika francoskih bančnikov v Londonu, da francoske banke ne bodo sodelovale pri emisiji avstrijskega posojila, je zelo neprijetno dirnila francoske vladne kroge in to tem bolj, ker so ti izjavili avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Schobru o priliki njegovega poseta v Parizu, da se bo Francija kar najbolj zavzela za avstrijsko posojilo ter poskrbela za to, da bo primerna vsota emitirana tudi na francoskem denarnem trgu. Zaradi tega je naročil zunanji minister Briand francoskemu poslaniku na Dunaju, Betrandu Clauzelu, naj se takoj zglasi pri zveznem kancelarju dr. Schobru ter mu sporoči obžalovanje francoske vlade zaradi nerazumljivega nastopa francoskih bančnikov in njeno pripravljenost, da na drug način nadoknadi izgubo, ki jo bo utrpela Avstrija. Slično izjavo je podal Briand tudi avstrijskemu poslaniku v Parizu, dr. Alfredu Grun-bergerju. Turčija demonstrira proti Panevropi Turški zunanji minister Ružtfi bej pose t? Moskvo, kjer bodo obnovili sovjetsko-turško prijateljstvo — Naraščajoče turško nerazpoloženje proti Rusiji Beograd 14. julija M. »Vossische Zei-tung* poročajo, da bo turški zunanji minister Ruždi bej v kratkem posetil Moskvo in da ima ta poset namen potrditi rusko-turško prijateljstvo. Obenem pa bo tUdI odgovor Briandu, ki ni povabil Turčije in Rusije naj sodelujeta pri snovanju evropske unije, temveč jih je samo obvestil o načrtih za sklicanje panevropske konference. List pravi, da turško nezadovoljstvo s Francijo olajšuje turške simpatije do Italije, katere intervencijo v korist grško-tur-škega sporazuma je posebno poudarjal turški zunanji minister v parlamentu. Gre namreč za zaključitev turško-grškega pak- ta o nevtralnosti, stičnega turško-italijan-skemu paktu. To pomeni približno uresničenje itelii&iiikegi v trojnem dogovoru Turčije, Grčije in Italije v Sredozem-skem riidrjn. Politični krogi v Angori so prav tako ne-razpoloženi proti Perziji, ki kljub svečani obljubi o skupnem varstvu meje ni uspelo preprečiti prehod kurdskih razbojnikov na turško ozemlje. Turška vlada, je izdala povelje vojaškim poveljnikom naj brezobzirno preganjajo razbojnike. Zdi se, da se ie Turčija odločila izvesti zasledovanje kurdskih razbojnikov tudi na perzijskem ozemlju, ker perzijska vlada očividno ne more ali nemara vzdrževati reda na meji. Kritičen dan v nemški zbornici Vlada še vedno nima potrebne večine za sprejem proračuna za leto 1930 — Odločitev leži v rokah nemških nacijonalistov — Vlada bo vzakonlla proračun z zasilno odredbo, če se ji ne posreči osigurati njegov sprejem Berlin, 14. julija, sg. Po porazu, ki ga je doživela vlada v soboto v davčnem odboru, je postala situacija še bolj zapletena kot je bila doslej. Vladne stranke so se danes popoldne sestale, da bi odobrile včerajšnji sklep finančnih strokovnjakov, vendar pa vlada tudi po sporazumu med vladnimi strankami nima večine v državnem zboru. Težišče situacije leži pri nemških nacionalcih. Državni kancelar doktor Briining računa očividno s tem, da bo do nemški nacijonalci glasovali za vlado, da ne bi ogražali programa za vzhodno pomoč, ki bi bil neizvedljiv, če bi v državnem zboru propadel program o kritju za to pomožno akcijo. Dr. Briining računa, da se bo skupina nemških nacijonalcev pod vodstvom grofa Westarpa, ki šteje okoli 20 poslancev, pri glasovanju ločila od Hu-genbergovih poslancev in ravno tako kot dne 2. novembra lanskega leta glasovala za vlado, s čemur bi bila dosežena potrebna večina. Ako se bo to zgodilo, je seve še popolnoma negotovo, ker čuvajo nemški nacijonalci o svojih načrtih strogo tajnost. S socialnimi demokrati državni kancelar dr. Briining sploh ne vodi pogajanj, ker bi bilo treba za politične zahteve socialnih demokratov temeljito spremeniti program o kritju, tako da bodo ti na vsak način glasovali proti vladi. Načelstvo stranke je pozvalo vse člane frakcije, naj ostanejo ta teden v Berlinu, da bodo v petek v celoti lahko glasovali proti vladi. Državna vlada bo morala še tekom večera, čim se bodo frakcije vladnih strank zedinile glede sporazuma, ugotovit, kaj se bo zgodilo, če vlada v državnem zboru ne bi dobila večine. V krogih vladnih strank zatrjujejo, da ne bo vlada, če ne bo dobila v plenarna večino, čakala na glasovanje, temveč bo prekinila nadaljnja posvetovanja, umaknila osnutek o kritju ter ga uve- ljavila z zasilno odredbo. Po ustavi pa mora držaVni zbor naknadno potrditi zasilno odredbo vlade. Ako bo državni zbor to potrditev odklonil, bo postalo vprašanje razpusta državnega zbora pereče. Kljub vsemu temu pa upa vlada, da se ji bo posrečilo zbrati v državnem zboru potrebno večino. Jutrišnji dan bo za nadaljnjo usodo državnega zbora največjega pomena. Nemški gospodarski svet Dubrovnik, 14. julija, n. Danes so potegnili iz morja truplo Slovenca Frana Lak-nerja, kuharja v Grand-hotelu, ki je utonil pri kopanju v bližini Lapada. London, 14. julija. AA. V spodnji zbornjci je prvi lord admiralkete Ale-xander predložil načrt zakona o pomorski pogodbi, ki je bila sprejeta na konferenci v Lonodnu. Tekom seje je predsednik vlade Mac-donald izjava, da je vlada zadovoljna s poročili o sporazumu z Francijo in Italijo. Ta sporazum, je nadaljeval Mac-donald, bo omogočil ponovno razpravo pomorskih vprašanj. Francosko-italijan-ska pogajanja bodo dokončala prizadevanja in posvete pomorske kanference v Londonu. b i Štirje gasilci pokopani pod motorno brizgalno Bukarešta, 14. junija M. Rumnski list »Universul« piše, da se madžarska vlada grofa Bethlena trudi, da bi dobila posojilo 600 milijonov pengov pod pretvezo, da potrebuje kredit zaradi izvršitve raznih obveznosti na podlagi haaških konvencij. List pravi, da je to netočno in da išče Madžarska denar za restavracijo Habsburžanov in za agitacijo v svrho revizije mirovne pogodbe. Obe akciji sta naperjeni proti Mali antamti m proti Evropskemu miru. List opozarja zapadne države, naj onemogočijo posojilo, ki je namenjeno za oborožitev včerajšnjega in morda tudi jutrišnjega sovražnika. Budimpešta, 14. julija s. »A Reggel« poroča baje iz zanesljivih dunajskih virov, da je razposlala bivša cesarica Žita vsem polnoletnim članom habsburške hiše okrožnico, v kateri jih poziva, naj v bolj določni obliki ponovijo svoječas- no izdane vdanostne izjave nadvojvodi Otonu. V okrožnici ugotavja bivša cesarica dalje, da bo »cesar in kralj Oton« dovršil 20. novembra 18 let ter s tem dnevom prevzel vodstvo habsburške rodbine. Ker se tega važnega trenutka ne bodo mogli udeležiti vsi člani rodbine, se zdi Žiti potrebno, da vsi polnoletni člani podpišejo izjavo, s katero ne bodo izrazili samo popolne zvestobe »cesarju in kralju Otonu«, temveč se bodo tudi obvezali, da bodo podpirali restavracijo Habsburžanov in sodelovali pri tem z vsemi močmi. Okrožnica je bila razen v Avstriji živečim nadvojvodom dostavljena tudi članom habsburške hiše, ki žive na Madžarskem in Poljskem. Dunaj, 14. julija s. Po informacijah iz madžarskih legitimistionih krogov objavlja »Welfcblatt« naslednjo vest: Italijanski prestolonaslednik Hum- bert, ki se je januarja poročil s hčerko belgijske kraljevske dvojice, je potoval koncem maja incosnito v Belgijo, da stopi v stike z bivšo cesarico Žito. Cesarica je sprejela prestolonaslednika zelo rezervirano. Na njegov italijanski nagovor mu je odgovorila bivša avstr. cesarica dobesedno: »Od 5. maja dalje sem pozabila italijanščino.« (Kakor znano, je na ta dan 1. 1915. Italija • odpovedala trozvezo.) Prestolonaslednik Humbert je bil v zadregi in si je . pomagal iz nje z izjavo, da je bila italijanska kraljevska dvojica proti vstopu Italije v vojno, da pa se je morala ukloniti javnemu mnenju. Nadaljnji razgovor se je vršil v francoščini. Podrobnosti o razgovoru niso znane, domneva pa se, da je šlo za načrt o poroki nadvojvode Otona z italijansko princeso. »Ponosni smo, da smo balkanski Francozi" Zanimivo jugoslovensko predavanje na mednarodnem kongresu »Prijateljev Francije« — Stoletja stari stiki medFrancozi in Jugosloveni Liege, 14. julija AA. Pod častnim predsedstvom Poincareja in taktičnim predse- dovanjem belgijskega senatorja Magnesa se je začel v petek mednarodni kongres »Prijateljev Francije«. Kongresa se udeležuje 30 držav. Jugoslavijo zastopa prosvetni ataše jugoslovenskega poslaništva v Parizu dr. Arnavtovič, ki je imel danes zanimiv in z odobravanjem sprejet referat o odnošajih med Jugoslavijo in Francijo. V uvodu svojega predavanja je v imenu jugoslovenske vlade in jugoslovenskega naroda pozdravil Belgijo, ki je bila v vojni naša zaveznica in je v miru naša sestra. Na to je orisal zveze med francoskim in ju-goslovenskim narodom V prošlosti. Spomnil se je Emorana iz Poifiersa prvega krst-nika Slovanov, davno pred Cirilom in Metodom. Prikazal je življenje in delo anžu-vinske kneginje Helene, ki je bila kraljica tudi v jugoslovenskih deželah. Naglašal je politično pogodbo Nemaničev s francoskimi vladarji, omenjal poslanstva in delegacije, ki so že pred stoletji prihajale iz Francije v jugoslovenske dežele in narobe. Prehajajoč na novejšo zgodovino se je dr. Arnavtovič spominjal dela Karagjorgja in Napoleonovih naporov za ustvaritev Jugoslavije pod imenom Ilirije, posebno pa poznejšega diplomatskega dela Napoleona HI., njegovega sporočila slovanskim narodom in znamenitega pisma Gambette Sr- bom, ki je v njem veliki francoski državnik preroško videl kasnejšo zvezo obeh držav. V svojem nadaljnem govoru se je spomnil kralja Petra L Osvoboditelja, ki je bil gojenec vojaške šole v St. Cyru, ter prvega vojnega ministra kneževine Srbije, francoskega polkovnika Mondaina. Nato je dr. Arnavtovič prešel na Lepo knjigo. Omenil je prvo francosko slovnico Vulčeva v Srbiji, ki je vzbudila veliko zanimanje za francoski jezik in književnost in tako utrla pot vplivu francoske literature na razvoj jugoslovenske kulture. Poudaril je, kako je že v 13. stoletju francoski epos prodrl v Srbijo, kako je Frankopan v avstrijski temnici prevajal Georgesa Ban-diria in kako so it komaj dve leti po izidu originala (fat^^jublfetiti bo«, kako so v Dubrovniku po vrsti dajali Molierove komedije. ......;. Na koncu svojega govora - je omenil dr. Arnavtovič vpliv novih francoskih literarnih in umetniških struj ha jugoslovensko kulturo. Burno ploskanje ga je pozdravilo, ko je na koncu izjavil: »Ponosni smo, da smo balkanski Francozi!« Veliki prijatelj jugoslovenskega naroda Paul Labre se je zahvalil dr. Arnavtoviču za njegovo krasno predavanje in izrazil ljubezen Francije do Jugoslavije. Nato je predsednik kongresa čestital govorniku in ga prosil, da mu da rokopis za tisk Pomembna svečanost naše vojne mornarice V Makarski so v nedeljo izročili podmornici »Osvetnik« krasno zastavo, dar sarajevske »Jadranske Straže« Split, 14. julija. Včeraj in v soboto so bile v Makarski velike pomorske svečanosti, ki jih je priredila »Jadranska Straža« povodom izročitve zastave naši podmornici »Osvetni-ku«. Zastavo je poklonila »Jadranska Straža« v Sarajevu. Ze v soboto je bila vsa Ma-karska svečano okrašena, ko sta dospeli tja naši podmornici »Osvetnik« in »Smeli« v spremstvu torpedovke in minonosca. Na svečanosti je došla tudi četa pehote iz Spll-ti z generalom Naumovičem ter gojenci vojaške letalske šole v Divuljah. Na večerni sobotni svečanosti je govoril v imenu sarajevske »Jadranske Straže« Atanas Šola, za njim pa general Naumovič o pomenu naše mornarice. Včeraj zgodaj zjutraj je priletelo v Makar sko devet letal naše vojne mornarice. Na svečanosti še je zbralo okoli 4000 gostov lz vse okolice. Kralja je zastopal kapetan vojnega broda Vasic, vojnega ministra pa kapetan vojnega broda Kuster. Navzoči so bili tudi zastopnik bana, delegati »Jadranske Straže« iz Sarajeva in Splita-in zastopniki raznih društev. Po pozdravnem, govoru |e Atanaš Šola izročil zastavo kapetanu Tomi-ču, poveljniku »Osvetnika«. Zvečer je bila velika ljudska zabava z ognjemetom in godbo. Na svečanost je prišlo iz Beograda okoli 300 izletnikov in približno toliko tudi iz Sarajeva. Promet Poštne hranilnice Beograd, 14. julija AA. Promet Poštne hranilnice je tudi v juniju lepo napredoval. Pristopili so 7293 novi vlagatelji, tako je bilo dne 30. junija skupaj 101.519 vlagateljev. Vsota hranilnih vlog je narasla za 10 milijonov in je znašala koncem junija 155.5 milijona Din. V juniju je bilo otvorjenih 78 novih čekovnih računov. Zdaj je pri Poštni hranilnici v Beogradu in pri njenih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, in Skopi ju 18.470 čekovnih računov. Čekovni promet koncem junija je znašal 52 milijarde dinarjev. Obsojena izsiljevalca Zagreb, 14. julija, n. Danes se je morala pred sodiščem zagovarjati 251etna delavka Dunaj, 14. julija, d. V Hernalsu se je pre- I JosiPina Loparnik iz Cuberja pri Ljutomeru, je ponoči nagovarjala razne moške, naj gredo z njo na ljubavne sestanke v Maksi-niirski park ali pa na Šalato. Bila je dogovorjena vsak včer s svojim ljubimcem Stje-panom Gustovičem iz Zagorja, da je čakal skrit na samotnem kraju ter na dani znak napadal znance Josipine in jih oropal. Dokazali so mu tri take slučaje ter je bil obsojen na 5 let težke ječe. Josipina pa na 4 leta težke ječe. Obadva sta bila že prej ponovno kaznovana ter sta se z obsodbo zadovoljila. vrnil avtomobil s brizgalno, ker je počila zadnja leva pnevmatika. Štirje gasilci ki so te nahajali na avtomobilu niso mogli več praročasno skočiti s vosa ter so padli pod nad 3000 kilogramov težko brizgala!-eo. Dva od gasilcev sta dobila pri tem smrtaoaervanie poškodbe, ostala dva sta pa tod« teSje ranjena. Tekom noči je nato podlegel ranam najteije poškodovani gasilec Svoboda, ki je bil strašno razmesarjen.' ■ '■ • ■ Pangalosova obsodba potrjena Atene, 14. julija, s.,Komisija grškega senata je potrdila razeodbo sodišča j. stopnje proti bivšemu grškemu diktatorju Panga-losu na dve leti ječe ln 5 let izgube častnih pravic. Upokojitev v policijski službi Beograd, 14. julija. S kraljevim ukazom ln na predlog notranjega ministra je upokojen Vekoslav Ljubič, policijski okrajni načelnik policijske uprave v Ljubljani. čsL odgovor na Briandovo spomenico izročen Praga, 14. julija, gh. Malo po 12. uri je Izročil pooblaščeni > minister dr., Krofta v zastopstvu zunanjega ministra dr. Beneša, ki je na dopustu, francoskemu poslaniku v Pragi, Charlesu Rouxu, češkoslovaški odgovor na Briandovo spomenico o PanevropL Vsebina odgovora je že znana. Češkoslovaška vlada pozdravlja Briandovo pobudo in želi, da bi se vršilo sodelovanje med evropskimi državami v okvirju in s pomočjo Društva narodov. Sodelovanje je treba izvesti previdno in postopoma, pri čemer je treba strogo čuvali suvereniteto posameznih držav. Venfzelos bo potoval po Evropi Atene, 14. julija. AA. Predsednik grške vlade Venizelos je zapustil danes Atene, ter se podal za nekoliko dni na odmor na otok Speče. Tu bo ostal največ teden dni, nakar se ponovno vrne v Atene, kjer ostane do 26. t m. nato pa se poda na potovanje po Evropi. Na tem svojem potovanju bo ostal Venizelos do začetka septembra. Akcija zmernih Indijcev London, 14. julija, s. Kakor poročajo »Times« iz Simle, je poverila skupina zmernih Indijcev v zakonodajni skupščini poslancu Jaya.karu nalogo, naj odide h Gandiju ter mu priporoča, naj ustavi po-kret za meščansko nepokorščino, _ ki je prizadejala Indiji,več škode, kakor koristi. Italija in Nemčija Beograd, 14. julija M. Nekateri listi objavljajo vest berlinskega dopisnika »United Pressa«, ki ni izzvala senzacije samo zato, ker se zdi neverjetna. Po tej vesti je Mussolini po italijanskem mornariškem atašeju v Berlinu pustil vprašati nemško vlado v neoiicielni obliki, ali bi bila Nemčija v primeru spopada med Italijo in Francijo pripravljena ostati nevtralna. Nemška vlada je na vprašanje dala odgovor, iz katerega je razvidno, da bi tak predlog odklonila, če bi ji bil predložen v oficielni obliki. Ko je zvedela za ta korak italijanskega pomorskega atašeja v Berlinu, je francoska vlada takoj stopila v pogajanja z vlado v Berlinu, vendar pa so se ta pogajanja o nemški nevtralnosti prekinila zaradi napetosti, ki je nastala zaradi preganjanj separatistov v bivši okupirani coni ob Renu. Proslava francoskega narodnega praznika v Beogradu Beograd. 14. julija p. V tukajšnjem francoskem poslaništvu je bil danes svečano proslavljen francoski narodni praznik zavzetja Bastilje. Prostori francoskega poslaništva so bili polni odličnih povabljencev iz francoske kolonije v Beogradu in društva prijateljev Francije. Navzoč je bil tudi ves diplomatski zbor, vlado pa sta zastopala direktorja oddelkov zunanjega ministrstva Fotič in Gerasimovič. Francoski poslanik Dar d je imel na goste nagovor, v katerem je poudaril veselje, da vidi v njihovem velikem številu manifestacijo francosko - jugoslovenskega prijateljstva. Govoril je o lepoti naših krajev ter želel Jugoslaviji pod vodstvom Nj. Vel. kralja najepšo bodočnost. Zatem je bilo izrečenih več govorov tudi s strani zastopnikov francoske kolonije. Komisija za likvidacijo dvolastniških posestev z Bolgarijo Beograd, 14. julija p. V Vrnjački banji je pričela danes poslovati mešana bolgarsko-jugoslovenska komisija za likvidacijo dvolastniških posestev ob meji: Komisija bo delala na podlagi sklepov, doseženih na bolgarsko-jugo-slovenski konferenci v Pirotu in Sofiji ter ima namen, da izvede po dovršenih delih na terenu definitivno likvidacijo vprašanja dvolastniških posestev, ki je mnogo oviralo razvoj normalnih odno-šajev med nami in Jugoslavijo. Beograjski srednješolci na Češkem Praga, 14. julija. AA. Danes je semkaj prispela skupina dijakov beograjskih gimnazij , pod vodstvom Dušana Bučkoviča, tajnika ministrstva prosvete. Jugoslovanski gimnazijci ostanejo v Pragi 14 dni, nakar prirede ekskurzijo v letovišče Inke na bregu Sazave. Potovanju srednješolcev je smoter zbližanje jugoslovenskih in češkoslovaških študentov. Šef ministrskega odseka za zemljiške knjige Beograd, 14. julija. AA. Za šefa odseka za zemljiško knjigo je bil v ministrstvu pravde postavljen s položajem in dohodki načelnika Dragoljub Matič, upravnik kaznilnice v Zenici. Minister javnih del na inšpekcijskem potovanju Beograd, 14. julija. AA. Minister za javna dela Filip Trifunovič je davi odpotoval na inšpekcijsko potovanje. Pri tej priliki bo minister obiskal ustanove svojega resora in si ogledal dela pri gradnji železniške proge Kraljevo-Raška-Kosovska Mitrovica ter traso železniške proge Kuršumljija-Priština. Nato se minister čez Niš vrne v Beograd, f Primožič si je priboril svetovno prvenstvo Zaključek telovadnih tekem za svetovno prvenstvo — Jugoslovenska vrsta je tretja Luxenbourg, 14. julija. AA. Mednarodne telovadne tekme so se zaključuje z zmago Jugoslovena Primožiča, ki je svetovni prvak v telovadbi. Drugi po vrsti je Cehoslov. Gajdoš, tretji ČehoslovaK Lehner. Kot vrsta so se plasirali prvi Cehoslovaki, drugi Francozi, tretji oslabljena jugoslovenska vrsta brez Štuklja in Maleja; četrti so Madžari, peti Luksemburžani, šesti Belgijci. Jugoslovenski telovadci so se berili sijajno in niso popustili v nobenem oziru. Med jugoslovenskfmi telovadci vlada velika radost zaradi uspeha in priznanja, ki so jim ga izkazali vsi narodi. Nov dokaz za krivdo »Francesca Morosinija" Pri trčenju se je italijanski ladji utrgalo sidro, ki so ga sedaj naSli in ki točno kaze kraj, kjer se je nesreča zgodila delka prometnega ministrstva Kruno-slav Pajnovič, ki je takoj odšel k ponesrečenemu »Karadjordju« in si ogledal dela za dvignjenje parnika. Načelnik Pajnovič se je zelo pohvalno izrazil o vseh doslej izvršenih delih. Upajo, da Bodo »Karadjordja« dvignili na površino že v petek, na kar ga bodo mogla odpeljati v ladjedelnico V popravilo. Prva tožba Dubrovnik, 14. julija, n. Gospodična Anka Bidova je izročila pristojnemu sodišču tožbo za odškodnino za izgubljene stvari in prestane bolečine povodom katastrofe parnika »Karadjordja«. Kolikor je znano, je to prva tožba zaradi posledic nesreče v Pašman-skern prelivu. Žalne svečanosti v Dalmaciji Šibenik, 14. julija n. Včeraj ob osmih dopoldne ie bila v katedrali Sv. Jakoba svečana zadušnica za žrtve nesreče parnika »Karadjordja«. Sredi katedrale je bil postavljen katafalk z lovorjevim vencem, ki je imel jugoslovensko in češko trobojnico. Po vsem mestu so bile izobešene črne zastave. Zadušnici so prisostvovali člani Sokola, zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter mnogoštevilno prebivalstvo. Slične žalne svečanosti so se vršile tudi po drugih primorskih' mestih: Beograd, 14. julija p. V preiskavi zaradi ziesreče »Karadjordja« je prišlo do zelo zanimivega odkritja. Zelo važno je vprašanje, na katerem mestu tečno se je katastrofa pripetila in ali »Karadjordie« res nI mogel pluti bolj desno. Slučajno odkritje posebne okoliščine ie to potrdilo. Pri trčenju ie namreč »Morosiniju« počila veriga, ha kateri ie pritrjeno sidro, ih sidro je padlo v morje pač na mestu, kjer se je »Mo-rosini« takrat nahajal. Sidro so te dni našli ker je padlo samo 6.5 m globoko. »Karadjordie« plove 6 m globoko in zato pač ni mogel iti bolj na desno, kakor je vozil, ker bi drugače nasedel na plitvino. Sidro, ki. so ga našli na morskem dnu, je brezdvomen dokaz, da se je »Karadjordie« umaknil do skrajne meje proti obali. Najdeno sidro bo služilo kot glavni corpus delieti. Dela za reševanje »Karadiordja« se intenzivno nadaljujejo pod vodstvom navtič-nega direktorja Jadranske plovitbe Ant. Švrljuge in tehničnega inšpektorja Šakiča. Potrebni materijal za popravilo je bil pripeljan. Ko bodo luknjo na »Karadjordju« zadelali, bodo ladjo odvedli v ladjedelnico v definitivno popravilo. »Karadjordie« je nasedel ob kraiu Tuk-liača, 6 km daleč od Biograda. Zadnji del se nahaja 3.5 m globoko v vodi, sprednjj pa 4.5 m. Ladja je nagnjena na desno za S stopinj. * Biograd na moru, 14. julija, n. Včeraj je došel sem načelnik brodarskega- od-a Iztirjenje st.gothardskega brzovlaka Lokomotiva se prevrnila preko brega in potegnila za seboj polovico vlaka — Nesreča ni zahtevala človeških žrJ Milan, 14 julija, s. ^ Mednarodni sv. Got-hardski brzovlak je danes ponoči ob 1. skočil nedaleč od italijanske postaje Coma iz^tira. K sreči iztirjenje ni zahtevalo velikih žrtev. Brzovlak je skočil iz tira na cestnem križišču med postajama Seregno in Camnago. Da so se rešili vsi potniki, je predvsem zasluga strojevodje, ki je na ovinku pred cestnim prehodom močno znižal brzino vlaka. ,Vzrok iztirjenja je najbrže zrahlanje tračnic. Lokomotiva je vozila še kakih 100 metrov dalje in se nato prevrnila po nasipu, pri čemer je potegnila skoraj polovico vlaka s se- boj v globino. Nepoškodovani potniki so v največji naglici zapustili vagone in pomagali pri reševanju železniškega osobja. Tudi potniki v spalnem vozu so odnesli samo lažje poškodbe, dočim sta bila strojevodja in kurjač težje ranjena. 80 potnikov brzovlaka je nato s pomožnim vlakom nadaljevalo vožnjo do Coma. Na kraj nesreče so prispele takoj številne kolone delavcev, ki čistijo progo tn vzdigujejo z velikimi žerjavi prevrnjene vagone. Oče vrgel svojega otroka skozi okno Mučeništvo enajstletnega dečka — Strašno postopanje podivjanega očeta, ki je leta in leta do nezavesti pretepal svojega otroka in ženo Linz, 14. julija, d. Tu je bil aretiran 40 letni monter Franc Wilfinger, ki je v četrtek vrgel skozi okno svojega enajstletnega sina, da je treščil na ulico, kjer je obležal oblit s krvjo in s pretresenimi možgani. Zverinski oče, ki je izvršil svoj čin v veliki razdraženosti, je leta in leta pretepal svojega otroka in ženo ter se prepiral z vsemi sosedi. Oče je pretepal ženo in otroka s slehernim predmetom, ki mu je prišel v roke ter malega dečka tako pretepel, da je bil včasi ves marogast in poln oteklin. Ko so ga ponovno zaradi tega vprašali v šoli, kje se je tako pobil, je vedno zatrjeval,, da je padel po stopnicah, ali z drevesa in ni niti z besedo črhnil o svojem mu-čeništvu. Otrok je bil sploh tako zbegan in preplašen, da se ni upal niti na glas plakati, ko ga je bil neusmiljeni oče-ter je samo pritajeno vzdihoval in klical mater na pomoč, ki pa je bila navadno tudi sama deležna moževih klo-fut in udarcev. Kadar pa so bile bolečine le tako silne, da je pričel plakati, mu je oče pokleknil na prsni koš ter. ga zagrabil za usta in ga bil toliko časa, da se je fantek onesvestil. Poleg tega pa je ta zverina zapirala ubogega otrpka potem, ko ga je pretepal na mrtvo ime v neko temno kamro, kjer je moral ostati pri kruhu in vodi toliko časa, da so malo splahnele otekline in izginile podplutbe. V četrtek je oče poslal fantička po vžigalice in ga pričel nato pretepati, ker se ni dovolj naglo vrnil. Ko je otrok pričel na glas plakati, ga je stisnil za vrat ter ga tiščal toliko časa ob steno, da je padel v nezavest. V tem hipu je priskočila mati ter ga poskušala odnesti v kuhinjo. To pa je brezsrčnega Wilfingerja tako strašno razjarilo. da je ženi iztrgal iz naročja nezavestnega otroka in ga med divjim krikom zalučal na ulico, kjer so ga po- brali pasanti in ga odnesli v neko sosednjo hišo. Divjaški oče je bil po vsem tem še tako drzen, da je hotel vdreti v to hišo ter ubiti otroka. Ta namera pa se mu ni posrečila, ker ga je med tem že aretirala policija, ki je z največjim naporom preprečila, da ga niso razjarjeni ljudje na licu mesta linčali. Mala antanta, Francija ter Italija Budimpešta, 14. julija. M. »Adeverul« piše v eni^ svojih poslednjih izdaj o zadnji konferenci Male antante in poudarja, da se je vršila v času precejšnjega vznemirjenja političnih razmer, ki je nastalo zaradi napetosti med Francijo in Italijo. Ta napetost je izzvala v vsej Evropi, zlasti pa v centralni in južni. razburjenje. Poset italijanskega zunanjega ministra Grandija v Varšavi, Budimpešti in na. Dunaju je Še bolj povečal to vznemirjenje, ker se je v tem kazala manifestacija ene izmed obeh velesil, da bi čimbolj zavarovala svoje interese z novimi zvezami. List nadalje piše, da je jugoslovenski zunanji minister dr. MarinkoviČ na konferenci Male antante v svojem ekspozeju poročal o razmerju med Francijo in Italijo. Ce prav so znani dejanski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo je dr. MarinkoviČ poudarjal stališče popolne ne-utralnosti vseh držav Male antante glede na napetost med Francijo in Italijo. Vse tri države Male antante bodo nastopile z vsemi mogočimi sredstvi za pomirjenje med Italijo in Francijo na glavni skupščini Društva narodov letos meseca septembra. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije ..'življenje in svet44? Resolucije kongresa narod, železničarjev Sarajevo, 14. julija. Včeraj se je v Narodnem gledališču vršil 12. redni kongres Udruženja jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev kraljevine Jugoslavije. Kongresu, (o katerem je obširneje poročal že »Ponedeljek«) je predsedoval inženjer greplovič* predsednik centralne uprave UJNŽB. S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade in prometnemu ministru. Prometni minister inž. Radivojevič pa je poslal kongresu ljubeznivo pozdravno pismo z željami za čim lepši uspeh zborovanja. Po odobrenih poročilih je bil centralni upravi izrečen absolutorij, neto pa je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se glasi: 1. Udruženje JNžB je hvaležno g. ministru prometa kakor tudi vsej vladi, ker je dolgoletno delo naše organizacije kronano z uspehom uveljaVljenja pravilnika o pomožnem osobju, kakor tudi drugega deta uredbe o organizaciji ministrstva saobra-čaja. V kolikor niso s pravilnikom in uredbo še dovolj zaščiteni interesi službe in uslužbencev, bo udruženje potrebne pripombe in morebitne predloge za izpopolnitev in izpremembe dalo g. ministru na razpolago, da bi služba rodila čim povoljnejše in učinkovitejše rezultate, uslužbenci pa bili čim bolj zadovoljni. 2. Prosimo g. ministra saobračaja, naj se čim preje uveljavi pravilnik o sporednih prejemkih, ker so bili pravilniki o sporednih prejemkih za vse ostale panoge državne službe že lani uveljavljeni. 3. Pravilnik o obleki, v katerem je prometnemu osobju mnogo manj priznanega, kakor je priznano organom drugih državnih ustanov, naj se izpremeni v duhu pravičnosti in enakosti s pravil niKi p obleki drugih ustanov. 4. Izplačajo naj se zaostale razlike delavcem iz 1. 1923. in 1924. Ce drugače ni mogoče, naj se to zgodi na račun tekočih dohodkov, ker edino prometni delavci niso prejeli omenjenih razlik. 5. Prosimo g. ministra za odredbo, da se letni dopust pomožnega osobja in delavcev, zajamčen s pravilnikom o pomožnem osobju, res omogoči vsemu osobju, ker pomožno osobje in delavci te svoje pravice sedaj še ne morejo izkoriščati zaradi proračunskih in administrativnih zaprek. '6. Prosimo g. ministra, da najde pot in način bodisi s proračunom ali posojilom, da bi se na sedežih oblastnih direkcij kakor tudi po večjih prometnih središčih zgradila stanovanja za prometno osobje ali pa se stanarina zvišala do one mere, kakor se plačujejo stanovanja. 7. Izpiti za prehod iz pomožne v glavne skupine naj se ukinejo ter naj se za ti! panoge prometne službe delajo strokovni izpiti in predpiše program za inteligenčni izpit. 8. Pravilnik o bolniškem fondu državnega prometnega osobja naj se izpremeni v duhu in smislu sklepov glavne skupščine bolniškega fonda. 9. Priznajo naj se že priznana službena leta ob priliki imenovanj po zakonu o državnem prometnem osobju in ob priliki priznanja stalnosti, ker so bili nekateri uslužbenci vrnjeni z 8. stopnje na 1. stopnjo osnovne plače. 10. Naj se upoštevajo povodom izpremembe zakona o državnem prometnem osobju tozadevni predlogi udruženja. 11. Vpokojencem in rentnikom, vpokoje-nim po starih predpisih, naj se uredi pokojnina oziroma renta analogno vpokojencem, ki se vpokoje po sedanjem zakonu o državnem prometnem osobju, ter naj se vse uredbe in ukrepi, ki zboljšujejo gmotno stanje aktivnih uslužbencev, razširijo prav tako na vpokojence in rentnike. 12. Tehničnim uslužbencem v kurilnicah in skladiščih ter ostalemu osobju na postajah in v sekcijah naj se prizna eksekutivna služba. Udruženje jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev je čvrsto prepričano, da bo g. minister pri uvelj&vljenju uredb in pravilnikov vedno «lo okrajne možnosti varoval gmotne interese ter moralni ugled celokupnega podrejenega osobja. Po sprejetju resolucij je bila izvoljena nova uprava, ki je ostala v glavnem ista kakor lanska. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dimitrije šreplovič, za prvega podpredsednika Lazar Gjorgjevič, za drugega podpredsednika Dragotin Vojnovič, za prvega tajnika Jovo Bakič, za drugega tajnika Aleksander Popovič, za blaganjika pa Jože Simončič. - -----------r t.-- —r ■ ■ ž f 3 \Jft Torek, 15. VlLlf30 s i Smrtna nesreča pod vozom Radenci, 14. julija. V petek se je pripetila na poti iz Ke-rešpoha v Radence huda nesreča, katere žrtev je postal Matija Horvath, posestnik in mlinar v Tišini, nedaleč od Murske Sobote. Imenovani se je s svojim sinom odpeljal v Kerešpoh po vino. Na povratku, ko se je voz pomikal navzdol po klancu, sta se konja iz neznanega vzroka splašila. Kljub temu, da je sin, ki je korakal za vozom, že prej zavrl kolesa, sta konja zdrvela z vozom vred navzdol. Matija Horvath, star 74 let, je zdrknil pod kolesa. Sin, ki od iznenadenja ni opazil očetovega padca, se je zagnal za vozom. Šele ko so se konji ustavili, je uvidel, da očeta ni nikjer. Prestrašen se je vrnil nazaj na klanec in sredi ceste našel očeta* ležečega v prahu, poplnoma zmletega in polomljenega. Nezavestnega ponesrečenca so takoj prepeljali v nemško Radgono v bolnico, toda tam je že čez nekaj trenutkov izdihnil. Pokojnik zapušča štiri sinove, ki so k sreči dobro preskrbljeni. Rusko vohunstvo v Estonski Reval, 14. julija. AA. V bližini Narve je rusko lovsko letalo krožilo nad estonskim ozemljem nad eno uro, nakar je bilo prisiljeno, da je pristalo na estonskem ozemlju. Estonske obmejne straže so letalo obstreljevale s strojnicami. Ruski letalci so izjavili, da so izgubili orijentacijo, estonska oblastva pa smatrajo, da gre za po-iskus špijonaže. Nova ureditev železničar- jemkov con, ki prinaša nekatere sobju prometnih ustanov ; § 4. 51. zakona o državnem prometnem fStik' vstavljajo novi odstavki, ki slo- ralj j emem Beograd, 14. julija AA. Nj. Vel Krali je podpisal na Riinistra^ometa in po zaslišanja" predseMilra Ffrete zakon o izpremembi m dopolnitvi zakona o državnem prbmetaera\qscbiu. Zakoa,..se glasi: Ž M - m snj f^&nf iffe, Prvi odstavek § 9 zakona o državnem prometnem osebju se izpreitaefii ia. Sf glasi sedaj: »Po razdelitvi dela Vposamei-nih kategorijah so uradniške. kategorije razdeljene v skupine in sicer prva kategorija, na 12 . skupin, druga kategorija na n skujjin in tretja kategorija na 4 skupine.« §2. § 31 zakona o državnem prometnem osebju se izpremeni in slove: »Položajne plače uradnikov so v posameznih kategorijah in skupinah tele: V prvi kategoriji. 1 skupini 48.000 Din, v 2a skupini 45.000 Din, v 2 skupini 40.000 Din, v 3a skupini 39.000 Din, v 3 skupini 36.000 Din, v 4a skupini 18.000 Din, v. 4 skupini 12.000 Din, v 5. skupini 9600 Din, v 6 skupini 7200 Din, v 7. skupini 5400 Din, v 8 skupim 4200 Din, v 9. skupini 3000 Din. V drugI kategoriji, la skupini 9600 Din, v 1. skupini 6600 Din, v 2. skupini 4800 Din. v 3. skupini 3600 Din, v 4. skupini 2640 Din. v 5. skupini 1920 Din. V tretji kategoriji, 1. skupini 4200 Din, v 2. skupini 3000 Din, v 3. skupini 2400 Din. v 4. skupini 1680 Din. Prejemki uradnikov la skupine II. kategorije so enaki prejemkom 5 skupine I. kategorije. §3. Uslužbencem državnih prometnih ustanov pripadajo službene doklade in sicer: uradnikom I. kategorije: 1 skupina 3500 Din, 2a skupina 3100 Din, 2 skupina 2700 Din, 3a skupina 2120 Din, 3 skupina 1720 Din, 4a skupina 1320 Din, 4. skupina 920 Din, 5. skupina 920 Din, 6. skupina 920 Din, 7. skupina 520 Din, 8. skupina 520 Din tn 9. skupina 200 Din. Uradnikom D. kategorije: la skupina 920 Din, 1. skupina 600 Din, 2. skupina 450 Din, 3. skupina 300 Din, 4 skupina 250 Din 5. skupina 190 Din mesečno- Uradnikom III. kategorije: 1. skupina 300 Din, 2. skupina 250 Din, 3. skupina 240 Din, 4. skupina 180 Din mesečno. Zraničnikom I. kategorije: 1. skupina 260 Din, 2. skupina 230 Din. 3. skupina 200, 4. skupina 170 Din mesečno. Zvanienikom II. kategorije: 1. skupina 220 Din, 2. skupina 190 Din, 3. skupina 160 Din mesečno. Služitcljem v 1. skupini 180 Din, v 2. skupini« 150 Din mesečno. .. r - , Te doklade ne pripadajo osobju administrativne in računske službe v centralah in na progah, in sicer uradnikom 4. in 5. Skupine II. kategorije in vseh skupin III. kategorije, zvaničnikom in pisarniškim služite-ljfim, razen ako so pred neposrednim prehodom v to službo bili najmanj dve leti v dru-gi strokovni službi prometnih ustanov ln ako so v tej službi položili predpisane izpite ali pa ako so v ti drugi službi postali nesposobni za njeno izvrševanje. vejo: 2 a, 3 a in 4 a skupino I. kategorije lahko napredujejo oni uradniki, ki so v predhodni skupin^ te kategorije bili najmanj 4 leta. ,V jLa ,skupir.o II. kategorije se lahko pomaknejo šefi odsekov in višji prometni, tehnični-m administrativni uradniki v centralah, šefi prometne službe postaj 1. stopnje in pristaniških kapetanij 1. stopnje, ako so v tej skupini bili 5 let in so imeli zadnja tri leta oceno »odlično«. V rok petih let se računa tudi čas v dosedanji 1 a in 1 b skupini II. kategorije. Uradnikom 1. skupine III, kategorije, ki so bili v tej skupini 7 let, se lahko priznalo prejemki 2. skupine II. kategorije, ako so se v tej službi na poseben način odlikovali in ako so imeli zadnja tri leta oceno ^odlično«. §5. Službene doklade se računajo za pokojnih no, in sicer: uslužbencem, ki po 25 letih pridobe pravico do polne pokojnine: s 50% po 15 letih, s 70% po 20 letih in s 100% po 25 letih efektivne službe; ostalim uslužbencem s 50 odst. po 15 letih. s 60 odst. po 20 letih, s 70 odst. po 25 letih in s 100 odst. po 30 letih eiektivne državne službe. § 6. Uradiiiki, ki so na dan uveli avli en i a tega zakona v la in 2a skupini II. kategorije, se prevedejo v 1 oziroma v 2 skupino II. kategorije. Uradniki lb in 2b skupine II. kategorile obdrže svoje dosedanje plače in prejemke (6000 oziroma 4200 Din) in se lahko pomaknejo v 1. ozir. 2. skupino iste kategorije pod pogoji, ki jih predpisuje zakon o državnem prometnem osebju. Tem uradnikom pripadejo službene doklade 1. oziroma 2. skupine H. kategorije. § 7. Dosedanja razdelitev uradnikov 1. in 2. skupine lis kategorije v uradnike la in R> oziroma 2a in 2b skupine v smislu uredbe o razvrstitvi in razporeditvi uslužbencev prometnih ustanov z dne 31. decembra 1923 leta se ukinja. Hkratu se ukinja 20 odst. doklada na osnovne in položajne plače p-? § 26 zakona o državnem prometnem osob-iu- § 8. Službene doklade po § 3 tega zakona prično teči od 1. aprila 1930. Izplačilo teh doklad bo šlo na breme doseženih prihrankov v vseh kreditih za osebne izdatke pc proračunu državnih izdatkov ministrstva -prometa in prometnih gospodarskih podjetij za leto 1930-1931, in doseženih presežkov dohodkov po proračunu državnih dohodkov za leto 1930-31. § 9. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj , podpiše, in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah.« Razkrinkani roparji Novo mesto, 14. julija. Snoči sta prispela v Novo mesto v svojem avtomobilu znamke Ford št. 3-380, ki ga je šofiral Ramon Kendrič, trgovec s preprogami Husadžič Kandrija in trgovski potnik Mehmed Žuljevič, oba stanujoča v Zagrebu ua Langovem tr§u št. 2. Vsi trije so se nastanili v nekem tukajšnjem hotelu ter se tudi za čas svojega bivanja abonirali na hrano. Slučajno je prišel po svojih poslih v Novo mesto tudi generalni zastopnik veletvrdke Rosenblatt & Co. Sohn z Dunaja, g. Ivan Komidar, stanujoč v Ljubljani na Starem trgu št. 1. Prištel je na restavracijski vrt hotela in ko se je oziral po gostih, je zagledal pri sosedni mizi omenjeno trojico, ki je sedela pri pijači. Obrazi teh gospodov so se mu zazdeli nekam znani in so ga spomnili na grozno noč, ki jo je doživel v Zagrebu, ko je prišel tja po svojih poslih dne 19. decembra L 1919 ob 23. zvečer, komidar je takrat po svojem prihodu odšel v kolodvorsko restavracijo, kjer je večerjal. K njemu je pristopil neznan moški ter ga vprašal, če želi prenočišča, ki mu ga je pripravljen dati za zelo nizko ceno 4 Din. Komidar je ponudbo takoj sprejel, neznanec mu je naročil, naj za trenutek počaka, češ, da gre obvestit še enega drugega gospoda, ki mu je tudi preskrbel prenočišče v istem kraju. Ko se je neznanec vrnil, je Komidar odšel z njem na dozdevno prenočišče. Napravila sta že precej poti. Komidar ni vedel, kam ga pelje, ker je bil brez orijenta-cije. Nenadoma pa sta jima stopila nasproti dva moška, eden v orožniški uniformi mu je nastavil na prsa bajonet in zavpil: »Ruke v vis«, drugi pa mu je naperil na prsa revolver z besedami: »Dajte se legitimirati.* Komidar je v zavesti svoje čiste vesti storil vse po ukazu, prosil pa je, naj ga odpeljejo na kolodvorsko postajo, kjer ima neke osebe znane. Odgovorila sta mu, da je »Tamo stanica« ter mu pokazala neko medlo luč v daljavi. Vsi so se nahajali blizu nekega potočka, kjer so Ko-midarja popolnoma izropali in ga obdolžili, da je tihotapec. Odvzeli so mu potni kovček z razno obleko in perilom) zlato uro z verižico, dva zlata prstana z briljanti ter listnico s 6000 Din, vrednostnimi papirji, med njimi tudi ček za pol milijona dinarjev. Po temeljitem izropanju so ga na vsak način hoteli ubiti in vreči v bližnji potok. Komidar jih je rotU in prosil; naj ga puste živeti, ker ima nepreskrbljene otroke in ženo, za katere mora skrbeti, ter je svojemu spremljevalcu poljubljal tudi roke, ker je ta zahteval od drucih dveh naj ga usmrtita. Komldarju so se v grozi vtisnile slike vseh treh v spomin in danes jih je po desetih letih zagledal zopet na tukajšnjem restavracijskem vrtu. Nemudoma se je podal na orožniško postajo ter zadevo prijavil. Orožniki so vse odpeljali na sodišče, kjer jih je zaslišal preiskovalni sodnik. Po končani preiskavi bodo izročeni zagrebškemu sodišču. Husadžič Kandrija je bil rojen 1. 1892 v Bos. Petrovcu ter biva v Zagrebu, Langov trg št. 2, .Žuljevič Mehmed je bil rojen 1. 1894 v Mostarju ter stauuje v Zagrebu, Tkalčičeva ulica *št. 24, Kendrič Ramon pa je bil rojen 1. 1897 v Vel. Kladišu in je po poklicu šofer, žuljevič je v omenjeni noči igral vlogo: orožnika, Kendrič pa detektiva. Rodbinska drama na beograjski ulici Beograd, 14. julija. V Beogradu se je sinoči odigrala krvava zakonska drama. Delavec Gjorgje Lazarevič je napadel na ulici svojo bivšo ženo Ljubico, od katere je bil že dalje ločen, ter jo z nožem tako ranil na vratu in hrbtu, da se nahaja v agoniji. Sprejem konzularnih pripravnikov Beograd, 14. julija. AA. V zvezi z razpisom natečaja za sprejem diplomatsko-kon-zularnih pripravnikov I. kategorije (»Službene novine« št. 137 z dne 20. junija 1930) opozarja ministrstvo za zunanje zadeve zainteresirane osebe, ki so pred objavo tega natečaja vložile prošnje za sprejem v službo v tem ministrstvu, naj vlože nove prošnje v smislu navedenega natečaja za primer, da še žele te osebe stopiti v službo ministrstva za zunanje zadeve. (Iz ministrstva za zunanje zadeve.) Ameriški medicinci v Pragi Praga, 14. julija. AA. V Pragi se mudi te dni ekspedicija 116 ameriških medicin-cev. Istočasno se tu nahaja tudi predsednik mednarodne zveze študentov Paul Saurin in direktor centralnega sekretari-jata Couturier, ki je posetil češkoslovaško dijaško društvo. Študente sta sprejela minister za prosveto Hrovka in minister za zdravje dr. Spina. OsijeSka Slavija bo nadaljevala tekme za državno prvenstvo Tri tekme in dva podaljšanja sj> ostala neodločena, zato je odločil žreb. Osljek, 14. julija, s. Današnja ponovna tekma med zagrebškim Haškom in tukajšnjo Slavijo v drugem izbirnem kolu za državno prvenstvo se je zopet končala neodločeno z 0:0. Sodnik je nato odredil podaljšanje, ki pa je tudi prineslo neodločni rezultat 1:1. Po pravilih je bilo nato odrejeno še drugo podaljašnje, ki pa je tudi ostalo brez rezultata. Po propozicijah se je vršilo nato žrebanje, ki je odločilo za Slavijo, tako da zagrebški Hašk ne bo sodeloval v glavnih tekmah za državno prvenstvo. VRFMPNSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za torek: Sprva večinoma jasno vreme. M kraji in ljudje Proslava francoskega praznika v Ljubljani Slika levo: konzul g. Neuville polaga venec pred Napoleonov spomenik. Desno: eno minuto tihega spomina vsem padlim herojem. Od leve na desno stoje dr. Pretnar, konzularni tajnik Dekleva, konzul Neuville, dr. Fabjančič, div. gen. Sava Tripkovič, štabni polkovnik Miličevič in g. Klopčič. Ljubljana, 14. julija. Svečani praznik Svobode, Enakosti In Bratstva, ki ga 14. julija praznuje velika Francija, je v enaki meri . velik praznik tudi za nas. Praznik je posvečen spominu francoskih herojev, ki so osvobodili na ta dan pred sto in enoin-štiridesetimi leti duše vsakih predsodkov suženjstva, zavzeli Bastillo in je odmeval iz osrčja države plameneč klic po svobodi in pravični demokraciji. Danes je bilo razobešenih v mestu zlasti na javnih poslopjih poleg jugo-slovenskih tudi mnogo francoskih tro-bojnic. Tudi na drogovih nasproti ju-stične palače sta plapolali francoska in jugoslovenska trobojka. Ob 10. dopoldne so se zbrali pred Napoleonovim spomenikom, pod katerim je prah neznanega francoskega vojaka, ki se je boril tudi za svobodo naše zemlje, zastopniki francoskega in našega naroda ter naše armade, da manifestirajo čustva, ki vežejo obe bratski državi. Francoski konzul g. Neuville je položil pod spomenik ogromen, prekrasen venec svežih rož, okrašenem s trakovi v francoskih in jugoslovenskih barvah, nakar sta enako lepe šopke poklonila za mestni magistrat g. Vladimir Fabjančič in za Glasbeno Matico g. dT. Vladimir Ravnihar. Našo vojsko je zastopal pri svečanosti divizijski general g. Sava Tripkovič z načelnikom štaba g. polkovnikom Todorjem Miličevicem, Francoski institut pa dr Pretnar. Od Napoleonovega spomenika so se odpeljali gospodje pred spomenik pesnika Valentina Vodnika, kjer je g. kon zul položil enako lep venec s palmo. Po svečanem enominutnem molku je bila svečanost zaključena. Ob 11. je sledila v prostorih francoskega konzulata v Beethovnovi ulici recepcija, ki so se je udeležili ban inž. Dušan Sernec, podban Otmar Pirkmajer, za našo vojsko divizijski general Sava Tripkovič, župan dr. Din-ko Puc, konzuli drugih držav, rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, zastopnik redakcije »Jutra« in Novinarskega udruženja g. Rasto Pu-stoslemšek, zastopnik društva dobro-voljcev in predsednik Tiskovne male antante g. Vladimir Fabjančič, predstavniki raznih uradov, društev in kor-poracij ter znani slovenski industrijalec g. Klobčič iz Sartrouville pri Parizu, ki se mudi v Ljubljani na počitnicah. G. konzul je priredil gostom na čast svečano zakusko. Gradnja ceste od Rimskih Toplic do Sv. Pavla v Savinjski dolini Trbovlje, 14. julija Cesta, ki vodi iz Trbovelj čez Kriško planino v Št. Pavlu v Savinjsko dolino, se je nahajala že dalj časa v iako slabem stanju. Posreduje promet med trboveljsko kotlino in Savinjsko dolino, ki dobavlja trboveljskemu prebivalstvu skoro ves potrebni živež, glavni promet na tej cesti pa tvori Prevažanje lesa, ki se seka na Podmeji in više ležečih krajih za rudnik, deloma pa se dostavlja na trboveljski kolodvor in izvaža. Avtomobili so to cesto malo frekven-tirali. ker ni bila tlakovana. Bila ie vsa razrita; tudi mnogo prestrma zlasti na ovinkih; ako se ie vendar kdo upaj voziti po njej z avtom, je moral mestoma izstopiti in najhujše'strmine premagati peš. Velike neprilike pa ie imel, kdor je bil tako nesrečen, da so ga morali z rešilnim avtom transportirati v ljubljansko bolnico aH nazaj. Trboveljska bolnica Bratovske skladnice ie namenjena samo delavcem in rudniškim nameščencem. Med tem ko rabi vlak iz Trbovelj do Ljubljane nekaj več ko eno uro. potrebuje rešilni avto polnih 9 ur, da prevozi pot iz Trbovelj preko Gornjega grada in Kamnika do Ljubljane; največje težave mu povzročajo omenjene strmine; uspeh zavisi pa v prvi vrsti od pravočasnega prihoda v bolnico. Isto velja za cesto iz Trbovelj do Hrastnika in od tod mimo Dola in Brezna do Rimskih toplic. Posamezni klanci na tej cesti so tako strmi, da je treba pripisati največji opreznosti, da se ni tu dogodilo že več nesreč. Banovina je sklenila to cesto temeljito preurediti, da bo lahko odgovarjala zahtevam, ki se stavijo nanjo. Dela so se pričela približno pred enim mesecem. Vodi jih banovinski inženjer g. Hugo Fink. Dela se bodo vršila na vsej cesti od Sv. Pavla v Savinjski dolini preko Podmeje v Trbovlje in od tu mimo pokopališča čez Hrastnik, Dol in Brezno v Rimske toplice. Najprvo so se vršila dela med Dolom in Rimskimi toplicami. Tu se je preložil predvsem strmi klanec in napravila cesta bolj položna. Nadaljnja dela so se vršila v področju Podmeje. Kjer je znašal vzpon ceste preko 7 odstotkov, tam se ie sezidala nova cesta, kjer je vzpon manjši, tam se je popravila stara cesta, tako da se ie hrib na notranji strani ceste odkopaval in se slednja zasipavala na zunanjem pobočju, da se je tako dosegla zaželjena širina. Med tem ko je znašala širina stare ceste 2.5 m do največ 4 metre, bo nova cesta široka vseskozi 5 metrov. Pri serpentinah je znašal do sedaj radij 6—8 metrov; serpentine novo zgrajene ceste bodo imele 20 metrov radija. S tem bo omogočeno na ovinkih tudi z najdaljšimi debli obloženemu vozu, da bo lahko brez nevarnosti okrenil. Pripravljalna dela so sedaj v glavnem končana. Sedai se prične tlakovanje in gramozanje ceste. V to svrho je dalo vodstvo podjetja na višini nad Podme-jo napeljati tir približno pol ure daleč skozi lep smrekov gozdič do kamnoloma. Treba je bilo postaviti dva mo-stiča, da se premoge nižje globeli na tej progi. Kamnolom je jaiko izdaten in upa uprava dobiti do 30 tisoč kubičnih metrov prvovrstnega apnenčevega gramoza, kar bi zadostovalo za gramozanje ceste od Trbovelj do St. Pavla (kamnolom je rudniška last). Gradbena dela so preračunana na približno 3 leta. Sedaj je pri gradbi zaposlenih približno 40 delavcev; nekako polovica jih je iz Trbovelj, ostali so tujci — sezonski delavci, nekaj iz Dolenjske, pa tudi iz Prekmurja. Tudi nekaj kmečkih fan tov je vmes. Uprava mora težiti za tem. da izvrši delo čim ceneje; mezda znaša na uro 3.50 do 4 Din, kar je običajna mezda za težake v naši banovini. Da pa omogoči uprava delavcem možnost čimveč-jega zaslužka, jim pusti delati preko normalnega časa, dnevno do 11 ur. Na višini, kjer se cesta prelomi in odkoder je izpeljan tir h kamnolomu, je postav ljena kuhinja po vzorcu vojaških kuhinj. Ker ima uprava s kuhinjo v lastni re žiji jako slabe izkušnje, in sicer tako glede kvalitete prehrane, kakor tudi glede cene, ki je pri kuhinji v lastni režiji navadno višja, in pa ker maloštevilno vodstvo poleg svojega tehničnega opravila ne more vršiti še nadzorstva nad faiktično uporabo živil, je dovolilo gg. Avgustu Kukenbergu in Slavku Hla-stanu iz Trbovelj, da upravljata kuhinjo za delavce in sicer pod strogim nadzorstvom s strani uprave tako glede kvalitete prehrane kakor tudi glede cene. Prehrana delavcev je zadostna, dobra in poceni. Za U dinarjev dnevno dobi vsak delavec za zajtrk 1 liter mlečne kave (brez kruha); za kosilo por-cijo dobre zakuhane juhe, izdaten kos mesa in prikuho; za večerjo golaš ali kaj sličnega in črno kavo. Meso dobavlja mesar g. Plevčak iz Trbovelj. Kruh si kupujejo delavci posebej; dobavlja ga pekarna Varga iz Trbovelj. V kuhinji vlada čistoča. Delavci trdijo, da je hrana okusna, izdatna in dobro žabe ljena. Alkohol točiti delavcem je strogo prepovedano. Toči se samo sadjevec po 6 Din liter; v zalogi je sicer tudi pivo v steklenicah po 6.50 Din (v gostilni na Podmeji. ki leži nižje, se toči imenovana pijača po isti ceni), toda delavec si bo privoščil steklenico piva le redkokdaj, ker je cena previsoka. Zganja in vina pa delavci ne smejo dobiti. Nasproti kuhinje je lesena lopa, namenjena delavcem za prenočišče. Naj omenim košček idile s tega vrveža. Ko grem po lepem smrekovem gozdičku proti kamnolomu, nenadoma zašumi pred menoj. Dvignila se je jata jerebičk, ki so čepele ob progi, in zletela kaka dva metra stran. Kot zadnja je prav udobno stopala za njimi stara. Čuditi se je treba njihovi zaupljivosti, da niso postale bolj plašne niti, ko so polagali tir in povzročali vendar ko-likortoliko šuma. G. inženjer mi je pripovedoval, da so pri delu naleteli na je-rebičia gnezda, ki so jih pobrali in premestili nekaj metrov globlje v hosto, Pa je prišla stara jerebica in takoj valila dalje. Ko bodo neprestano ropotaili vozički polni gramoza po progi, bo najbrž njihove idile konec. mp. Dva žalostna dogodka Zagorje, 14. julija V soboto se je med Lukovico in Trojanami pripetila težka nesreča. Lesni trgovec Gregor Hribar se je s svojim Danes nepreklicno zadnjikrat ob pol 8. «*» Jta Jtina v češkem zvočnem filmu Ohesettfa/eova tSencica Pretresljiva usoda dekleta iz javne hiše, ki je v ječi na smrt obsojenemu lajšala njegove poslednje ure! Elitni Kino Matica Telefon 2124. m tanp1 SOAP motornim kolesom na ovinku ceste zaletel v mimo.vozeči avtomobil ter za-dobil težke poškodbe na glavi, si zlomil noge in obležal nezavesten na cesti. Gostilničar g. Konček iz Trojan mu je nudil prvo pomoč ter ga odpeljal v bolnico. Nesreče ni zakrivil avtomobi-list in tudi ne gospod Hribar, marveč je bilo le nesrečno naključje. V nedeljo so prišli fantje iz Tirne k maši v Št. Larmpert ter se zbrali v neki gostilni. V kratkem času so se spo-rekli z domačimi fanti. Ko so domači fanti odhajali, so stopili fanti iz Tirne za njimi, prišlo je do tepeža in naenkrat so se zabliskali noži, kar že dolgo ni bilo v naši okolici. Med pretepače je prišel po naključju 33-1 etni oženjeni rudar Franc Maren in nesreča je hotela, da je bil baš on žrtev razdivjanosLa Revue francaise de Prague« daljšo studijo iz peresa Luje Vojnoviča . Pesniška tekma. Te dni je bila v Parizu podeljena nagrada 1300 fr. za najboljšo pesem o sedanjosti, ki ni smela šteti več kot 100 verzov. Izmed mnogih tekmecev je zmagal Samuel Beckeit. Red za kulturne zasluge. Avstrijska vlada namerava ustanoviti poseben visok red za kulturne zasluge. Število odlikovan-cev bo namenoma omejeno in sicer bo podeljen samo 24 Avstrijcem 24 inostrancem. »Makropulns«, tudi pri nas znana igra češkega dramatika Karla Capka, je bila pred dnevi z lepim uspehom uprizorjena v Londonu. Samoobtožba mlade pisateljske generacije. V reviji »France et Monde« piše Rusinja Madejda Gorodecka o krizi mladega književnega rodu in pravi: »Mislim, da naš rod ne more dati iz svojih vrst dobrih pisateljev. Mi se ničemur ne posvečamo, ničemur ne čudimo; čeprav smo polni Čuv-stev, in ne dajemo nikakega neposrednega smotra, šetamo skozi življenje kakor prazna telesa, v katera se duša ni dovolj utelesila.« Vsekakor pretirano, a ne brez zrna resnice. Čeških šol v Jugoslaviji je po neki statistiki 27 s 30 učitelji in 1519 učenci. Pred prevratom so bile samo tri take šole. Kongres slovanskih laloinik.r in knjigarnarjev je sklican za januar prihodnjega leta v Varšavo. Ob tej priliki nameravajo v Varšavi prirediti razstavo slovanske knjige. Zasnovana je ustanovitev Zveze slovanskih založnikov in knjigarnarjev, ki naj bi posredovala med knjižnimi trgi posameznih slovanskih narodov. V. Červinka opozarja v praških >Nar. Listih«, da se je ta misel pojavila že na slovanskih kongresih v Pragi (1908) in v Sofiji (1910) in pravi, da bi jo bilo treba uresničiti v praktičnem interesu slovanske knjige. — Zamisel je treba pozdraviti Kako težko je pri nas na pr. dobiti poljske, ruske in celo češke knjige, ker med naSimi in n. pr. berlinskimi knjigarnami obstojajo mnogo tesnejše vezi, nego n. pr. s praškimi zatožni-štvi. Umljivo je, da je na Slovenskem kon-sum nemške knjige večji nego konsum češke ali ruske knjige, vendar je potrebno vsaj to, da so slovanske knjigarne med seboj v stiku, da si določa usance in da se kdaj po kdaj pojavi v izložbenih oknih naših knjigarn poleg nemške, francoske in angleške knjige tudi kakšna slovanska knjiga. Če bo torej uresničena ta nova ne baS postranska vez med slovanskimi kulturnimi bo varšavski kongres izvršil važno nalogo v organizaciji slovanske solidarnosti Duhamel . Ameriki Znani francoski ske, ki so spričo Duhamelove žive, a po- sameznosti in za celotno sintezo enako dojemljive inteligence, zelo močni in zanimivi, je Georges Duhamel -pisal v pravkar izi-šli knjigi »Scenes de la vie future«. Francoska kritika poudarja, da Duhamel v nasprotju s Paulom Morandom (»New York«) gleda na Ameriko s kritičnim očesom samozavestnega Evropca, ki se nima ničesar sramovati pred kričečo in banalno ameriško civilizacijo in ki še ni izgubil ponosa z evropsko kulturo. ReinhardtoTe simpatije. Ob priliki odrske 26-letnice Maxa Reinhardta (»Jutro« je pisalo o tem že pred tedni) naštevajo nemški tisti, kolikokrat je Reinhardt uprizoril kakega avtorja. Značilno je, da najvišjo številko izkazuje Shakespeare (2627), za njim Shaw (1207), potem Wedekind (1171), Hauptmann (924), Goethe (746), Schiller (645) itd. Letošnji Shaw«T festival bo v osrčju Anglije, v Malvernu. Otvoril se bo z uprizoritvijo »Candide«. Shaw je edini dramatik, čigar igre uprizarjajo še za pisateljevega življenja v ciklih po vzoru festivalov, kakor se prirejajo navadno le za mrtvimi mojstri AH ste ie naročeni na ilu-strovano tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET«? * Dom kralja Aleksandra v Bosanski Krapi. Banska uprava vrbaske banovine je odobrila prispevek 100.000 Din za gradbo »Doma kralja Aleksandra« v Bosanski Kru-pi. Gradbena dela projektiranega doma so proračunana na okroglo milijon dinarjev. V domu bodo nastanjena vsa kulturna, humanitarna in prosvetna društva. * Ameriški admiral v Jugoslaviji. V Split so prispeli z jahto ameriški admiral An-drcw Lunk, šef delegacije mednarodnega hidrografičnega zavoda v Monaku, s sedmimi člani zavoda. Prispeli1 so, da pridobe tudi Jugos'»vijo za članico omenjenega zavoda. * Češkoslovaško odlikovanje naših oficirjev. Prezident češkoslovaške republike dr. Masarjk je odlikoval sanitetnega polkovnika v Sarajevu dr. Antona Hočevarja z redom Belega leva IV. stopnje, poročnika bojnega broda 1. razreda Henrika Klinarja v Zemunu pa z redom Belega orla 5. stopnje. * Mijo Vamberger f. V Rečici pri Kar-lovcu je prošli petek umrl naš slovenski rojak. profesor Mijo Vamberger, znani iavni delavec, nestor jugoslovenskih- steno-grafov in dolgoletni urednik »Stenografa«. Dolgo vrsto let je deloval na gimnaziji v Karlovcu, pozneje v prosvetnem oddelku deželne vlade v Zagrebu ter naposled do svoje upokojitve na trgovski akademiji v Zagrebu. * Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava Ljubljana okolica razglaša: Odmera zemljiškega osnovnega in dopolnilnega davka za leto 1930 je izvršena in je razpored razgrnjen v prostorih davčne uprave ob uradnih urah za dobo 8 dni, po-čenši s 16. julijem do vključno 23. julija. Proti razporedu so dopustni ugovori računskega značaja, s katerimi se pobija odmera, podstava ali odstotek dopolnilnega davka. Pismene ugovore je vložiti v omenjenem osemdnevnem roku. Ustni ugovori se ne upoštevajo; pismeni morajo biti kol-kovani s kolkom za 20 Din. * Mednarodni kongres mest. V dneh 18. in 19. t. m. se bo v Anverzi vršil mednarodni kongres mest. Podpredsednik beograjske občine dr. Stojadinovič bo na tem kongresu zastopal Zvezo mest kraljevine Jugoslavije. * Brzojav in telefon Mirna peč. Pri pošti Mirna peč je bila nedavno otvorjena javna telefonska govorilnica in brzojavna postaja, ki je uvrščena v medkrajevni telefonski vod Novo mesto - Sevnica. Posredovalne postaje so Krmelj, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. * Izlet železniških uradnikov na Bled. Društvo uradnikov direkcije državnih železnic v Zagrebu priredi prihodnjo nedeljo s posebnim vlakom izlet na Bled, kamor prispejo izletniki ob sedmih zjutraj. Ker se bodo na Bledu vršile v nedeljo mednarodne veslaške tekme, se ljubiteljem veslaškega športa nudi prilika, da prisostvujejo tekmam. * Nova planinska galerija na Gorenjskem, Mlada podružnica SPD v Gorjah pri Bledu se zelo prizadeva, da odkrije izletnikom prirodne lepote v okolici tako imenovane Pokljuške luknje. Z znatnimi žrtvami je uredila galerijo, imenovno Preras, kjer je mogoče opazovati do 100 metrov visoke navpične skalnate stene, nadalje ie pet naravnih mostov in obokov, pa še druge romantične zanimivosti. Galerija je bila otvorjena v nedeljo, pešhoje je do nje od farne cerkve v Gorjah jedva pol ure. * Otvoritev nove telefonske relacije. Od 10. t. m. naprej ie otvorjena telefonska relacija med centralama Maribor in Gries-kirehen in njeno pomožno centralo Galls-bach. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 42.90 Din. ... * Stroji za frankiranje poštnih pošiljk t notranjem in mednarodnem prometu. S fran-kiralnimi stroji se morejo frankirati navadne in priporočene pisemske pošiljke, vrednostna pisma in spremnice. Kljub temu se dogaja, da posamezne pošte portirajo pošiljke, ki so frankirane s frankiralnimi stroji in da zahtevajo portovne pristojbine od naslovnikov. Zato je ministrstvo naročilo dravski poštni upravi, da mora opozoriti svoje pošte na zgoraj omenjene odredbe in da mora vse tiste pošte, ki jih ne bi izpolnjevale, kaznovati. » - Otvoritev uoega doma na Korošici pod Ojstrico. Savinjska podružnica SPD v Celju je zgradila v letu 1929. z ogromnimi stroški novo alpsko postojanko na Korošici pod Ojstrico. Novi dom, ki je za turistovski promet v Savinjskih Alpah neprecenljive važnosti, bo slovesno otvorjen v nedeljo 17. avgusta. Turisti in domačini, pridite! * Zidarjem in tesarjem, ki se nameravajo vpisati na Gradbeno rokodelsko šolo na tehniški srednji šoli v Ljubljani, javlja šolska uprava, da se bo sedanja šola, ki je Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. Ljubljana: 7, 761.9, 12.0, 90, mirno, 10, dež, 5.7. Maribor: 7, 760.2, 14.0, 85, W4, 10, dež, 2.0. Mostar: 7, 756.9, 18.0, 85, mirno, 5, dež, 40.0. Zagreb: 7, 761.2, 15.0, 80, SW6, 6, dež, 5.0. Beograd: 7. 757.9, 14.0, 99, W2, 10, dež, 9.0. Sarajevo: 7, 757.6, 13.0, 90, mirno, 10, dež, 20.0. Skoplje: 7, 755.8, 22.0, 65, El, 4, _ Rab: 7, 759.6, 16.0, 70, N4, 0, —, Split: 7, 757.6, 17.0, 75, NNE6, 5, dež, 11.0. Vis: ni depeše. Kumbor: 7, 755.8, 22.0, 75, NNW10, 8, dež, _ Solnce vzhaja ob 4.26, zahaja ob 19.44; luna vzhaja ob 22.25, zahaja ob 8.36. — Najvišja temperatura v Ljubljani 22.0, najnižja 10.4. — Najnižja temperatura: v Mariboru 12.0, v Mostaru 15.0, v Zagrebu 13.0, v Beogradu 14.0, v Sarajevu 11.0,. v Skoplju 15.0, v Splitu 15.0. ? s trajala tri leta""po pet mesecev od 1. novembra do;31. marca, s ptihodnjim šolskim letom preosšftoVala v dveletno Gradbeno delovodsko šolo, ki-" bp trajala dve polni šolski teti od začetka septembra do konca talija. Sedanji učenci, ki so dovršili drugI razred, bodo seveda še po starem nada-Ijevalt Šolo v tretjem razredu od 1. novembra 1930 do 31. marca 1931. Za nove učence pa se bo pričel pouk v začetku septembra. Novi učenci naj se prijavijo pri direktorju tehniške srednje šole v Ljubljani pismeno že do konca tega meseca. Prijavi naj priložijo izpustnico ljudske šole, učno pismo o izučeni obrti (pomočniško pismo) in izpričevala obrtne nadaljevalne šole in eventualna druga šolska izpričevala. * Triglavska reševalna ekspediciia se je po ponovnem brezuspešnem iskanju pogrešanega turista VVolfa Luckmanna v nedeljo zvečer vrnila na Jesenice. Skrajno neugodno vreme je ne samo oviralo iskanje po-grešanca, temveč tudi onemogočilo nadaljnje bivanje reševalcev med skalovjem. V Triglavskem pogorju so od petka do nedelje divjali hudi snežni meteži, ponekod je zapadlo blizu en meter snega. Čim se bo vreme izboljšalo in ustalilo, bodo reševalci ponovno krenili na pot. Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9.! pat in patachon v filmu smeha in zabave. MOC IN LEPOTA. Znižane letne cene! KINO IDEAL * Menjavanje temperature. Zadnje dni se je ozračje po deževju v naših krajih zelo ohladilo, nekatera jutra in noči so bile že jesensko hladne. Podnevi se živo srebro le počasi zopet dviga nad 17° C. Na planinah imamo nov sneg. O čudnem vremenskem pojavu sredi poletja nam poročajo iz Spodnjega Prebukovja pri Slov. Bistrici: Fied tednom je kazal toplomer na soncu 32° C, v petek pa 20 in v soboto 17 stopinj. Oba dni je deževalo. V nedeljo okrog 4. zjutraj pa je bilo le 9°. * Zabranjen komunistični list. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve ie zabranjen uvoz in razširjanje v naši državi komunističnemu listu »Borbeni radenik«, ki izhaja v Parizu. Tudi »Hans - Kalender«, ki je izšel v VVarnsdorfu (ČSR.), zemljevid kraljevine Jugoslavije »Konigreich Ju-goslavien«, ki je izšel na Dunaju in pa knjiga Marka F. Vujeva »Moj politički žl-votopis«, ki je izšla v Argentiniji, so prepovedani v naši državi. * Nesreča z dinamitno patrono in s samokresom. V soboto popoldne je bil pripeljan s popoldanskim mariborskim osebnim vlakom v celjsko bolnico 391etni dninar Jurij Kegu iz Lušeče vasi pri Poljčanah, ki je dopoldne pilil dinamitno patrono, hoteč si napraviti vžigalnik. Nenadoma je patrona eksplodirala in mu odtrgala štiri prste na levi roki in mu grozno raztrgala jetra. Ke-gujevo stanje je zelo resno. Takisto se v celjski bolnici zdravi 2oletni posestnikov sin Alojzij Dobnik s Sladke gore, ki je bil v soboto na naboru. Neki tovariš je pri tej priliki streljal z revolverjem, zadel Dob-nika v levo roko in mu jo prestrelil. * Oplenjena poštna blagajna v morju. Nedavno so dalmatinski listi poročali, da je bil izvršen vlom v poštni urad v Radoviču v Boki Kotorski. Sum je letel na poštnega uradnika Labičeviča, ki je bil aretiran, a pozneje izpuščen, ker se je dognalo, da so vlomilci oplenjeno blagajno vrgli v morje. In res so potapljači vojne mornarice našli razbito blagajno v morju na označenem kraju. Blagajno so izročili sodišču kot cor-pus delieti. FLYTOX (Flaj-Tox) UNIČEVALEC MRfESA MUtf£.XOMAfiJ£, SrEM/C£ __ //7 Ve50STAL£AffiČES fu/ror /m ff//# &/ego DOB/&POVSO0 v or/gina/m moefr/ francoski opremi Vtisu/tesppm/ Zastopstvo za Slovenijo: Dr. A. Kan$ky kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg 7 * Nove aretacije v kamniški aferi ponarejanja bankovcev. V nedeljo so se po Kamniku razširile vesti o novih aretacijah soudeležencev pri ponarejevalski družbi. 2e od početka so sumili, da je gotovo tudi znani Janez Selan iz Sfihadol pri Komendi soudeležen Orožniki so izvršili hišno preiskavo in v skrinji pod streho so našli neko pismo, pisano od enega že aretiranih, ki je spravilo Janeza Selana zopet pod ključ. Dalje so aretirali tydi Janeza Svetlina (po domače Prgavovega Janeza) iz Podgorja ,pri Kamniku, Urha Pogačarja, kovača in agenta, ter Šuštarja (p. d. Tom-ca) iz Podhruške. Baje je še nekaj osumljencev na prostem. Za temi se poizveduje z vso nujnostjo in bodo bržčas takisto v najkrajšem času jna varnem. * Samomor kapetana v Tuzli. V petek zvečer so v Tuzli vojaki, ki so bili na straži pri vojaški bolnici, začuli zamolkel pok. Misleč, da je to odjek lovske puške iz daljave, niso pripisovali temu posebne važnosti. Ko pa se je zjutraj izmenjala straža, so vojaki opazili v nekem jarku oficirja, ki je ležal z licem obrnjen k zemlji. Ko so prišli bližje, so spoznali v mrtvecu kapetana Dragotina Kovačeviča. Na desnem sencu je imel rano, v roki pa je držal revolver. Kapetan je zapustil pismo, v katerem je pojasnil, zakaj se je ustrelil, ženo in otroke pa prosi, naj mu oproste, da se je odločil za tak korak. i TO — zobna pasta najboljša ! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Josip Reich. Iz Ljubljane u— Češki akademiki na Gorenjskem. Danes popoldne potuje skozi Ljubljano 20 čeških akademikov in akademičark, ki so namenjeni v ferijalno kolonijo v Radovljici. V koloniji, ki jo je organiziral Svet slušateljev ljubljanske univerze, ostanejo češki gostje skupno z našimi akademiki mesec dni. Ferijalci pridejo v Ljubljano s praškim brzovlakom ob 17.22 ter nadaljujejo svojo pot v Radovljico ob 18.50. Drage goste pozdravljamo kar najprisrčnejše in jim želimo prijetne počitnice na naši lepi Gorenjski. u— Na obisku pri zaročenki umrl. Alojzij Heufel, sin posestnika in tovarnarja peči, stanujoč na Tržaški cesti 27 na Glincah, se je odpravil v nedeljo zvečer v posete k svoji zaročenki Pavli Kuclerjevi v Rožno dolino na Cesti XV. št. 7. Heufel je bil v družbi zaročenke nekaj časa prav vesel in zadovoljen. Nenadoma pa je jel tožiti o bolečinah v prsih, nakar se je okrog 22.30 vlegel v sobi na klop in umrl. Nenadoma preminuli Heufel je bolehal že nad dve leti na tuberkulozi. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali pozneje na dom njegovih staršev, odkoder se bo vršil pogreb na pokopališče na Viču. u— Izgubila se je. V nedeljo ob 8. zjutraj je odšla z doma lOletna Ljudmila Krašovec z namenom, da gre v cerkev k sv. Jožefu in se doslej še ni vrnila. Kdor bi kaj vedel o pogrešanem dekletcu, ki je oblečeno v rožnato obleko, se naproša, da obvesti njene starše, stanujoče na Poljanski cesti 15. u— Dve nesreči. Na eni izmed klopi poleg opernega gledališča je včeraj zjutraj obnemogel obležal bivši magistratni uradnik Franc Mulaček, ki so ga prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico, kjer so konstatirali, da ga je zadela delna možganska kap. Srčna kap je zadela dopoldne v tobačni tovarni 431etno delavko Cilko Ma-rinškovo, stanujočo na Karlovški cesti 6. Marinškovo, ki je med prevozom v bolnico umrla, so prepeljali nato v mrtvašnico splošne bolnice. u— Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je umrl g. Alojzij H e u f f e 1 in bo njegov pogreb danes ob 18. na pokopališču na Viču. Pokojniku blag spomin, rodbini iskreno sožalje! u— Prepodena drzna vlomilca. Pred barako Ane Dejakove na Šmartinski cesti sta se pojavila predsnočnjem okrog 23. ure dva neznana moška, ki sta se lotila vrat in udrla v notranjost barake, kjer se je nahajalo za okrog 2000 Din vrednosti raznih jedil. K sreči so. baš v tistem času prišli mimo šofer Stanko Iljaš, Marija Kebli, njen sopiog ter še neka ženska, ki . so opazili početje vlomilcev. Iljaš je brž priskočil k baraki ter zastavil vrata. Tatova sta bila spočetka vsa zbegana, slednjič pa sta se opogumila in sta, pustivši že nekaj pripravljenih stvari v baraki, pograbila za zidarske »klanfe«, s katerimi sta napadla Ilj&ša. Posrečilo se jima je pobegniti in uteči v smeri proti Kolinski tovarni, kjer ju je zmanjkalo v temi. Zasledovanje od strani stražnika je ostalo pozneje brezuspešno. u— Razne tatvine. Sobarica Josipina Kocbekova, uslužbena v hotelu Štrukelj, je prijavila včeraj dopoldne, da ji je neznan zlikovec odnesel v nedeljo popoldne rjavo listnico, v kateri je imela 1840 Din gotovine. Kocbekova je spravila denarnico za hip v vratarjevi sobici, kar je moral tat, ki je izrabil priliko, opazovati. — V nedeljo ponoči je vdrl z dvorišča Jugoslovanske tiskarne doslej še neizsleden tat v gostilno Činkole. Drzni vlomilec je preiskal gostilniške sobe, kjer pa ni našel ničesar primernega, kar bi lahko odnesel s seboj. Naposled je iztaknil v veži suknjič domačega hlapca Pavla Viranta, ki ga je ta pozabil v veži na kljuki. Tat je suknjič preiskal ter našel notri listnico s 60 Din, ki jo je vzel in nato izginil po isti poti, kot je prišel. u— Aretacije. Policija je prijela nekega Rudolfa V., ki se je že dalje časa potikal po mestu brez stalnega bivališča in brez posla. Ponoči je pohajkoval po trgu, kjer pa ga je zalotil stražnik, ki je postopača spravil v zapor, odkoder ga bodo poslali v njegovo domovinsko občino. Enaka usoda je zadela tudi nekega Vladimira K. ter Pavla Z. u— Ciril - Metodova podružnica v Šiški je oddala družbi 3295.70 Din kot čisti dobiček prirejene veselice. Zahvaljujemo se vsem darovalcem in prirediteljem za ta lepi prispevek. 904 Iz Celja e— Seja mestnega občinskega sveta, zadnja pred počitnicami, bo v petek 18. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila per sonalno - pravnega, finančno - gospodarskega in odseka za občinska podjetja ter volitev enega člana v upravni odbor Mestne hranilnice. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 12. t. m. 31 letna rudarjeva žena Helena Mišmaš od Sv. Krištofa nad Laškim. e— Nesreča pri delu. V petek je zadel takozvani »gepelj« 17 letnega posestniko- Autotaksi Kocenova al. 5. TMm M. Jnvan 2821 vega sina Matevža Kneza iz Marij«? Gradca pri Laškem s tako silo v trebušno votlino, da je Knezu počilo črevo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. e— Gostilniški junak. V Kreuhovi gostilni v ulici Matije Gubca je bil v nedeljo zvečer aretiran 29 letni Marko L. s Hrvatskega, ker se je zaradi neke nepravilnosti v računu tako razburil, da je potegnil iz žepa nož in z njim zabodel gostilničarko v desno .roko, obenem pa grozil tudi drugim. Neki gost se ga je komaj ubranil s stolom. Natakarico je sunil z nogo v trebuh tako, da se je prekopicnila. Nekemu drugemu gostu je izlii njegovega pol litra jabolčnika po obleki, steklenico pa razbil. Po zaslišanju na stražnici je bil namesto v zapor oddan njegovi ženi. e— Mica Kovačeva... Policiji je prijavila zasebnica Flora Tišina z Glavnega trga, da je stanovala pri njej neka mlajša ženska ki se je izdajala za sestro ljubljanskega inženjerja Š. in pravila, da je na zdravljenju pri nekem celjskem zdravniku-specija-Iistu. Seveda je prejemala pri Tišinovi tudi hrano. Po 14 dnevih je »gospodična brez sledu izginila in ostala dolžna Tišinovi na hrani in stanovanju 600 Din, Sostanovalki Neži Pareu pa je odnesla 1200 Din vredno boo. Izkazalo se je, da so bile vse navedbe neznanke neresnične. Za njo je izdana tiralica. e— Nevaren ptiček pod ključem. V nedeljo popoldne je celjska policija aretirala v- Klavni ulici 21 letnega brezposelnega že-lezolivaria Karla Kokliča, ki je doma iz Avstrije, pristojen pa v Novo cerkev pri Celju. Spraševal je pri raznih strankah za naslove nemških posestnikov in nemških podpornih društev. Isto dopoldne je izmaknil Koklič iz kuhinjskih vrat stanovanja ka-teheta g. Lukmana ključ in nato čakal na cesti, kdaj da bo g. Lukman odšel z doma, da bo mogel vlomiti. Bil pa je pravočasno opažen na begu, aretiran in spravljen v zapor. Ponoči je v zaporu prekopal zid in zlezel skozi odprtino nad pečjo v stanovanje sosednje stranke Videčnikove, ki je o trkanju aretiranca obvestila policijo. Stražniki so mladega in nevarnega ptička ponovno aretirali in ga varnejše zaprli in uklenili. Pri njem so našli novo usnjato aktovko, v kateri je imel celo kramo najrazličnejših predmetov, katere je očividno nekje pokradel. Koklič trdi, da je v zadnjem času potoval po Grčiji in Dalmaciji in da je vse stvari pošteno kupil in plačal. Policija pa je ugotovila, da Kokliča zasleduje tiralica v policijskem dnevniku ljubljanske policijske direkcije zaradi suma tatvine; zagrebška policija je že pred 14 dnevi poslala Kokliča po odgonu v domovinsko občino. Policija preiskuje nadalnje njegove grehe. Iz Maribora a— češki akademiki skozi Maribor. Danes, dne 15. t m. ob 13.58 se pripelje v Maribor s praškim brzovlakom 19 češkoslovaških akademičark in akademikov iz le-rijalne kolonije Študentske Male antante, ki bodo letovali v Radovljici Mariborski akademiki in akademičarke so vabljeni, da se udeleže sprejema. a— Počitniški pevski odsek mariborske Glasbene Matice. Ker mariborska Glasbena Matica ne goji kvartetnega petja in so stalno prihajale prošnje za nastop matičnih pevcev v manjših skupinah in z lahkim programom, se je ustanovil počitniški pevski odsek, ki šteje 12 do 20 pevcev. Na ta način bo Matici mogoče ustreči številnim vabilom zlasti z dežele. V soboto je nastopilo 12 pevcev tega odseka pod vodstvom prol. Mirka v zdravilišču Dobrni, kamor jih je povabil ravnatelj g. Jankovič. a— 25-letnico Gasilnega društva na Po-brežju so slavili v soboto in v nedeljo; v soboto zvečer z bakljado, v nedeljo popoldne pa z blagoslovljenjem nove motorne brizgalne in nato z veliko veselico pri Roj-ku. Pri slovesnosti blagoslovitve je načelnik g. šol. upravitelj Klemenčič v lepem nagovoru izrekel zahvalo vsem podpornikom in dobrotnikom društva. a— Prvi sestanek gasilske župe Maribor levi breg se je vršil 6. t. m. pri Sv. Trojici v SI. Gor. obenem s proslavo 551etnice domačega gasilskega društva. Prijazni trg sredi Slovenskih Goric se je svečano odel v državne zastave in prebivalstvo je gasile« v povorki nad — 100 — obsipalo s cvetjem in venci. Sestanka so se udeležili delegati vseh včlanjenih društev. Vodil ga je župni načelnik g. Srečko Kranjc, navzoča sta bila tudi sreski načelnik g. dr. Ipavic in tajnik Jugosl. gasilske zveze g. Pristovšek, ki sta v svojih nagovorih čestitala društvu in pozivala gasilce, naj vztrajajo pri požrtvovalnem delu v korist bližnjega in države. Goste je v vezani besedi pozdravil mali Ernest, sinček župnega podnačelnika, v kroju malega gasilca imenom mladine, deklice pa so jim izročile šopke cvetlic. Imenom trške občine je pozdravil gasilce in sreskega načelnika g. župan V. Klemenčič. Vaje domačega društva so pokazale dobro izvežbanost. Nastopilo je tudi šentlenartsko društvo z vajami s sekiricami. Po povorki se je v senci sadnega drevja razvila lepa vrtna veselica. a— Sreski odbor Narodne Odbrane v Mariboru se je ustanovil nedavno po nalogu oblastnega odbora za Maribor in okolico. Sreski odbor ima svojo pisarno v Narodnem domu, vhod iz Kopališke ulice, kjer so uradne ure vsak torek in petek od 18. do 19. Naloga Narodne Odbrane je, da brani državo in narod pred škodljivimi vplivi bodisi od znotraj bodisi od zunaj. In kdo more trditi, da takih škodljivih vplivov ni? Nasprotno, silno mnogo jih je, ki ovirajo našo konsolidacijo in naš razvoj. Zato pa jsj tudi vsakogar dolžnost, da sodeluje pri tej obrambi. Kdor se te dolžnosti zaveda, naj pristopi kot član, bodisi redni (1 Din mesečno), bodisi podporni (5 Din mesečno). Javite se v gori navedeni pisarni 1 a— Preimenovanje občine Laiteršperk v Košake. V seji občinskega odbora občine Lajteršperk je v soboto popoldne podžupan Ivan Janžekovič stavil in obširno utemeljil predlog, naj se občina preimenuje v Košake. Občinski odbor je njegovem predlogu soglasno pritrdil in ga sprejel. Kata- potrebno e g Močna M^rnHn^in^bencolom. petrolejem, bencinom m ^ kadj PGori brez smradu m ilnega Potrošnja za ^ ursvetiobe 300 sveč ma7anSjiva proti vetru in dežju. Vl° tff Kostanjšek. - ,UCgelj "Vodnikova ulica 9. Maxi stralna občina Lajteršperk se preimenuje v Dolnjo Podčehovo, ostala pa so imena ka-tastralnih občin Meljski hrib, Košake in Podčehova. Sklep občinskega odbora je prijavljen politični oblasti, ki ga bo gotovo čim preje odobrila, tako da bo končno izginila nemška spakedranka popolnoma slovenske občine. a— Na zadnji svinjski sejem v Mariboru so pripeljali 184 prašičev, prodanih pa je bilo 94. Cene so se gibale za mlade po 5 tednov do 1 leta stare prašiče med 120 do 1100 Din, za 1 kg žive teže od 11 do 13 Din, za 1 kg mrtve teže od 15 do 17.50 Din. a— Javna kuhinja v Mariboru je pred otvoritvijo. Za jutri 15. t. m. so povabljeni zastopniki delojemalskih ustanov in organizacij, zastopniki občine in tiska. V sredo dne 16. julija prične ta velika in moderna kuhinja svojo funkcijo. Kuhinja se deli v tri deloma večje deloma manjše jedilnice. V vsaki jedilnici se bo delila hrana po A, B in C abonmanib. Tako bo stala na primer hrana v oddelku A skupno z zaiutrekom, kosilom (juha, prikuha in meso) in večerjo 10.30 Din, brez zajutreka 8.30 Din, v oddelku B bo stala hrana zajutrek. kosilo (juha, 2 prikuhi in meso) in večerja Din 14.30 dnevno, brez zajutreka 12.30 Din. V C razredu bo stala hrana zajutrek. kosilo (juha, 2 prikuhi, meso in močnata jed) in večerja Din 1G.30, brez zajutreka samo 14.30 Din. Samo kosila bodo stala v A razredu 5.— Din, v B 8.— Din in C 10,— Din enkrat. Slučajni gostje, ki jedo po naročilu, plačajo za vsako kosilo 1.— Din več. K vsakemu kosilu se seveda da tudi kos kruha. Kuhinja je higijensko in najmoderneje urejena. Prijave za abonma se sprejemajo od torka naprej ob pol 12. pri blagajni kuhinje na Slomškovem trgu št. 6, glavna vrata. a— Motenje radijskih aparatov. Ministrstvo je vsem podrejenim oblastim izdalo strog nalog, da morajo po zakonu postopali prosti vsem, ki imajo električne aparate, pa z njimi namenoma ali iz malomarnosti motijo delovanje radio-aparatov s lem, da si ne nabavijo aparatov za preprečenje motenja. Vsi lastniki takih električnih aparatov (za masažo, za zračenje, za zdravljenje itd.) se opozarjajo na § 213 novega kaz. zakona, po katerem se tako oviranje kaznuje z zaporom do eneca leta ali z globo do 10.000 Din. a— Celonočne koncerte imamo zadnje čase v Mariboru. Prirejajo jih številni lastniki javnih radio-aparatov, kj zvečer enostavno urede aparate, tako da jih moramo poslušati vso noč. Pri tem se nekateri nalašč poslužujejo izključno Dunaja in Gradca, tako da ne slišimo drugega kakor samo nemške stvari. Te dni smo morali poslušati celo zborovanje Siidmark-Scliulvereina povdom 50-letnice, pri čemer smo morali poslušati tudi hujskajoče, za naš narodni čut skrajno žaljive govore. Vprašamo zaenkrat poklicane oblasti, ali ti javni radio-aparati plačujejo za te nočne koncerte primerne koncertne pristojbine, kakor jih morajo plačevati naši gostilničarji in kavarnarji, kj imajo v svojih lokalih radio-aparate. Drugič vprašamo, ali smo res dolžni, si daiti kvariti nočni počitek vso noč in končno, kaj mislijo oblasti ukreniti, da gospodje lastniki javnih radio-aparatov omeje uporabo Gradca in Dunaja in da opuste stvari, ki žalijo naš narodni čut. a— Brat zabodel brata. V Ivanjcih pri Gornji Radgoni se je v nedeljo zvečer pripetil žalosten slučaj. Osemnajstletni kmečki sin Anton Domanjko iz Ivanjcev je dobil v sporu s svojim bratom vbodljaj v srčno stran in se zgrudil nezavesten. Domačini so takoj pozvali mariborsko rešilno postajo, ki je mladeniča na njihovo željo odpremila v mariborsko bolnico. Stanje ranjenca je zelo resno. Iz Kranja - r— Številni primorski emigranti so v nedeljo dopoldne v spomin požiga tržaškega Narodnega doina položili na spomenik kralja Petra Osvoboditelja pred Narodnim domom lep venec in cvelje. r— Vojaški nabori so se v Kranju pričeli v soboto. Naborni komisiji predseduje polkovnik g. Nedič, ki v tem svojstvu hodi že precej let v Kranj. Fantje se obnašajo zelo zadovoljivo. Pripetil _ se je v soboto le en incident in vinjeni fant je bil strogo kaznovan. Dobro vpeljano, prvovrstno krojaško obrt v mestu ODDAM. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Krojaška obrt«. 10251 Z Jesenic 3— Nedeljska kronika. Kljub deževnemu in izredno hladnemu dnevu je bila minula r lelja na prireditvah izredno pestra in je minila predvsem v znamenju športa. V jutranjih urah se je vršila velika kolesarska dirka Ljubljana—Jesenice, ki jo je priredil Koturaški savez kraljevine, triglavski pododbor, nato pa klubska tekma,ki jo je organiziral agilni SK Bratstvo z Jesenic na progi Jesenice—Lesce in nazaj. Obe dirki sia privabili na celj izredno veliko prijateljev športa. Po dirki se je vršil sprevod vseh kolesarjev skozi Jesenice, ki je vzbujal rano-sju pozornosti občinstva. Ob 11. se je pred hotelom Paar vršil promenadni koncert kovinarske godbe, ki je absolvirala težek la peater program ter pokazala, da goji glasbo smotreno in da stalno napreduje. Popoldne ob 17. se je vršila na sokolskem igrišču v Kurji vasi prva propagandna hazenska tekma, kj je privabila kljub dežju izredno veliko število gledalcev, osobito mladine. Gostovali sta " družini ljubljanske »Ilirijes.. Predvajali sta lepo in elegantno igro ter j* zmagala prva družina nad rezervo 24:12. Ne bo dolgo, ko bomo imeli tudi na Jesenicah prvo bazensko družino, ustanovil jo bo Sokol ali SK Bratstvo. V istem času se je vršila nogometna tekma na igrišču pod tovarno med SK Svobodo Jesenice in SK Natakarjem iz Ljubljane, v Kranju pa je nastopilo prvo moštvo jeseniškega Bralstva proti SK Tržiču. — Vse navedene prireditve so pokazale, da športno udejstvovanje na Jesenicah čim dalje bolj napreduje. • bOBlVA^^OMOD/^i: Iz škofje Loke Š1— Gasilci v Stari Loki so praznovali v nedeljo 301etnieo obstoja svojega društva. Zasluge na ustanovitvi koristne us'tanove imata med drugim lesni veleindustrijalec Franc Dolenc, ki je kot prvi načelnik vodil društvo; dokaj pobude pa je izšlo tudi od pokojnega graščaka viteza Karla pl. Strahla, ki je pomagal materijalno, pa tudi moralno k uspešnemu napredku mlade organizacije. V teku let so si gasilci zgradili prostoren Gasilni dom ob starološkem Kame-nitniku in si nakupili potrebne opreme in brizgalno s cevmi. Poslednja leta pa se izdatno briga za gasilski pokret Peter Poren-ta, posestnik iz Stare Loke. Iz Slov, Bistrice fb— Kolesarjenje po drevoredih. Orožni-štvo je v poslednjem času ovadilo, nekoliko kolesarjev, ki so vozili po kolodveorskem drevoredu. Vsi so bili občutno kaznovani, ostalim brezobzirnikom naj bodo te kazni v resno svarilo. Iz Slovenfgraslca sg—Daljši bolezenski dopust je nastopil mestni župnik g. Alojzij Cižek. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa bolniški župnik. Iz Kočevja kc— Z občnega zbora Gostilniearske zadruge. Na rednem občnem zboru kočevskih gostilničarjev je podal obširno načelstveno poročiio načelnik s. Gustav Verderber. Med poslovnim letom sta umrli dve članici ga. Marija Pečetova in Marija Schleimerjeva. Oddanih je bilo pet osebnib gostilničarskih koncesij in ena krajevna. Vajencev je bilo sprejetih sedem, šest jih ie postalo pomočnikov. Stanje članov 184. Finance: 5008 Din dohodkov, izdatkov 4-592.44 Din. Članarina se zviša na letno 45 Din. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik gosp. Gustav Verderber,, namestnik Peter Lack-ner, ' odborniki: Franc Zdravič, Lojze Schleimer, R. Erker, Ed. Tomič, Jože Jaklič in Viktor Peče. kg_ 40Ietniea gasilstva v Borovcu. V Borovcu pri Kočevski Reki so praznovali svečano štiridesetletni«), odkar se je v tej vasi ustanovilo prostovoljno gasilsko društvo. Jubileja se je udeležil tudi načelnik Kočevske gasilske zveze dr. Arko, zvezni nadzornik g. V. Fiihrer, tajnik g. Hribar in g. Verderber. Ob tej priliki so bili odlikovani s častno medaljo gg. Jurij Mihič, Pavel Witt-reich in Jurij Osvvald. Na borovškem poko pališču so položili na pokopališčni križ gasilci krasen venec umrlim ustanoviteljem iruštva. Prireditev je zelo lepo uspela. kč— Smrtna kosa. V Koblarjih je umrl posestnik g. Franc Skiber, star 59 let. _ GOSPODARSTVO Razvoj našega pomorskega prometa Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu je pravkar za preteklo leto izdala »Pomorsko statistiko kraljevine Jugoslavije«, ki nam nudi zanimive podatke o razvoju našega pomorstva. Naš pomorski promet se naglo in razveseljivo razvija, kar nam. kaže tako skupna tonaža doplulih ladij kakor tudi skupna količina izvoženega in uvoženega blaga, ki kažeta v zadnjih Jetili naslednje gibanje: ' tonaža ladij 5.70 milij. ton 7.51 » » 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 blagovni promet —.— mil. met. st. 9.47 10.21 11.82 14.40 14.94 19.27 19.39 22.35 26.28 29.90 Iz navedenih številk je razvidno, da se je skupna tonaža v naše luke dopiu-lih ladij od 1. 1923. potrojila. Glede blagovnega prometa i>o, žal, na razpolago podatki šele od leta 1925. naprej. Vendar tudi ti podatki, ki so še važnejši kakor podatki o tonaži ladij, kažejo, da se ie tudi lani b;a«ovni promet ponovno precej povečal, dočim se ie tonaža doplulih ladij v manjši meri dvignila. Največji del prometa ladij (71.1%) odpade na promet med jugoslovanskimi lukami in med jugosjovenskimi in italijanskimi lukami (18.5 %). Po zastavi iadij pa odpade 76.3 % na ladje z jugoslovensko zastavo. 18.6 % na ladje z italijansko zastavo, 3.1 % na ladje z angleško zastavo in 0.7 % na ladje z grško zastavo. To odstotno razmerje se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Od skupnega blagovnega prometa (29,905.000 met. st.) odpade največji del na uvoz iz inozemstva in izvoz v inozemstvo, namreč 24.467.400 met. stotov ali 82 %, dočim odpade na blagovni Promet med našimi lukami le 5,437.300 met. stotov ali 18 %. Pri blagovnem prometu z inozemstvom opažamo, da je izvoz po količini trikrat večji nego uvoz, ker smo lani preko naših pomorskih luk izvozili 18,283.500 ton. uvozili pa smo le 6,183.900 ton. Največ smo lani uvažali po morju premoga (2.93 milij. met. stotov ali polovica vsega uvoza), fosfatov (1.35), mineralnih olj (0.51), špirita (0.38), železa in izdelkov (0.21), kolonialnega blaga (0.11) in riža (0.10). Od pomorskega izvoza pa odpade na gradbeni les (6.41 milij. met. stotov), na cement (4.67). na cementni lapor (3.84). na drva (0.75), na premog (0.74), na bauksit (0.68), na celulozo (0.20), na karbid (0.13) in na asbestnf škriljevec (0.10). Od namembnih dežel našega pomorskega izvoza je v prvi vrsti omeniti Italijo s 50.4 %. nadalje Grčijo (5.8 %), Nizozemsko (5.6 %), Belgijo (4.6 %), Alžir (3.4 %), Argentino (3.3 %) in Francijo (3.3 %). Po morju pa največ uvažamo iz Anglije (35.6 %). iz Italiie (13.5 %), iz Maroka (12.5 %), iz Nizozemske (10.9 %), iz Rumuniie (7.9 %) in iz Alžira (5.7 %). Le dobro četrtino blaga uvažamo in izvažamo po domačih ladjah. Zlasti zanimiva je statistika glede zastave ladij pri uvozu in izvozu blaga, ki nam kaže. kako široko polje delavnosti ie še odprto naši razvijajoči se trgovski mornarici. Od vsega uvoženega blaga smo lani uvozili po jugoslovenskih ladjah le 43.3 % (po italijanskih 22.5 %; po angleških 14.5 %), od Vsega izvoženega blaga pa smo izvozili po ladjah z jugoslovensko zastavo komaj 20.5 %, dočim odpadeta na izvoz po italijanskih ladjah dve tretjini vsega našega izvoza, namreč 67.3 % in na izvoz po grških ladjah 7.7 %. Razmer- 2300-S500 m prvovrstnega lesa za ladjina tla širine 10-12 cm kupMfe Ing. Drag. !>. Šidjanski Moskovska ul. 71 ; Beograd Tel. 16-S9 v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi MATERIAL trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska e. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material Podpirajte Osrednjo protituberkulozno ligo! Zahtevajte povsod samo 10-12 „flmerican kola limonado" lil katero proizvaja Ljubljana, SIMON KUNelč. Siv. Petra cesta 45 je pri izvozu je zaradi tega mnogo slabše, ker je naš pomorski izvoz po količini trikrat večji kakor uvoz. Naš skupni blagovni promet z inozemstvom (izvoz in uvoz) se po zastavah ladij razdeli takole: italijanska zastava 56.1 %. jugoslovenska 26.5 %, grška 7.2 %, angleška 5.1 %, nizozemska 1.7 %, nemška 0.7 %. francoska 0.6 %, albanska 0.5 %. norveška 0.-1 % in španska 0.3 odstotka. Sodelovanje naše domače mornarice pri pomorskem uvozu in izvozu se je zadnja leta sicer izboljšalo, to pa v toliki meri, kakor se jc povečala naša mornarica, ker se je obseg prometa tudi znatno dvignil. Leta 1926. smo izvozili in uvozili po domačih ladjah 21.7 % vsega uvoženega in izvoženega blaga. lani pa 26.5 %, toda odgovarjajoča količina uvoza in izvoza po domačih ladjah se 'e istočasno vendar povečala od 3,411.400 met. stotov v 1. 1926. na 6,412.000 met. stotov v preteklem letu, =-- Kdaj sme davčni zavezanec prisnstvo vati sejam reklaniacijskega odbora. Sreski gremij trgovcev v Celju si dovoljuje v predmetni stvari vse člane opozoriti na tozadevne predpise davčnega zakona, ki se glasijo; Po pravilniku k členu 131. zakona o neposrednih davkih davčni zavezanci nimajo pravice prisostvovati sejam reklaniacijskega odbora in je stvar presoje reklaniacijskega odbora, ali hoče davčnemu zavezancu dovoliti, da tudi ustno razloži svoje pritožbe. Predpogoj takega dovoljenja pa ]e. da je davčni zavezanec za to v svoji pritožbi izrecno prosil. Ker se vrši postopanje pred rekla macijskim odborom praviloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, mora davčno oblastvo druge stopnje razglasiti po pristojnih občinah samo dan, ko bo odbor razpravljal o pritožbah, vloženih iz dotične občine. Davčni zavezanec se mora ravnati po tem razglasu, ker osebnega obvestila n<* dobi. četudi je v pritožbi predlagal zašli sanje pred reklamacijskim odborom. Davčni zavezanec, ki je predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom, se mora torej na dan razprave iz lastnega nagiba zglasiti, ma pozneje zaraču* nati namesto plačila uvozne carine in ki znaša za rž 38 Kč od 100 kg. za ječmen 30 Kč od 100 kg, za slad 40 Kč od 100 kg, za maslo 210 Kč od 100 kg. za sir 100 Kč od 100 kg itd. — Ford je začasno ustavil obrat. Tež* ka depresija, ki vlada v ameriškem gospo* darstvu, je sedaj tudi Fordove tvornice prisilila k začasni ustavitvi obrata. Do* čim so ostale avtomobilske tvornice znat* no zmanjšale svojo produkcijo in odpu* stile delavstvo, jc Ford obdržal svoje de* lavstvo in je le za 14 dni ukinil obrato* vanje v tvornicah, ki bodo 28. t. m. zopet redno obratovale. Glede na ogromno po* rabo železa v Fordovih podjetjih, je pre* stanek obratvanja močno vplival na tre* nutno zaposlenost ameriških železarn, ki izrabljajo sedaj le še 56 odst. kapacitete. — Dobave. Gradbeni oddelek direkciie državnih železurc v Ljubljani spreiema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 250 kg žičnikov, 10.000 komadov ograjndh štake* tov, 300 komadov gozdnih drogov in 300 komadov hrastovih ograjnih stebrov; stroi* ni oddelek pa do 24. t. m. ponudbe glede dobave 8 komadov oljnic s cevkami. 360 komadov cevk za vodokaze, 1300 roča* jev iz prešanega papirja za orodje, 600 ro* čajev za armature, 900 ročajev za kladi« va, 100 ročajev za lopate in 200 toporišč za krampe. Pogoji so na vpogled pri orne« njenih oddelkih. Delavnica državnih že« leznic v Mariboru sprejema do 18. tega meseca ponudbe glede dobave 5500 kg la* nenega firneža. Direkcija državnega rud« nika Velenje sprejema do 21. t. m. ponud* be glede dobave 2000 komadov kresilnih kamenčkov za jamske svetiljke, do 28. te« ga meseca pa glede dobave 3 poljskih ko* vačnic. Direkcija državnega rudnika Ka« kanj sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave hrastovih pragov, 100 kubičnih metrov borovih plohov, raznega električ* nega materijala, pil za kovine! 4 gumija* stih kabljev, železnih šarnirjev, ročajev za pile. ročnih pil, spojnic, krtač za riba* Dolgo življenje ekon omicnost nepotrebnost reparatur so lastnosti Gievroletovih avtobusov T ASTNIK avtobusa kupi svoj voz — z nad o, da se mu bo obrestoval z nabrano vozni-no. Če naj bo voz dobičkonosen, mora biti prostoren, preprost v ravnanju in nikoli v repa-raturi —zakaj »leberni dan, ki ga voz prebije v reparaturni delavnici, pomeni izgubo dohodkov. Povsod si avtobusna podjetja izberejo Cbevrolet, ker ta avtobus ustreza vsem njihovim zahtevam. Njegov šest-cilindrski voz razvija vso tisto silo, k i jo potrebuje popolnoma zaseden voz, da na strmini ne odpove. Načrte zanj so napravili najboljši inženjerji General Motors, ki so imeli v vidiku majbno porabo bencina in olja; njegova šasija je taka, da jo labko opremiš z veliko in udobno —zato dobičkonosno — karoserijo. o- Avtobusno podjetje je pl donosno podjetje, če imate pravi voz. Odločite se za Cbevrolet! Vprašajte našega zastopnika, kakšne vrste avtobusne karoserije labko po stavite na Chcvrolctovo iasijo. CLevroIet-Pontiac-Olcls-mobile - Oakland -Vaux-liall - Buick - Martfueite -Ln Salle - Cadillac - Cbe-vroletovi tovorni avtomo-bili- G.M.C. tovorni avtomobili - Fiskerjeve karoserije. PROIZVODI GENERAL MOTORS CHEVROLET OVI AVTOMOBILI ZA TRGOVSKE S VRHE nje ter glede dobave klingerit*plošč; do 30. t .m. glede dobave 300 kvadratnih me« trov stekla z aokna, 100 kg kita, raznega usnja, sukanca za šivanje usnja, lanenega platna itd. Direkcija drž. rudnika Senj* ski rudnik sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 6600 m vrvi. Direkcija dr* žavnega rudnika Kreka sprejema do 1. av* gusta ponudbe glede dobave raznega us* nja za sedlarje, manesmanovih cevi, svinč* čenega kablja in raznega orodja; BORZE 14. julija Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet naslednji: Večja potreba je bila v devizah na London, Berlin in Dunaj. Tečaji - deviz so večinoma nazadovali, tako London od 274.47 na 274.31, Ne\vyork od 50.31 na 50.275, le devizi Trst in Dunaj sta se nekoliko okrepili. Med elekti je prišlo do prostovoljne javne prodaje 5367 delnic Jadransko-podunavske banke po 32. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila in se ie trgovala le jta aranžma po 432. Blairova posojila pa so se nekoliko okrepila; trgovaio se je 8% po 95.375, 7% pa po S5.25—85.375 Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 905. v Jugobanki po. 77, v Union banki po 192, v Zemaljski po 133. v Poljodelski po 57-5 in v Hrvatski po 50. Med industrijskimi vrednotami ni bilo prometa. Trboveljska je popustila na 402.5 — 405. Devize in valute. Ljubljana Amsterdam 22.68, Berlin 13 44 do 13.47 (13.455), Bruselj 7.8795, Budimpešta 9.8S22, Curih 1(194.4 — 1097.4 (1095.9). Dunaj 795.22—798.22 (796.72), London 273.91—,274.71 (274.31), Newyork 56.275. Pariz 221.92, Praga 167.35. Trst 295.35. Zagreb. Amsterdam 22.68, Dunaj 795.22 do 798.22, Berlin 13.44 — 13.74, ' Bruselj 7S7.95. Budimpešta 986 72 — 989.72, Milan 294.278 — 294.478, London 273.91 — 274.71, Newvork ček 56.175 — 56.375. Pariz 220.92 do 222.92, Praga 166.95 — 167.75, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.125 Pariz 20.25. London 25.03. Newyork 514.5. Bruselj 71.85, Milan 26.95. Madrid 60. Amsterdam 2^6.90. Berlin 122.775. Dunaj 72.68. Sofija 3.74, Praga 15.265, Varšava 57.7, Budimpešta 90.175. Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 96 blago. 7% Blair 80 bi.. Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni za vod 170 den., Vevče 126 den. Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den.. Jadransko - podunav-skn 32 7-aklj. Zagreb. Državne vrednote^ Vojna škoda aranžma in kasa 432 — 432.5, za december 432 _ 432.5. investicijsko 86.25 — 87, 8% Blair 95.5 — 96, 7% Blair 85.25 — 85.5, J% Drž. hip. banka 84 — 84.75. 7% beglnške 75 den.; bančne vrednote: Praštediona 900 do 905 ,Union 192 — 193. Jugo 77 — 77.5, Narodna 8000 — 9230. Srpska 185 - 190. Ze-maijska 133 - 135, Poljo 57.5 - 58. Hrvatska 50 —, 55: industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den.. Gutmann 165 bi.. Sla-veks 64 — 65. Slavoniia 200 den.. Drava 218 do 230, Šečerana 330 - 340, Brod vagon 100 den., Isis 33 den., Dubrovačka 350—400, Trbovlje 402.5 — 405. Beograd. Vo.ina škoda 443 — 443.5 zaklj., za december 456.5 — 457.5 zaklj., investicijsko 89.5 — 90.25. Narodna banka 8210 do 8215 zaklj. Blagovna tržišča jajca 4- S tržišča jajc. Kakor je bilo pričakovati, je bilo zadnje oživljanje kupčije, ki je imelo za posledico okrepitev cene na 82 pare za komad, le prehodno. Zaradi izdatnejše nove produkcije je na trgu nastopil zoj^et preokret in je tudi pri nas cena nazadovala na 75 par za komad. V Berlinu so v soboto notirala jugoslovenska jajca 7—7'4 pfeniga nasproti 7'/,—7% pf. zadnjo soboto. VEVO -4- Poslabšani izgledi za vinsko letino v Dalmaciji. Stanje vinogradov v Dalmaciji se je letos v juniju znatno poslabšalo. Zaradi delopia precej deževnega vremena v juniju se je močno pojavila peronospora, predvsem v severni Dalmaciji, na Pelješcu itd. Zaradi trajne vinske krize osiromašeni vinarji v mnogih dalmatinskih krajih nimajo denarja niti za najnujnejšo nabavo modre galice. Izgledi za letošnjo trgatev že sedaj niso baš najboljši. LES Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona remeljnov in 1 vagon hrastovih pragov. Povpraševanje je za testone, za ja-vorjeve in orehove plohe, za bukove in ja-vorjeve remeljne in za smrekove deske v določenih dimenzijah ŽITO Ljubljanska borza (14. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. — Ponujali so pšenico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baško, 80 ka po 250 — 252.5, 78 kg po 242.5 - 245, 77 kg po 237.5 -240, baško novo. uzančno blago, brez doplačila, za julij po 210 — 212.5, za avgust po 220 do 222.5; rž: baško, novo, 72 kg, mlevska voznina. slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko: baško. 5>0g<, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško. plač 30 dni po 162.5 — 165: ječmen: baški, novi, ozimni. 66 kg po 155 — 157.5. oves: baški. navadna voznina. po 195 — 200. -f- Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca trdna. Promet: 134 vag. pšenice, 90 vag. koruze, 29. vag. moke, 16 vag. otrobov in 1 vag. ječmena. Pšenica: banaška, tisa, šlep. 78/79 kg 172.50—175; sremska, 78/79 kg 162.50—167.50. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 97.50—102.50. Koruza: baška, sremska 112.50—115; ladja Dunav 115—117.50; za avgust 117.50—120; banaška 105—110. Moka: baška, nova lOg« in »Ogg« 295—305; »2« 265—275; stara 5-5* 225-^230; -6« 160—170; »7« 100—110; »8« 90—95. Budimpeštansku terminska borza (14. t. m.) Tendenca slabša, promet živahen. Pšenica: za oktober 18 68 — 18.69 (obračunski tečaj 18 90), za marc 1931 20.30—20.32 (20.50)- rž: za oktober 11.70 - II.7I (11.90). za marc 12.96 — 12.95 (13.30): koruza: za julij 14.43 — 14.45 (14.50), za avgust 14.30 do 14.31 14.40). tranzitna *a julij — (12.20), za avgust 12.15 — 12.20 (12.30). Kako Kitajci pridobivajo kis Zaradi preobilice ljudi so bili Kitajci že od davnih dni prisiljeni izkoriščati živalstvo in rastlinstvo do neverjetne skrajnosti. Med drugim je zlasti zanimivo. kako si vsaka kitajska rodbina preskrbi kis za začimbo svoje hrane. V Rumenem morju živi hobotnica (polip), ki služi Kitajcem kot večen vir za kis. Kitajec dene hobotnico v veliko posodo, napolnjeno s slano vodo, in prilije nekoliko steklenic žganja. Čez 32 dni se spremeni voda v dober in močan kis. Kadar je ta porabljen, je treba prilivati samo še vode brez žganja in vedno se dobi dovolj kisa. Hobotnica, ki ji pravijo Kitajci džu-no-dze, postane na ta način neizčrpen vir kisa. Ker pa se džu-no-dze razmnožuje na isti način kakor vse hobotnice, je treba odrezati od prvotne živali le eti košček, ki se sam razraste v nov izvor kisav. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek, 15. julija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra — 19.30: Predavanje o telovadbi. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. Sreda, 16. julija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Pevski koncert. — 21.30: Poročila. — 21.45. Večerni koncert. — 22.45: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. 20.35: Večer arij in pesmi. — 22: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Prenos koncerti iz Brna. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Staročeška glasba na dude. — 21.30: Violinski koncert — BRNO 17: Popoldanski koncert — 19.35: Poljuden koncert orkestra. — 20.30: Pre. nos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.30: Klavirske sklai-be. — 20.05: Poljudni skladatelji. — 21.10: Večer sonat. — Lahka sodba orkestra. — BERLIN 19.30: Koncert iz Leipziga. — 21: Mešan program. — Lahka glasba. — 22.50: Ciganska godba iz Budimpešte. — FRANK-FURT 19.30: Večer v narečju. — 20.35: Koncert orkestra in solistov. — 23: Plošče. — LANGENBERG 17-30: Puccinijeva glasba. — 20: Orkestralen koncert — 21: Zabaven program. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. — 17.30: Lahka glasba. — 19.50: Kabaretni program. — TONE POLJŠAK Ljubljana, Aleksandr. c. 5* Projektiranje in Izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. Ogromen požar v Parizu Kakor smo poročali, je postala žrtev požara velika trgovina »Galeries Nouvelles« v Parizu. Samo blaga je zgorelo pri tem za 30—40 milijonov frankov. Praktično vozilo za čas nedeljskega oddiha si je omislil neki iznajdljivi Berlinčan. Slika je menda sama dovolj zgovorna, da ji ni treba obširnejših komentarjev. Achille Campanile: Mož s tatinskim obrazom — Da, tat sem — je rekel starec bridko — toda kradel sem samo enkrat v svojem življenju. To je bila, verujte, najčudovitejša tatvina vseh tatvin, kar jih je bilo kdaj izvršenih: šlo je za naprsno listnico, napolnjeno z denarjem ... — To se mi ne zdi posebno čudovito — sem ga nezaupljivo prekinil. — Dovolite mi dogovoriti: in ko sem vtaknil listnico v žep. se ni pomnožila vsota, ki sem jo imel prej v žepu, niti za paro. Okradeni sploh ni izgubil svojega denarja. — Vaše pripovedovanje je jako čudno — sem rekel nato. — Ali je sploh mogoče, da nekoga okradem, vtaknem v žep z denarjem napolnjeno denarnico in gotovina se mi ne poveča? ... — Niti za paro — je odsekal starec kakor stroj. Strmeč predse, je sedel nepremično, kakor bi se ne menil za ljudi, ki so napolnili zakajeno krčmo in kričali kakor zmešani. — Niti za paro! Ne da bi čakal, da ga začnem izpra- ševati, je uprl starec nenadoma vame oči in rekel: — Povern vam ta dogodek. Poslušajte me, gospod, toda pod pogojem, da me ne boste zaničevali, kakor oni, katerim sem zaupal. Ne poznava se, se-šla sva se slučajno pri tej mizi, kmalu se bova poslovila in najbrže se ne bova nikdar več srečala. In če poznate vsaj nekoliko človeške duše in njene žalostne nadloge, mi morate obljubiti... — Obljubljam — sem rekel, opazujoč radovedno ta žalostni individij. — Hvala vam, gospod! Ker se je bal, da bi ga zaradi pretepa, ki je izbruhnil v oddaljenem kotu krčme, ne razumel dobro, je pridrsal starec s svojim stolom bliže k meni. Nato si .ie obrisal nos z velikanskim robcem in ko ga je zopet spravil, je začel: — Nikdar prej ne pozneje nisem kradel. K tej tatvini je došlo med vožnjo na tisti smešno pritlikavi in počasni ozkotirni železnici, ki teče med Smirno in postajico Sciabin Kara Hissar, med divjimi gorami, koder gnezdijo roparji. Sedel sem v oddelku tretjega razreda, kjer je bil en sam potnik* nekak razcapanec; spal je in si zakrival oči z roko. Zdelo se je, da se ni za moj prihod niti zmenil. Toda, komaj se je premaknil vlak, je odprl oči in me pogle- čudni muzej Španska plemiška rodbina Hijar ima najpopolnejšo zbirko oblek ni uniform od 15. stoletja do današnjih dni. Ta zbirka ima veliko zgodovinsko vrednost, ker kaže razvoj evropske mode skoro za 500 let nazaj. Hijari pa niso namenoma zbirali oblek, marveč se imajo za svoj muzej zahvaliti privilegiju, ki ga je eden pradedov dobil od kralja Janeza ob priliki obleganja To-leda. Kralju Janezu se je tedaj posrečilo, da je zbežal pred svojimi sovražniki le tako, da mu je plemiški paž iz rodbine Hijarjev oddal vso svojo obleko, v kateri je potem kralj neovirano pobegnil. Ta pobeg se je izvršil na dan sv. Treh kraljev, zato je Hijatrjem ostal privilegij, da je kralj v zameno za uslugo pošiljal vsako leto dan po prazniku Hijarjem vso svojo obleko, ki jo je nosil na praznik. Tako se je v teku stoletij zaradi običaja, ki so se ga držali tudi kasnejši španski kralji, nakopičila na gradu Hijarjev velikanska množina dragocene obleke, kakor je nima noben narodopisni muzej sveta. dal. Pri rdečkasti svetlobi petrolejke sem opazil na sumljivem in potuhnjenem obrazu črte prostaštva, izraz je še bolj kvarila šest- do sedemdnevna brada. Cital sem na tem obrazu prav dobro glad in predrznost. In ko sem ga pazljivo pregledal, sem opazil, da mu je pačila levo lice dolga brazgotina. Z občutkom naraščajočega strahu sem se moral po nekaj minutah prepričati, da me je, — v mežikajoči svetlobi petrolejke, ki je metala na steno plešoče sence — oplašil sopotnikov obraz z grozo. Najraje bi bil presedel v drug oddelek; ker pa vlak ni imel prehodnih vagonov, ni bilo mogoče misliti na to pred prihodom vlaka na prihodnjo postajo. Vedel sem, da moram ostati, hote ali nehote, kake tri ure v družbi tega nesrečnega lopova. Torej dovolj časa za uboj na železnici, kjer bi se izgubili klici na pomoč brez odmeva kakor v puščavi, in kjer bi se igraje izne-bil mrtveca, če bi ga vrgel skozi okno v prepad. Vlak je sopihal trudoma navkreber v gore, predor je bučal za predorom. Zunaj je požirala tema pusto pokrajino in vse okoliščine za napad so bile kar najugodnejše. Prikovan h klopi z grozo in občutkom, kako postajam bojazljivejši, nisem okrenil oči z obraza potuhnjene- ga potepuha, ki je sedel nasproti. Pazil sem na vsako njegovo kretnjo in z enim očesom škilil po ročaju varnostne zavore, da bi takoj skočil nanj in ga zagrabil za roke, kakor hitro bi pokazal, da me hoče napasti. Da je o tem razmišljal, sem sodil po načinu, kako me ogleduje. Torbe, ki sem jo imel skrito na kolenih pod volneno odejo, nisem izpustil niti za trenutek iz rok. Da ga premotim z zvijačo, v kateri sem videl zadnjo pomoč in izhod, sem segel večkrat z roko v zadnji hlačni žep pod pretvezo, da se hočem prepričati, če imam s seboj revolver. V resnici pa — žal — nisem imel niti samokresa, niti kakega drugega orožja. Pač velika neprevidnost na tej železnici. Znanec je mahoma vstal in uprl vame oči. Poskočil sem kakor jelen in zakričal. Ze sem hotel prijeti za ročaj varnostne zavore, da bi ustavil vlak, ko me je potepuh zadržal, me pogledal vsega ustrašenega s prosečimi očmi in me uljudno zagotavljal: — Gospod, gotovo mislite, da sem tat. Umirite se. Vsakdo si misli o meni, da sem tat, pa nisem. _— Mislite? sem rekel veselo, vzrado-ščen nad to udano izjavo, ki mi je od- valila kamen s prsi. — Niti v sanjah si nisem mislil, da ste tat... Nato sem se nekoliko odmaknil m mu prepustil prostor ob svoji strani. — Nisem tat — je ponovil odurnež. — Zal — je dodal čez čas. Jaz sem okamenel. Nisem mogel spraviti iz sebe besede. In ta gnusni lopov je nadaljeval: — Moral bi bil in hotel sem postati tat. Cemu bi tajil? Moja naravna nadarjenost, moj značaj, vzgoja in okolica, v kateri sem zrastel, skratka, vse okoliščine so se zarotile proti meni, da bi ustvarile iz mene to, za kar sem bil določen: za tatu. Zal pa me je zadrževala in me še zadržuje od tatvin ena stvar. Vprašal sem ga bojazljivo: — Morda ne znate krasti? — Kaj še, ničesar drugega ne znam — je rekla zagonetna postava. — Ne gre za to, če znam ali ne. Ne morem! — Izjavite se bolj jasno — sem rekel — kaj pa vas zadržuje? ... Da bi ga luč bolje osvetila, je dvignil moj sosed glavo k petrolejki in me pozval: — Poglejte moj obraz! Kaj opažate? Najraje bi mu bil rekel: — Opažam, da ste potepin! — toda zdržal sem se, ker sem se hotel izogniti nepotrebnim Iz žirlf en j a ln sveta Za žrtve rudniške katastrofe v Neurodeju Petnajst tako naloženih vozov je bilo treba, da so prepeljali na prizorišče ene najstrašnejših rudniških katastrof, kar jih pomni zgodovina, krste za njene žrtve. Pokopali so jih v nedeljo. Hvaležnost cesarja Viljema Carigrajski list »Miliyet« objavlja pismo cesarja Viljema iz Doorna, ki ga je pisarna bivšega cesarja poslala nekdanjemu prvemu komomiku sultana Abdula Hamidad II., Tahsin-paši. Ta sultanov dostojanstvenik se je bil silno prikupil Viljemu ob njegovem posetu pri sultanu. Ne brez vzroka, kajti Tah-sin-paša je izkazal Viljemu in njegovi politiki cesto velike in dragocene usluge. Cesar Viljem je tedaj v svoji go-stobesednosti zagotovil pašo, da mu o:stane vedno hvaležen Jn da naj se v potrebi lc obrne nanj. Gasi so se spremenili in nekdanji mogočnik je po Ke-maloivi revoluciji zapal v strahovite bedo. V potrebi se ie spomnil cesarjeve obljube in prosil Viljema denarne pomoči, uverjen, da nekdanja cesarska beseda ni bilo prazno čeljustanje. Nedavno pa je bedni starec prejel iz Doorna odgovor na svojo prošnjo. S tresočo roko je razgrnil pisanje in čital: »Nj.. Veličanstvo cesar in kralj Viljem II. toplo sočustvuje z vašo bedo in nesrečno usodo. Na žalost pa mu je nemogoče pomagati vam s kakim prispevkom, kajti vzdrževanje gospodarstva v Doornu ga stane toliko, da mu je mogoče zdelovati le pri največji varčnosti.« Podpisan je bil dvorni maršal bivšega vsemogočnega cesarja. • Milivet* naglasa, da je to pismo vrhunec cinizma, kajti tudi v Turčiji ie znano, da je Viljem še danes najbogatejši Nemec in eden najbogatejših mož volil nemški državni zbor, in velepose-stva, ki so mu jih pustili na Nemškem, predstavljajo milijardno vrednost. Pri vsem bogastvu pa je Viljemu žal nekaj sto mark, ki bi starcu pomagale iz največje bede. Viljem nima malenkostnega zneska, da bi pomagal možu, kateremu ie obljubil in kateremu je dolžan veliko hvaležnost. Tahsin-paša ima sedaj dovolj prilike, da premišlja o hvaležnosti cesarjev in o trdnosti njihovih obljub. Navdušeni Američan Mr. Pershing, ameriški častnik, se je med vojno seznanil z mlado Francozinjo, jo poročil in na Francoskem dobil sinčka Johnyja. Potem je prišel mir, a zato se je pričela vojska v francosko-ameriškem zakonu. Soproga sta se ločila. Johny je romal v Illinois, kjer se ie lotila njegove vzgoje teta, miss O' Boyle. Tako so minila leta. Johny ni v družbi tete in ljubkega psička Prav nič pogrešal matere in očeta, ki služi nekje na Filipinih. A njegova mati je Poročila Francoza, gospoda Berrija, in je prišla po sina Ameriko, Zahtevala ga je zase. ker je Johny po francoskih zakonih Francoz. Odpeljala ie sina v Newyork. kjer se je vkrcala na parnik »Ile de France«. A v zadnjem trenutku je 10-letni Johny pobegnil, skočil na vlak in se vrnil v Illinois k teti. Tri tedne pozneje, po razburjenem brzojav-ljainju sem in tja, je zvedela mati za sinovo bivališče in je sporočila, da bo poiskala svojo pravico pred sodniki. Ka kor rečeno, ji ameriška sodnija ne bo slu zakona Francoz. A deček je med tem postal najslavnejša osebnost v Ze-dinjenih državah. Vsi listi priobčujejo njegovo sliko in tehtno izjavo: »Pobegnil sem, ker sem se bal, da bom moral ostati na Francoskem. Amerika je moja ljubljena domovina in ne maram izgubiti ameriškega državljanstva. Menda irnaim Pravico na to državljanstvo, če že devet let bivam v Illinoisu in nisem bil kaznovan.« Johny se torej razume na zakone. Vsi dnevniki zahtevajo, naj spoštuje sodnija dečkovo voljo in naj mu ugodi. Mati pa je že v naprej izjavila, da bo upoštevala odlok sod-nije. Koncert iz zraka Te dni je presenetil cele berlinske mestne četrti nenavaden koncert iz zraka. Kmalu so ugotovili, da izvira iz ogromnega zvočnika, ki so ga bili namestili na streho Siemensovega raziskovalnega laboratorija. Zvočnik tehta 240 kg in tiči v omari, ki obsega 5 kubičnih metrov. Napaja ga tok 120 amperov. Običajne tenke dovodne žice pri zvočnikih so tu za prst debele, a mrenica, ki meri sicer komaj nekoliko odlomkov milimetra, mu je debela poldrag milimeter. Zato pa seže njegov glas 20 km daleč in je nenavadno čist. Siemensova tvrdka namerava namestiti velikanski zvočnik na pritrjen balon v šini 1000 m in ga bo uporabila za oddajanje koncertov vsej nemški prestolnici. Rumunski princ Chica je hotel doseči nov rekord na progi Rice-ster (Angleška) — Carigrad. Letalo je treščilo na tla in princa so potegnili težko poškodovanega izpod ruševin. Holandska prestolonaslednica Julijana in princ Sig- wart, drugi sin švedskega prestolonaslednika, se bosta baje zaročila. Holandska kraljica se mudi ta čas s svojo hčerjo na Skandinavskem baje z namenom, da uredi vprašanje te zaroke. JUTRO« & 161 " Epopeja velike francoske revolucije. »Mar .nimate t^^ar ki bi se lahko podali k;nje- »Nimate stikov z nobenim-članov Bi^tirdinove druščine?« »Z nikomur, Engstrom ni nikoli govrolf o svojih poslih in jaz nisem poznala nikogar iz njegovega kroga. Razen Darrasa ste vi moj prijatelj, gospod Jean.« »Tedaj meni na ljubo v bodoče, ostajajte doma!« je prosil Hektor. »Verjemite mi, ljubo dete, vi^te vselej v največji opasnosti, čim se podate preko šitepnic.« Loison je tiho vzdihnila nato pa obljubila: »Ravnala se bom po tem, kar zahtevate. Darras mi bo gotovo preskrbel potrebna živila. Ampak zelo dolgočasno bo vednp tičaii tu v sobi. -Prav pogosfoma morete prihajati k meni, gospod* Jean.« In nato mu je pokazala vse svoje zaklade, ki jih je bila nakupila: čajnik, ponev, belomodro skodelico in tako. Pri tem je neutrudno brbljala in mu pripoveddvala^v^ male.- doživljaje v trgovini. Hektor, ki jo je tiho smehljaje opazoval in vne'to poslušal, je z zadovoljstvom spoznal, kako je urna 'in spretna mala gospodinja v tej podstrešni kamrici. In po dolgih dneh je v svojem srcu zopet čutil globok mir. Bilo mu je kakor da* je sredi tega mesta, v kateri je na videz divjala samo blazna krvoločnost, naposled vendar našel zatočišče, skrit domek, kjer se po divjih viharjih- tam zunaj lahko odpočije. »Zdaj pa,« je vzkliknila Loison, ko se je dovolj načudil vsemu, »zdaj bova skupaj večerjala. Ni mnogo, saj veš« — po takratnem običaju v republiki ga je večkrat tikala — »a jaz bi vendar bila morala misliti na to, da boš ti kdaj moj gost...« Službene objave JPS Kakor že objavljamo, se vrši juniorsko tekmovanje za državno prvenstvo v plavaš nju, skokih in vvaterpolo ter seniorsko v skokih 8., 9., in 10. avgusta t. L v kopališču Ilirije v Ljubljani, seniorsko v plavanju m v vvaterpolu pa 15., 16. in 17. avgusta v Du* brovniku (grajska luka). Program teh teks movanj je naslednji: a A. Plavanje. I. Juniorsko. Juniorji: 50 in 10U m prosto; štafeta 4X50 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno; štafeta 3X100 m mešano (.prosto, hrbtno, prsno). Juniorke: 50 in 100 m prosto; štafeta 4X50 m prosto, 100 m prsno, .100 m hrbtno, 3X50 m mešano (prosto,- hrbtno, prsno). U. Seniorsko. Gospodje: 100, 400 in' 1500 m prosto, štafeta 4 krat 200 m prosto, 200 m prsno, ,100- m hrbtno, 3 krat 100 m mešanp (pro= • sta, hrbtno, prsno); Dame: 100 in 400 m prosto, štafeta 4X10) m prosto, 200 m prsno, 100 hrbtno, štafeta 3X100 m mešano (prosto, hrbtno," prsno). B). Waterpolo, . Seniorji in juniorji (prvaki podsavezov) v naslednjem redu: petek popoldne: Beo» grad—Ljubljana, Split—Sombor, Zagreb— Dubrovnik; sobota dopoldne: Sombor— Ljubljana, Zagreb—Beograd, Split—Du» brovnik; sobota popoldne: Ljubljana—Dus brovnik, Zagreb—Split, Beograd—Sombor; nedelja dopoldne: Split—Ljubljana, Du= brovnik—Beograd, Zagrefe-r-Sonfborf rrede* lja popoldne:' Split—Beograd, Ljubljana-— Zagreb, Sombor—Dubrovnik. n Podsavezi so dolžni prijaviti sodelovanje svojih prvakov v roku, ki je v prijavah predviden. C) Skoki. Juniorke: obvezni skoki s 3 m deske: 1. navaden skok naprej brez zaleta; 2. nas vadeii skok nazaj; 3. povratni skok s prigis bom, 4. in 5. poljubni skoki z 1 ali 3 m deske. Juniorji: obvezni skoki s 3 m deske: 1. skok s prigibom z zaletom, 2. salto nazaj, 3. povratni skok s' prigibom, 4, 5. ;n 6. po> ljubni skoki s 1 ali 3 m deske. Seniorke, skoki z deske: Obvezni s 3 m deske: 1. navaden skok naprej brez zaleta, 2. salto nazaj, 3. povratni skok. s prigibom, 4., 5. in 6. poljubni skoki s 1 ali 3 m deske. Seniorke, skoki s stolpa: obvezni: 1. na« ^vaden skok naprej brez aaleta s 5 m, 2. nas vaden skok naprej 2 zaletom s 5 m, 3. na« vaden skbk najjrej brez zaleta z 10 m. 4. navaden skok" naprej z zaletom z 10 m. Seniorji, skoki z deske: obvezni skoki s 3 m deske: 1. leteči salto naprej, 2. naVa* deti skok nazaj, 3. Auerbahov salto z za* letom, 4. povratni skok s prigibom, 5. skok s prigibom "naprej s polvijakom z zaletom: 6., 7.; 8. in 9. poljubni skoki z 1 ali 3 m deske. Skoki s stolpa, seniorji: obvezni: 1. en in pol salto naprej z zaletom s 5 m, 2. Au= erbahov salto brez zaleta s 5 m, 3. povrats ni, skok s prigibom in salto z 10 m, 4. skok iz stoje na rokafi z 10 m, 5., 6. in 7. po= ljubni skoki s 5 ali skoki s 5r ali 10 m vis . šine. . . Noben obvezni skok se ne sme ponoviti kot poljuben skok. Isti skok z in brez za* leta pri poljubnih skokih se smatra kot en in isti skok. 4. Prijave se sprejemajo: za celokupno juniorsko in seniorsko v skokih do 29. ju* lija ob 18. uri za seniorsko plavalno in wa= j imela mirne ure, preden vas zopet ne vidim, moj ljubi,' ljubi. prijatelj...« Privila se je k njemu in on je ovil svoje roke okrog njenega mladega, nežnega telesa. • »Bodite brez skrbi! Prav gotovo bom previden« — in Hektor jo je strastno poljubil na čelo, vzel klobuk in odhitel. Darras ga je že pričakovala na vratih ateljeja. »Vendar ste prišli,« je vzkliknil Hektorju. »Bal sem se že, da vas naposled ni več tu. Pojdite hitro, državljan, stvar je nujna!« In ga je potegnil -v sobo. Sredi ateljeja je zdaj ležal v vrečo ovit zavoj nedoločne oblike. Zgornji del vreče je bil zavezan z vrvjo. Usnjena kaseta, ki je prej vzbudila Hektorievo pozornost, je zdaj stala odprta- na stolu. Vsebovala je različne kirurgične instrumente. V skledi na mizi je bila nekakšna rdeča tekočina. Na železni postelji je ležal na svežnju obleke rjav klobuk. »Le dvajset minut še manjka do dvanajste,« je pripomnil Darras, »in ravno o polnoči morava s tem tu,« z nogo je pokazal na vrečo — »biti na notredamskem mostu.« »Lepo, toda... kam ga morava naposled spraviti?« - ........ ŠPORT Športni drobiž Iz izločilnih državnoprver.stvenih te* kem sta izšla dva zmagovalca, ki bosta ostala tudi dalje v tekmovanju za držav* 110 prvenstvo. Sta to zagiebška Concordn ja in beograjska Jugoslavija. Concordija jc porazila ljubljansko Ilirijo s 6 : O (2 : 0). Jugosjavija pa subotiš'-:c> Bačko s 6 : O (3 : 0). Tekma med Haš'.:oir in Slavijo je tudi topot z 2 : 2 (1 : 2} ostala neodics <;ena in se je včeraj o movila (Rezultat i>'i-j med brzojavnimi vestmi). O tekmi ' oneordija : Ilirija sm « dobili še nasled* ;>je informacije: Zelo doora je bila obram* ba Ilirije, ki je rešavali. kar je bilo m o* c;oče. V krilski vrsti se je odlikoval Var* šck. Pač pa je docela oipustil napad in se lahko reče, da je Ilirija igrala brez. nje* ga. Ice na desnem krilu is statiral, izred* no slab dan pa je zopet imel Doberlet. Tekmo je sodil g. Joxs 10 ) m prosto, 200 m prsno, 100 hrbtno, štafeta 3X100 m mešano (prosto, hrbtno, prsno). B). Waterpolo. Seniorji in juniorji (prvaki podsavezov) v naslednjem redu: petek popoldne: Beo* grad—Ljubljana, Split—Sombor, Zagreb— Dubrovnik; sobota dopoldne: Sombor— Ljubljana, Zagreb—Beograd, Split—Du* brovnik; sobota popoldne: Ljubljana—Du* brovnik, Zagreb—Split, Beograd—Sombor; nedelja dopoldne: Split—Ljubljana, Du* brovnik—Beograd, Z ag reb—S o m b or nede* Ija popoldne: Split—Beograd, Ljubljana— Zagreb, Sombor— Dubrovnik. - •• ??:. Podsavezi so dolžni prijaviti sodelovanje svojih prvakov v roku, ki je v prijavah predviden. C) Skoki. Juniorke: obvezni skoki s 3' m deske: 1. navaden skok naprej brez zaleta; 2. na* vadeft skok nazaj; 3. povratni skok s prigi* bom, 4. in 5. poljubni skoki z 1 aLi 3 m deske. Juniorji: obvezni skoki s 3 m deske: 1. skok s prigibom z zaletom, 2. salto nazaj, 3. povratni skok s prigibom, 4, 5. ;n 6. po= ljubni skoki s 1 ali 3 m deske. Seniorke, skoki z deske: Obvezni s 3 m deske: 1. navaden skok naprej brez zaleta, 2. salto nazaj, 3. povratni skok s prigibom, 4., 5. in 6. poljubni skoki s 1 ali 3*m deske. Seniorke, skoki s stolpa: obvezni: 1. na* vaden skok naprej brez zaleta s 5 m, 2. na* vaden skok naprej z zaletom s 5 m, 3. na* vaden skok naprej brez zaleta z 10 m, 4. navaden skok naprej z zaletom z 10 m. Seniorji, skoki z deske: obvezni skoki s 3 m deske: 1. leteči salto naprej, 2. nava* deri skok nazaj, 3. Auerbahov salto z za* letom, 4. povratni skok s prigibom, 5. skok s prigibom naprej s polvijakom z zaletom: 6., 7., 8. in 9. poljubni skoki z 1 ali 3 m deske. Skoki s stolpa, seniorji: obvezni: 1. en in pol salto naprej z zaletom s 5 m, 2. Au* erbahov salto brez zaleta s 5 m, 3. povrat* ni skok s prigibom in salto z 10 m, 4. skok iz stoje na rokah z 10 m, 5., 6. in 7. po* ljubni skoki s 5 ali skoki s 5- ali 10 m vi* šine. Noben obvezni skok se ne sme ponoviti kot poljuben skok. Isti skok z in brez za* leta pri poljubnih skokih se smatra kot en in isti skok. 4. Prijave se sprejemajo: za celokupno juniorsko in seniorsko v skokih do julija ob 18. uri za seniorsko plavalno In \va* terpolo do 6. avgusta ob 18. uri. Prijave je pošiljati na nasov: Jugoslovanski Plivački Savez, Beograd, poštni predal 348, priporo« čeno, ker se sicer ne bodo uvaževale re* klamacije. Oziralo se bo samo na one pri* jave, ki se bodo nahajale v predalu save* za, do določenih tcarminov. Kuverte je tre* ba označiti: Prijava za prvenstvo juniorjev in prvenstvo seniorjev v skokih, oziroma prijave za seniorsko prvenstvo. Isti dan, to j. 29. julija se vrši za juniorsko prvenstvo in prvenstvo seniorjiev v skokih in 6. avgu* sta za prvenstvo seniorjev ob 19. javno od* piranje prijav in žrebanje v restavraciji Imperial. Po označenem roku ne bo vzeta v poštev nobena prijava, kakor tudi ne prijave onih klubov,'ki do tega termina ne zadosti vsem finančnim obveznostim na* pram savezu 5. Za vsako prija\»o je treba plačati takso 5 Din za vsakega poedinca, za štafeto 20 Din. za waterpolo*mdštvo 50 Din. Predpisa* na taksa mora biti dostavljena savezu tu* di do določenih terijlinov, ker se ne bodo uvaževale prijave brc1/. prijavnine. 6. Scsta* vo žirije za oba tekmovanja določi zbor plivačkih sudija v Ejcogradu. Istočasno se obvešča zbor plivačJsih sudija, da do do* ločenega termina za prijave dostavi savezu setavo obeh žirij in posebej vsakega sod* nika za poedine u»uterpoIo*tekme Zbor ima skrbeti sam za potrebne stoperice in pištole. 7. Opozarjajo se vaš klubi, da bo dovoljen nastop na prvenstvu^ Jugoslavije samo onim plavčem, ki pridejo na start v j>red-pisanf plavalhi oblek«* 8. Z ozifom na vprašanja nekaterih k!u* obv vp ogledu -- tolmačenja paragrafa 25 tehn. pravilnika, poifpremembi na zadnji glavni skupščini, se pon-jvno obveščajo vsi savezni člani, da je treba gornji pa* ragraf tolmačiti nastiipno: Vsem juniorjem (računajoč z ozirom na leto in ne dan ro.pstva), ki so v kate* rikoli panogi plavaln^a športa do 1. ja* nuarja 1930. izgubili juniorstvo se isto vrača, ker so s spremembo tega paragrafa na zadnji glavni skupiščini izgubili pravi* co, da sploh nastopa jo na seniorskih pr* venstvenih tekmah. Tisti juniorji, ki v svojem prehodnem letu (za katere določa paragraf 25 tehn. priaivilnika izjemo) na* stopijo v katerikoli jMinogi na seniorskih prvenstvenih tekmovnmjih, izgube juni* orstvo sploh, t. j. nimajo pravice, da v nobeni panogi nastojx; kot juniorji pri naslednjih prireditvah. Vse dho je, ali na* stopi junior pri podaaveznem prvenstvu ali prvenstvu Jugoshtrije v svojem pre* patentni; fotele divane, otomane, madrace, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimniee in vsa tapetnjSka dela izdeluje solidno in najceneje franc jager Ljubljana, Sv. Petm nasip štev. 29. Drobne OTROBE in pšenično krmilno MOKO 10250 v vseh množinah po najnižjih cenah nudi IVAN KIJRALT, valjčni mlin. v Domžalah. prerekanjem in neprijetnostim ter sem sem mu enostavno odgovoril: — Ne vem, ne vidim na vašem obrazu nič posebnega. — Ah je odgovoril potepuh — ničesar ne vidite? Torej vam povem sa:::. Pogledal me je ostro v oči in me cb-sul z dušečim glasom: — Gospod, imam obraz gotovega tatu. Bil sem kakor omamljen. Nisem mu hotel ugovarjati, ker je govoril resnico. — In sedaj mi recite, kako naj kra-dem — je nadaljeval nato odurnež z glasom, kj je zvenel ostro in osmešujo-če — kako naj krademvko pa me ie obdarovala priroda s takim obrazom? Če se pomešam med množico, sežejo vsi takoj nehote po uri in verižici. In komaj me opazijo ženske, že si zavarujejo ogrlice in dragocene zapone. Če se vozim v vlaku, ne spuste sopotniki oči s svoje prtljage, če me srečajo orožniki, me pregledajo vsega, norn do želodca. In če kaj izgine, osumijo najprej mene. Starec si je zopet obrisal nos ;n nadaljeval: — Zdaj vam moram priznati nekaj mučnega. Medtem, ko je ta odurni lopov govoril, je obsedla moje možgane satanska misel: kaj, ko bi okradel tega moža s tatinskim obrazom, Tatu, ki ni mogel krasti, Bil je strašen, toda zapeljiv domislek. Nikoli mi ni manjkalo dovolj besedi, spretnosti in iokavosti. Preden je minulo nekaj minut, se ie preselila njegova debela denarnica v moj desni žep. 'Vlak se je ustavil na postaji. Ni mi bilo treba prehajati v dni? oddelek, kajti sumljivi lopov je vstal :n rekel: -- Dospel sem do svoje postaje. Zbogom, gospod! Izstopil je. Počakal sem, da se je vlak zopet premaknil, da mi ie izginil lopov izpred oči. Videl sem, kako je preskočil s culo in palico plot postaje. Videl sem, kako se je oddaljeval v polju. Ubogi, ponesreCeni tat, razcapanec, ki sem ga obral, je naposled izginil. Takoj, ko je vlak odpeljal, sem pregledal ukradeni plen. Izvlekel sem torej iz žepa z naslado ukradeno denarnico, toda opazil sem z začudenjem, da je to moja denarnica. Medtem, ko mi je pripovedoval ropar o svoji nesreči, mi je izmaknil iz žepa denar. Ne «1a bi o tem slutil, sem si k sreči zopet prisvojil svojo imovino s spretnim »knr,-tra«. To je, dragi gospod, dogodivščina, ko sem ukradel svojo lastno denarnico. Zdaj vidite, da nisem 'agal. Ko je končal starček svoje čudovito pripovedovanje, sera takoj plačal, vstal in se poslovil. Odšel! sem urno iz takrat že skoro prazne kreme. Toda, hitel sem brez vzroka. Po takem sugestivnem pripovedovanju se nisem mogel premagati in medtem, ko mi je pripovedoval o svoji ponesrečeni tatvini, sem šel na delo in posrečilo se mi je. da sem ga olajšal bremena njegove denarnice. Seveda nisem mogel dočakati, da vidim, kaj je v nji. Moja radovednost ni bila skaljena z bojaznijo, da me zadene nemila usoda starčeva že iz tega vzroka, ker denarnice sploh imel nisem. Komaj sem zavil za oglom, sem se postavil pod svetiitfko in pričel iskati v desnem žepu, kier sem skril svoj plen. Toda žep je bil prazen in prazni so bili tudi ostali moji žepi. Gorje, gospodje, denarnica jte izginila. Skratka: takoj sem vedel, kai se je zgodilo. Ta hudičev starec je izmaknil v mnenju, da me ofcrade, že drugič v svojem življenju svojo lastno denarnico! Kar vem, že drugič! Kajti, kdo ve, kolikokrat je že sa.tnega sebe okradel? Pristopajte h Vodnikovi družbi! hodnem letu. 9. Na temelju sklepa XVII seje uprav* nega odbora in na predlog ljubljanskega plav. podsaveza je v članstvo sprejet I. SSK Maribor. Upravni odbor. Propagandni juniorski lahkoatletski miting za ženske. SK Ilirija priredi 19. t. m. ob 17. na svojem igrišču propagandni juniorski miting za ženske. Pravico starta imajo verificirane in neverificirane članice klubov, članov JLAS. rojene v letu 1913 ali kasneje. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS'. Prijave je poslati najkasneje do 18. t. m. ob 12. na naslov Rupel Milica, carin, posred. Just Piščanec, Miklošičeva* cesta. Prijavnine ni. Naknadne prijave se sprejemajo izjemoma na igrišču do po! ure pred«Po-četkom mitinga proti prijavnim 5 Din za točko in osebo ter 10 Din za moštvo. Tekmovanje se vrši na tekališču. dolgem 387 m, posutim z ugaski, ki ima dva nedvignjena zavoja. Program tekmovanja obsega nastopne discipline v naslednjem vrstnem redu: tek 60 m (predtek), met krogle 3.628 kg, tek 60 m (finale), skok v vis z zaL, tek 100 m (predtek), met kopja 600 g, tek 100 m (finaile), met diska 1 kg, tek čez zapreke 80 m, skok v daljino z zal., štafeta 4 krat 60 m. .Nagrade v obliki priznanie dobe prve tri plasirane v vsaki disciplini ter tekačice Prvih dveh štafet. — SK Ilirija*. Juniorske pokalne tekme. — Prvo kolo juniorskih nogometnih tekem za prehodni pokal SK Ilirije se bo odigralo v soboto ln nedeljo 19. in 20. t. m. Prijavni rok je ao jutri, 16. t. m. opoldne na naslov SK Ilirija, Kersnikova ul. 3-II. Medklubski odbor za izvedbo pokalnih tekem se sestane jutri ob 18.30 v kavarni Evropa, da izžreba pro-tivnike za prvo kolo in določi čas odigra nja. SK Grafika. Člani nogometne sekcije se opozarjajo, da se polnoštevilno udeleže članskega šesta nka v sredo 16. t. m. ob 18.30 v društvenih prostorih v Delavski zbornici. Sestanek je za vse člane SK G ralike strogo obvezen. Medklubski odbor za table-tenis ▼ Ljubljani. (Službeno.). V sredo ob 20.30 važna seja. Prosim, da se je vsi odborniki sigurno udeleže.__■ _ Iz uradnih in dragih službenih obiav Razpis mesta pomožnega zdravnika na Golniku. Namestitev je pogodbena z enomesečnim odpovednim rokom. Mesečni honorar 1500 Din poleg popolne proste oskrbe v zavodu. Prošnje je vložiti do 10. avgusta pri banski upravi v Ljubljani. Vpisi v trgovski register: Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani sta vpisani firmi: 1. TIskarna »Grafika« družba z o. z. v Ljubljani, osnovna glavnica 22.000 Din je vplačana v gotovini, poslovodja Sitar Ciril, tiskarnar v Ljubljani, Ilirska ulica 21, ki samostojno zastopa in podpisuje družbo. — 2. »Gradbena in stavbna družba Moste« družba z o. z., sedež Moste pri Ljubljani, glavnica 7000 Din je vplačana v gotovini. Poslovodja Oražem Josip, posestnik in župan v Mostah, Predovičeva ul. št. 5, in inž. Fakin Milan v Ljubljani, Rimska cesta 7. Zastopata in podpisujeta oba poslovodji kolektivno pod besedilom firme. — 3. Pri firmi »Elektra d. d. v Ljubljani« se je izbrisal član upravnega sveta Kneževič Dimitrije in vpisal mesto njega inž. Klodič Makso. — 4. Pri firmi Modni atelje Hity, družba z o. z. se je izbrisala poslovodkinja Perko Apoloni ja in vpisala kot poslovodkinja Tavčar Albina, šivilja v Ljubljani, Cerkvena ulica 19? Vpisi v Zadružni register: Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je pri Ljudski posojilnici v Ljubljani, r. z. z n. z. izbrisal član načelstva Lavtižar Franc in vpisal Hibašek Vojteh, profesor v št. Vidu nad Ljubljano. — Pri tvrdki »Radio« r. z. z o. z. v Ljubljani, se je izbrisal član načelstva inž. Sonc Stane in vpisal Erce Franc, prokurist Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. — Izbrisala se je zadruga »Dr&ko«, r. z. z o. z. v likvidaciji zaradi končane likvidacije. Poravnalni oklic. Otvorjeno je poravnalno postopanje o premoženju Požuna Franca, trgovca z usnjem, Trbovlje — Loke. Poravnalni sodnik je Tiller Franc, sodni svetnik v.Celju. Poravnalni upravitelj dr. Goričan Alojz, odvetnik v Celju. Narok za poravnavo 6. avgusta 1930 ob 9. uri pri okrožnem sodišču v Celju, prijavni rok do 25. julija 1930. Poravnalna kvota 40%, plačljiva v enem letu. Jh 9M »t »I itt tis »k I I ddeaCna |T| ♦ » ♦ : » | | nogavica i $Cato j j >| ($em£e*get>e tvite ji • • • mmtmm * • mmmm • • • • mmtmm ♦ * mmmm • a^U w ;gg ctt tt? itt sW • * • • • *mmmm * ♦ ♦ • • • mm « r Solidna e/esistenca! Za vsa večja mesta iščemo samostojne ZASTOPNIKE za naše ŽARNICE (Spiegel-lampe) s 50% prihrankom na toku. Ponudbe poslati na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D., Beograd, Terazije 25, pod »Spiegellampe 164«. 10246 Zahvala Za vse dokaze sočutja ob priliki smrti našega dragega pokojnika, gospoda Antona (jregoriga p. n. it. gen. konzulatu, sorodnikom, prijateljem in znancem za častno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za žalno petje in končno za darovano cvetje se najlepše zahvaljujemo. V Ljubljani, 14. julija 1930. 10248 ŽALUJOČI OSTALI. J jZAHVALA vsem za sočustvovanje in sožalje ob predani izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in starega očeta Lavoslava Kipjata adm. činovnika^ v pokoju Posebna zahvala poštni direkciji, uradništvu pošte in telegrafa za prekrasne vence, darovalcem krasnih šopkov in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, gg. pevcem za ganljivo petje, godbi »Sloga« za v srce pre-tresujoče žalostinke. 10243 Maša zadušnica se bo darovala 15. t. m. v župni cerkvi pri Sv. Petru. ,, žalujoča rodbina: KAMPJUT — BEKAR. Potrti globoke žalosti nazna-.njamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, stric, svak, gospod MM Alojz po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ponoči preminul. Pogreb se bo vršil v torek, dne 15. julija, ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta 37, na pokopališče na Vič. 10249 Ljubljana, 14. julija 1930. ŽALUJOČI OSTALI. CENE MALIM OGLASOM Za oglase, ki slažiio v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 n---- _ . iaap» MaU&glasi &Cder hoče da mm ntu pomije po pomti namlov aK GaGo drugo informacijo (teoec mo malih oglasov naj priloii v unamGah a /A* mieor no ho prejel odgovora t ^ ZJuTm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda i Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je nposla-ti obenem i naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. u Boljše dekle za vsa domača dela in vešče kuhanja, pošteno in marljivo iščem. Plača do bra. Ponudbe poslati n; naslov: advokat Cop. Vr zmmost kraj Karlovca,- — Priložiti Drosim sliko. 27706 2 čevlj. pomočnika dobro izvežbana sprejme tra no delo Jožei Koselj če liar. Ljubno, pošta Pod-nart. Slovenija. 27686 Pekov, vajenca z oskrbo v hiši. sprejme takoj Filip Ambrožič. pe karna. trs. z dclikatesami in vinotoč. Bled. telef. 53 27685 Trg. učenca krepkega in zdravega. po štenih staršev, s predpisa no meščanskošol izobraz bo. ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom sprejme trg. Ivan Vizovi-šek. Žalec. 2763S Trg. vajenko H poštene kmečke hiše močno in zdravo, s predpisano šol. izobrazbo sprei me Anton Tiršek. trgovina mešanesa blaga. Rečica v Savinjski dolini. 27637 2 učenki ki imata veselje do siva n>a in slikanja perila — sprejme takoi fina izdelo-valnica raznovrstnega perila. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šiiro »Ljubliana 101«. 27602 Kuharico periekino. samostojno zanesljivo, čisto, ter večletnimi spričevali ln služkinjo (sobarico) iščem. Ponudbe z zahtevo plače in opisom dosedanjih služb na trgovino mešanega blaga P. Koren — preje Šterk. Črnomelj 27576 Brivski pomočnik mlajši dobi. takoj službo. Mesečna plača 350 Din in vsa oskrba v hiši. — .tanko Grobelšek. brivec in irizer. Vrhnika. 27954 Natakarico pridno in pošteno sprejmem takoi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko«. 27911 Zanesljiva pisarniška moč zmožna nemščine, hrvaščine (slovenščine) v govoru in pisavi, verzirana v knjigovodstvu. saldokontistka. stenograii.ii in strojepisju, se išče za veliko e*port-no firmo za takoj. V poštev pridejo le prvovrstne moči. Ponudbe pod »Stalno mesto« je poslati na oglasni oddelek »Jutra«. 27725 Čevljar, vajenca sprejme Novak Sv.. Ta-cen 4. Št. Vid nad Ljubljano. 27947 Šivilja išče mesto pomočnice. — Pride tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27907 Tapet, pomočnika »prejme v stalno delo J. Černe. Dunajska cesta 28. 2792<» Kroj. pomočnice in pomočnike irvežbane v damski konfekciji sprejme Rado Jerin. 2 itn i kova ul. 8 — Ružna dolina. Predstavijo se lahko danes dopoldne. 2796.1 Dva vajenca za pleskarsko in slikarsko obrt sprejme takoj Jelčič, Zg. Šiška. Celovška c. 65, 27822 Krojaškega vajenca sprejme modni salon Fra njo Trojanšek.' Ljubljana. Gerbičeva 9 — Kolezija t , 27959 Šivilj, poslovodinjo prvovrstno iščem za dam sko konfekcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Trajno delo«. 27949 Trg. pomočnika pridnega in asilnega, per-teklnega mamifakturista — poleg prakse v o_stalih strokah, išče .lurej Šterk trgovina z mešanim bla gom. Vinica. 27928 Pletilje in učenko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27821 Pisarniško moč neodvisno gospodično dežele, zmožno nemščine, spreimem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod šifro »Zanesljiva 220«. 27964 Učenko za porcelan in steklenino sprejmemo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 27961 Kuharico dobro, samostojno, snažno sprejme večja trg. hiša z moderno urejeno kuhinjo, istotam se sprejme tudi služkinja-sobarica Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih zahtev na oglasni oddelek Jutra« pod »Stalna služba 1930«. 27918 Manufakturista poslovodjo s kavcijo išče manufaktiir-na trgovina v Ljubljani. — Nastop in plača po dogovoru. V poštev pridejo samo dob r o kvalificirane moči.— Pismene ponudbe na Aloma Companv, Ljubljana. 27970 Šoferja treznega, opreznega (iT v opravljanja popolnoma veščega iščemo za takojšen nastop k osebnemu avtu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Zanesljiv šofer«. 27981 Prodajalko galanterijske ali železnin-ske stroke, z dobrimi referencami sprejme A. Sušnik. železnina. Ljubljana. 27979 Pek. pomočnika preddelavca. 26—34 let starega, prvovrstnega. Brega in treznega mešača, ie že delal v večjih podjetjih, z dobrimi spričevali. popolnoma^ samo-tojnega in zmožnega v izdelavi drobnega peciva, vsakem ozirn zaneslji-ega. pridnega in skrbnega spreimem v stalno službo za Maribor. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 27994 Lovskega dreserja iščem za dresiranie im-portiranega čistokrvn. angleškega. setterja. 5 mesecev starega. Točne . ponudbe je poslati na oglas, oddelek »Jutra« ' pod šifro »Setter«. 27926 Šivilja dobro izurjena v finih oblekah. gre po nizki ceni šivat na dom. Naslov, v oglasnem oddelku »Jutra« 27931 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Francoščino in nemščino ooueu jtra ueenee(ke) ia 'pc navijata izpit Dopise pod »Strokovna učiteljica.« na oglasni oddelek »Jutra« ■; 27166 L »Masiv. coneesljoairana šoferska šola Camernik. Ljubljana UonajsKa easta ttev. M ;Jugo«TMi). lel 2236. Pouk ta rnktiSo« tožb je. £51 Za violinski pouk v Ljubljani iščem učitelja za ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelki) »Jutra« 27941 Vbodom Prodam: Marmor ter železno ograjo za grobnico, napravo barvo mleti, poljske poste lie lesene, žične vrvi sode. F. Cvek. Kamnik. 27672 Papirnate servijete premeti papir, razgledn-ice itd. nudi najceneje tvrd'ka Ivan Bahovee. Ljubljana. Stari trg št. 30. 165 Železnato vino lekarnarja ar G Piceoiija v LjuMjan' krepča oslabele. maJokrvne. odrasle in otroke. 161 Uradnik jezikovno izobražen, z vej, letno prakso, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Praksa«. 27684 Kuharica srednjih let. dobra eospo-dinja. išče mesto k samo-stojnemo gospod« — ali manjši obitelji — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jntra« ood značko »Sa mostojna 550«. 27270 Dijak išče primerno delo čez počitnice. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27659 Plačilni natakar vešč slov., nemškega In madjarskega jezika, z večletno prakso in kavcijo Din 10.000. išče službo s I. septembrom t. I. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 10.000 Din«. 27581 Kot hišni upravitelj ali . temn primerne posle prevzame drž. tehn. orad-nik. s prakso In veseljem do nasadov. Pogoj Je primerno stanovanje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Pogoj«. 27515 Invalid 36 let star. ožen.ien, brez otrok, želi nameščenja v Ljubljani kot sluga, vratar, nočni čnvai ali temu podobno. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Invalid«. 27874 Strojnik in kurjač večletno prakso, išče službo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27780 Študent IV. meščanske šole. išče službo v pisarni ali kaj sličnega. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27923 rgovski pomočnik vešč ▼ mešani trgovini in drogeriji. išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jntra« na Jesenicah pod »Zmožen«. " 27913 Kroj. pomočnik vajen vsakega dela. išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 27929 Gospodična stara 27 let. iz boljše družine, želi. priti k odlični obitelji k otrokom, ali pa kot družabnica. — Zna šivati in delati ročna dela ter govori nemško in slovensko. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Izven Ljubljane«. 27933 117. Počakajte, je pristavil. »saj vara t« lahko pokažem.« — Potegnil je in glej, ig«-•iilo se je. kakor je bil dejal. Vse trgovine so se zaprle. Ampak... oj«j... od vseli strani je ltilo čuti ječanje in klicanje na pomoč. Gospod inšpektor pač ni bil porai-»lil, da bo njegov ukrep učinkoval tak« nepričakovano... Skladiščnik večletno prakso, vešč vseh' v lesno stroko »padajočih poslov, z znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine, išče službo, ponudbe pod »Lesni ma-nipulant« na oglasni oddelek »Jutra«. 27953 Trgovski pomočnik začetnik, mešane stroke, ki govori tudi nemško, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Vesten in pošten«. 27922 Plačilni natakar vešč .slov.,- nemškega i* madjarskega jezika, z večletno prakso in s kavcijo 10.000 DI* išče službe s 1. septembrom t.. I. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 10.000 Din«. 27581 Gospodična vešča šivanja, išče v Maribora službo k otrokom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27996 Mizar, .ajenca samo iž dobre hiše, z vso oskrbo. _ najraje takega, ki se je že učil. sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »333« 27990 Gonilna jermena prima lo vse mlinsko-eeboičpf potrebščine vedno t zalog) pri tvTdkl Oadež & Brcar. Ljubljana Kolodvoreks ulica. 62 Več parov čevljev dobro ohranjenih in moške obleke iz prvovrstnega bla ga prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 27827 Dvojna dvodelna okna 12 kom,, velikost 85/165 in 10 komadov 83'I60. zunanja krila iz mecesnovega lesa prodam po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku ' »Jutra«. 27747 Starinsko orožje orijent. in orig. oriiental opravo prodam. Ogledati dnevno med 13. in 15. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27896 Lepe palme ter razne stvari radi od potovanja poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27932 Otroško posteljico še dobro ohranjeno poceni prodam. Večna pot 17. 27940 Črna jedilnica moderna po zelo ugodni ceni naprodaj v Sodarski stezi št. 2. 27958 Lep klavir in šival, stroj prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27968 Avinal odvadi pijančevanja — ne da bi dotični vedel za to. Stane 220 Din. Razpošilja Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. 27978 Motorna kolesa rabljena, različnih znamk in velikosti pwi najugodnejšimi plačilnimi pogoji vedno D3 zalogi pri zastopstvu »James«š Ljubljana. Vegova ul. 8. S6464 Ford Tudor novi model, zelo dobro ohranjen ugodno naprodaj. Informacije daje I. Lovše Tavčarjeva 6. 27639 Fiat 509 kot tovorni in osebni po ugodni ceni naprodaj. Hič & Ti-chy, Maribor, Slovenska 16. 27.908 350 - OHV - Šport prvovrstne firme, komaj uvožen, socius, električna razsvetljava in signal, radi nabave avtomobila izredno ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27930 Polne gume za tovorni avtomobil, dobro ohranjene, v dimenzijah 67