Leto LXXII, št. 93 Poštnina plačana * gotovM.** DU PoatgeBntur bar iecaMi. Pre!« • cena L 1 Uredništvo • oprava, LJubljana. Kopitarjeva «. Telefon 4001—400«. MoaoSna naročnina SS lir, sa Ino-lomatvo 40 lir, — Cek. raS. Ljub. ljana 10.650 ia naročnino ln 10.394 ta lnserate. • Izključno »aatopatvo za oglase Ii Italije in Inozemstva) DPI 8. A. MIlana. Rokopisov ne Tratam o. SLOVENEC APRIL. 1944 23 NEDELJA Zwischen Karpathen und oberem Dnjestr weiter Beden gewonnen Sowjetangriff bei Sewastopol, am unteren Dnjestr und sud-westlich Narwa gescheitert - Artillerie zerschlug Bereit-steliungen - Deutsche Kampfflugzeugverbande bombardierten Bahnanlagen von Welikije Luki - Ortliche Feindangriffe im Landekopf von Nettuno abgewiesen DNB. Aus dom Fiilirerhaiiptquar- tier, 22. April. Das Oberkominando der \Vohrmacht gibt hekannt: Im Raum von Sevvastopol und nm unteren Dnjestr vvurden iirlli-clie Angriffe der Sovvjets nbgevviosen und erneule Bercitstelluiigeii durch /.iisnmmengefasstes Artillerieteuer zer-schlagen. In der ostlichen Bukowina, zwischen den K n r pn t h e n nnd dem oberen Dnjestr gevvannen «1 io eige-nen Angriffe in linrtniickigen Kiimpfen vseiter Boden. Starke Verhiinde deutscher Knmpf-flngzeuge grifTen in der vergangenen Nacht die Bahnanlagen von W e I i -kije Luki mit gutor Wirkung nn. Siidvvestlich N a r w a scheiterten uicdcrholte Angriffe der Bolschevsisteu gegen unsere neuge\vonnenen Stcllun-gen. Im Landekopf von N c 11 u n o vvur-den mehrere ortliche Angriffe siidlieh Aprilia verlustreicli fiir den Ge-gner abgevviesen. An der Siidfront •sprengteu Sfosstrupps an der A d r i n -tise h en Kiiste drei feindliche Panzer mit ihren Besatzungen. Nordamerikanische Bomber griffen am 21. April ohne Erdsicht mehrere Stiidte Siidosteu ropaš, vor allem Bukarest nn. Es entstanden Schii-den nnd Personenverluste. Durch deutsche und rumiinische Luftvertei-digungskriifte vvurden 19 feindliche Flugzeuge, in der Mehrznhl viermoto-rige Bomber, abgeschossen. Einige britische Flugzeuge vvarfen in der letzten Nacht Bomben im Raum von K b 1 n. Boji na italijanskem bojišču Berlin, 21. nprila. DNB. Na južnoilali-janskem bojišču so bili v četrtek odbili posamezni sovražni izvidniški oddelki z. izgubami za Anglonmcrikanco. Nekemu nemškemu udarnemu oddelku je pri Or-sogni uspelo vdreti globoko v sistem nasprotnih postojank in pri tem pognati v zrak dve hiši, pri čemer jc imel sovražnik krvave izgube. Nek drugi udarni oddelek je pognal v zrak neko nadaljnjo hišo, ki jc bila izgrajena v oporišče, in uničil na umiku v boju iz. bližine nek sq-ražni izvidniški oddelek. Na neltunskem predmostju je bil pri Collc-Caranu krvavo odbit v slrnjenem ognju nek močen sovražni udarni odde-lv,, nek drugi udarni oddelek pa je bil odbit s takojšnjim protisunkom. Pri Pon-tc Boltu so Nemci iztrgali sovražniku neko oporišče. Nemške dal jnoslrclne baterije so ob-reljevalc mestno in luško področje An-i ja in Nclluna ler povzročile velike po-e v skladiščih gradiva in slreliva. Nemška bojna letala so napadla v I.nn-zianu z dobrim učinkom angloameriška zbirališča tovornih avtomobilov. Pri od-letu so opazovali velike požare, Ilcrlin, 21. aprila. DNB. Nekemu močnejšemu oddelku severnoameriških šliri-motornikov, ki jc vdrl nad Severno Italijo, jc nemška in italijanska letalska obramba z odločnim posegom preprečila, da ni mogel izvesti slranjen napad. Nemški lovci so la oddelek 40 letal lako močno napadali, da so morala letala zasilno odvreči bombe. V stanovanjskih okrajih raznih sevcrno-ilalljanskih mest jc nastala škoda in izgube med prebivalstvom. Po dosedanjih šc nepopolnih poročilih so bili sestreljeni 4 sovražni šlirimotorniki in 2 lovca. Prolilelalsko topništvo pa je nad Severno Italijo sestrelilo še neko nadaljnje sovražno lelalo. Na odseku ob jadranski obali so nemška bojna letala v spremstvu lovcev napadla angloameriška zbirališča tovornih vozil in skladišča gradiva. Rojni letnici so povzročili z dobrimi bombnimi zadetki več. velikih požarov in so uničili vozila in baterije. — II — Čestitke Fiihrerju Berlin. 21. aprila. Lotos je Fiihrer ponovno prejel za svoj rojstni dan veliko število čestitk ne samo iz širokih slojev nemškega naroda, temveč tudi iz inozemstva. Številni državni poglavarji in ino-niski državniki so mu brzojavno čestitali in izrazili 6voje najboljše želje. V Berlinu se nahajajoči inozemski diplomati 60 se osebno vpisali v knjigo čestitk in s tem izrazili Fiihrerju svoje osebne čestitke i.n čestitke državnih poglavarjev, vlad in narodov, ki jih zastopajo. ( položaju na vzhod, bojišču Berlin, 22. 4. DNB. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo v zadnjih dneh do malenkostnih sovjetskih nastopov. Položaj na bojišču se ustaljuje, V vojaških kfogih nemške prestolnice se mnogo omenja poročilo »Exchange« iz Moskve, na podlagi katerega je zapletena Zukova armada v težke obrambne boje. Sovjeti se morajo, tako pravi poročilo, zelo truditi z zgradnjo zveznih poti, tako da i računati na hiter nadaljnji razvoj. Ravno tako bo preteklo precej časa, da bodo odstranjene težave v sovjetskem zaledju, ki so v zvezi s preskrbo čet. V poročilu tudi priznavajo, da so morali Sovjeti prepustiti nekaj že pridobljenega ozemlja na prostoru pred Karpati in v smeri proti madžarski meji. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 22. aprila. Vrhovno poveljstvo romunske armade jc objavilo naslednje poročilo: prcdmoslje so se tudi včeraj brez uspe-na nadaljevali. Sovražnik je izgubil v letalskih bojih in na tleh 40 letal. Na spodnjem Dnjestru, v srednji Resa-/abiji in moldavskem bojišču ni beležiti nikakih posebnih dogodkov. V gorskem odseku Bukovine so naše čete izboljšale svoje položaje. Podnevi je napadlo angloameriško letalstvo prestolnico, kakor tudi pctrolejsko področje in Turn Sevcrin; naslala jc škoda in žrtve med civilnim prebivalstvom. Številna sovražna lelala so bila sestreljena. Sovjetski napadi na scbastopolsko Žalostna usoda Poljakov,1 odgnanih v Sovjetsko zvezo Ženeva, 21. aprila. »Timesov« molovski dopisnik skuša v posebnem lianku prikazati v čim ugodnejši luči postopanje s Poljaki, ki so bili svoje-asno odgnani v notranjost .Sovjetske t usi je. Popolnomn drugače pa izz.veneva poročilo edinburškega lista »Scotsman«. .ist opozarja na žalostno usodo teh iViljakov. Zelo se je bati. piše list, da Kodo -odai sovjetske vojske v vzhodni Poljski ponovno pričele z. deportacija-mi, ker sc ni svetovno mnenje pravočasno zoperstavilo temu zločinstvu. Med Karpati in gornjim Dnjestrom smo dobili nadaljnje ozemlje Sovjetski napadi pri Sebastopolu, na spodnjem Dnjestru in jugozahodno od Narve so se izjalovili - Topništvo je razbilo pripravljalne položaje - Nemški oddelki bojnih letal so bombardirali železniške naprave v Velikih Lukih - Krajevni napadi sovražnikov na nettunskem mostišču so bili odbiti V Angliji in Zedinjenih državah pa izgubljajo s političnimi problemi pravi pogled za to človeško stran vsega vprašanja. Ne spominjajo se niti več tragične usode enega in pol milijona Poljakov in Baltijcev, ki so jih Sovjeti odgnali in od katerih so medtem /e stotisoči pomrli zaradi prenapornega dela, slabe prehrane in epidemij. Te Poljake so bili Sovjeti poslali na prisilno delo na sovjetske kolektivne farme v Kazakstanu. v premogovnike Doneske kotline, na delo k prekosibir-ski železnici, v opekarne in žage pokrajine Omsk, v gozdove Uralske Sibirije in na Arktik. Nova kršitev mednarodnega prava Berlin, 22. aprila. Nekaj ur po napadu severnoameriških lelalcev na švedsko ladjo Itdcčega križa »Emblo«, ki se pro-livi vsem mednarodnim pogodbam, so napadli Britanci španski parnik »Joseiltueca« v čclrtek v popoldanskih urah, torej istega dne, ko je bil izvršen napad na ladjo Rdečega križa »Emblo« na istem morskem področju. Španski parnik je napadlo 8 britanskih letal. Britanci niso vrgli le številnih bomb na nevtralno ladjo, temveč iz nizke višine obstreljevali posadko. Parnik, ki je, kakor je za nevlralcc predpisano, izobesil svojo zastavo, in katerega stene so poslikane s španskimi državnimi barvami, sc je potopil zaradi dobljenih poškodb. Med žrtvami lega sramotnega dejanja sta dva mrtva, med tema kapitan, trije možje posadke pa so bili težko ranjeni. Lelala, ki so bila takoj poslana v pomoč, so sprejela člane posadke ter jih pripeljala v Port Vendres in neko drugo majhno pristanišče. Kruh na karte v Lisboni Lizbona, 21. aprila. Prvič v portugalski zgodovini bo v četrtek v Lizboni in okolici racioniran kruli. Ker se še vedno vzdržujejo trdovratne govorice, da so Zedinjene ameriške države odredile zaporo izvoza vseh živil v Portugalsko, je v zadnjih dneh prebivalstvo naravnost navalilo na trgovine, da pokupi ameriške testenine. Tisk zahteva disciplino in izjavlja, da mora tudi ix>r-tugalski narod doprinesti žrtve. Japonci prodirajo na Kitajsko Sanghaj, 22. aprila. Po poročilih iz Čungkinga 6o začele japonske čete na eni najvažnejših točk kitajskega bojišča z novimi nastopi. Po nekem kitajskem vojnem poročilu so prekoračile dne 18. aprila na področju Haifenga (pokrajina llonan) na treh mestih Rumeno reko ter so zapletene sedaj pri kraju Paissa vzhodno od Cen-kova v težke boje s čungkingškimi četami. Kakor domnevajo čungkingški vojaški krogi, nameravajo Japonci zasesti od*pk pekingške-hangkauške železniške proge od Cenkova do Sinianga. Fiihrer,jev glavni stan. 22. aprila. DNU. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Nn področju pri Sebastopolu in na spodnjem Dnjestru so bili krajevni napadi Sovjetov odbili in obnovljeni pripravljalni položaji z osredotočenim topniškim ognjem razbiti. V vzhodni Bukovini, med Karpati in zgornjim Dnjestrom smo pridobili i lastnimi napadi v trdovratnih bojih nadaljnja ozemlja. Močni oddelki nemških bojnih letal so napadli v pretekli noči železniško naprave v Velikih Lukih i dobrim uspehom. Jugozahodno od Narve so se izjalovili ponovni napadi boljševikov proti našim norim postojankam. Na neltunskem mostišču so bili šteiilni krajevni napadi južno od April i je odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Na južnem bojišču so razbili naskakovalni oddelki oh jadranski obali tri sovražno oklepnike i njihovimi posadkami. Severnoameriški bombniki so napadli 21. aprila, no ila hi videli leniljo. več mest južno Evrope, predvsem Bukarešto. Nastnlo so škoue in izgube med prebivalstvom. Nemške in romunske letalsko obrambne sile so sestrelile 1!) sovražnih letal, večinoma šti-rimotornih bombnikov. Nekaj britanskih lelal je odvrglo t pretekli noči bombe na področje mesta K o I n a. Ojačeno tovarištvo z Nemčijo Budimpešta, 22. aprila. V četrtek zvečer so sc zbrali v prostorih vladnega kluba številni člani stare vladne stranke, kakor tudi nekateri člani kabineta. Tudi ministrski predsednik Sztbjay jc bil navzoč. V teku živahnih izmenjav misli je podal ministrski predsednik razjasnitve o perečih vprašanjih. Med drugim je ministrski predsednik z zadoščenjem in ponosom omenil uspeha poln odpor, ki ga nudijo madžarske čete na vzhodu. Njihova vojna dejanja dokazujejo na eni strani tradicionclne vojaške vrednote madžarskega vojaka in so na drugi strani sposobne, da ojačajo nemško-madžar-sko tovarištvo in vojno bratstvo, ki se jc že v prvi svetovni vojni izkazalo. Kot najvažnejše dejanje za domovino je označil ministrski predsednik porast deželno-gospodarskega, kakor tudi industrijskega proizvajanja do najvišje stopnje, kajti tako je dejal, ta porast do najvišje stopnje proizvodnje tvori pogoj za uspehe madžarskih čet na bojišču. Zelo važno pa je tudi, da vojaki na bojišču dobro vedo. da država skrbi za njegove rojake. Ministrski predsednik je omenil v zvezi s strahovalnimi napadi na Budimpešto in manjša provincij&kp mesta mirno in samozavestno zadržanje prebivalstva, ki ga mora označili kot vzgledno. Odloki o Židih bodo skrbno nadaljevani; za točno izvrševanje teh odlokov, ki so v korist naroda, bo vlada že skrbela. Val ogorčenja proti strahovalnim napadom BukareSta, 22. aprila. »Dejslvo, da jjn-gloamcriški strahovalni napadi javnega mnenja v Združenih državah in Angliji prav nič ne ganejo,« lako piše dnevnik •Curentul« ter navaja članek turškega Časopisa »Istambul«, ki je to ugotovitev navedel v komentarju k napadu na Bukarešto, >nam podaja sliko o padcu moralne vesti teh narodov.« O.astnj zakoni vojne se zde tamkaj kot predsodki preteklosti in zaščita starcev, žena in otrok, kot ovira možnosti zmage. »Potrebno sc jc vprašali, ali javnost zaveznikov kaj izve o teli žalostnih dogodkih, o delovanju njihovih strahovalnih lelalcev in vsekakor jc na mestu, da dvomimo o leni, kajti,« tako izjavlja časopis, »v Združenih državah in Angliji skrbno pazijo, da javnost ničesar ne izve, dn čila le uradna porodila in da nima nobene možnosti, da jih kontrolira. Odtod izvira vsa tehnika laži, odlod spod-badanja k izbruhom sovraštva, zavijanje resnice v lenčico. In te melodc uporabljajo v deželah, ki baje temelje na tradiciji proslegn mnenja.« Pariz, 22. aprila. 7. velikim ogorčenjem poroča pariško časopisje o obnovljenih težkih angloameriških slrahovnih napadih na Pariz. »Aujourdhui« ugotavlja, da so ti strahovalni napadi namenjeni Franciji in francoskemu narodu ko! rc-presalije, ker so raje sklenili premirje, kakor da bi sc borili za stare angleške lorde in vvallstreclske gangsterje, Predstavljajo represalije proli delavcem, ki sodelujejo pri organizaciji nove Evrope proti državi, ki noče vsakih 25 let žrtvovati svojo mladino v boju proti Nemčiji in proti Francozom, ki se branijo poslušali pozive iz Londona in Alžirja, ki jih pozivajo k uporu. »Malin« ugotavlja, da ostajajo angleške mclode vedno iste. Uveljavljajo sc proli civilistom, ženam in otrokom, proli stanovanjskim hišam, palačam in svetiščem. Zc pri ohsedanju Orleansa je bilo islo. »Pel it Pnrisien« je dal svojemu komentar juesle-deči napis: »Njihov mir, lo jc verni mir.« Ker so se Francozi lela l!M0. branili, da bi padli do zadnjega moža za Veliko Britanijo, tako piše lisi, sedaj bombardirajo zavezniki Pariz. »Ocuvrc« govori o ogorčenju francoskega prebivalstva in »Echo de la France« šc pristavlja, da daje množica, ki jo vidimo korakati med razvalinami, duška svojemu izrazil z glasnimi izbruhi sovraštva proti uničevalcem. Božilov o Macedoniji So/ija, 22. aprila. Obletnica dneva, na katerega je bila Maccdonija pred tremi leti osvobojena in ko so bolgarski vojaki vkorakali v to področje, je ministrski predsednik izdal oklic, v katerem kaže na bolgarski značaj Macedonijc in podčrtava, da bo Maccdonija ostala vedno del celole bolgarske države. Veselje, s katerim je prebivalstvo pozdravilo bolgarske čele, je bilo najboljše ljudsko glasovanje. Bolgarija se ne bo mogla in tudi nc bo hotela nikoli odreči Macedonije. Židovske trgovine na Madžarskem zaprte Budimpešta, 21. aprila. Minister za trgovino in promet je na podlagi vladnih opolnomočij odredil takojšnje zaprtje vseh židovskih trgovin in zaporo vseh skladišč. Vojni minister pa je v petek odredil, da morajo vsi židje takoj oddati svoje radijske aparate. Sovjetska potovalna razstava zažgana Rim, 21. aprila. Na sovjetsko potovalno razstavo, ki jo je pred 3 meseci organiziral Višinski in je potovala ]>o vseh večjih mestih Južne Italije, je bil konec marca izvršen težak napad ter je razstava večinoma zgorela. Kakor piše 'neapeljski komunistični list »L'Avanti«„ je atentat izvedla neka večja skupina nepoznanih oseb iz. Katanije. O zločincih ni nobenega sledu, vendar gre brez dvoma za »protifašiste«. Salvador brez časopisja Madrid, 22. aprila. Agencija EFE poroča iz Mehike: Po poročilih iz San Salva-dorja jc predsednik general llcrnnndcz z dekretom prepovedal izhajanje vseh časopisov. Edino organ vlade »Diario Nuevo« bo izhajal še naprej. Ta ukrep utemeljuje s tem, da je časopisje sokrivec pri zadnjih revolucionarnih dogodkih. Kratka poročila Slockholm. Združene države so povzdignile, kakor javlja agencija Reuter, poslaništvo v Lizboni v veleposlaništvo; portugalska vlada je istotako svoje poslaništvo v Washingtonu povzdignila v velejioslaništvo. Ankara. 22. aprila. Na seji libanonskega parlamenta je predlagal neki poslanec. da napove Libanon Nemčiji in Japonski vojno. Predlog je parlament odbil. Amsterdam. V pogovoru z zastopniki časopisja je poudaril de Ganile, kakor javlja Reuter iz Alžira, da francoski disidentski komite ni priznal Badoglieve vlade. Madrid. ABC poroča iz Lizbone, da so »kavarniški politiki« sedaj že popolnoma jasno skicirali obe možnosti vdora. Ali se 1)0 začel gibati že tolikanj opevan gigantski angloameriški stroj z. angleškega ozemlja, ali pa bo pričela delovati že pozabljena vojska generala \Vilsona na Bližnjem vzhodu. Vsekakor pa prevladuje mišljenje, tako javlja dopisnik, da se l)o vdor pričel iz Anglije, ker so Sovjeti dodelili Anglosaksonroni francosko področje za napadalni objekt. Sofija. Listi priobčujejo naslednje uradno poročilo: V noči na 21. april je preletelo večje število sovražnikovih letal bolgarsko ozemlje. V okolici Plovdi-va so letala spuščala razdiralne bombe. Bukarešta. Napad severnoameriških letalcev, ki je bil izveden v petek opoldne na Bukarešto, je imel izrazit slra-liovalen značaj. Sovražne bombe so zadele predvsem gosto obljudene delavske okraje. Tudi tokrat je prebivalstvo takoj po napadu spontano pomagalo pri javni pomožni službi. Prebivalstvo je obdržalo pri tpni tretjem strahova I nem napadu islo zadržanje mirne odločnosti, kakor doslej. Naročajte ,Slovenca'! skupinskega vodje Slovenska javnost jc z veliko pozornostjo in z iskrenim odobravanjem sprejela na znanje govor SS skupinskega vodje gen. Rosenerja, ki ga je imel ob prisegi domobranske vojske na Stadionu dne 20. aprila. Zlasti je dojmil ljudi tisti del njegovega govora, kjer je pozval vse ono, ki so doslej stali ob strani, da se uvrste v domobranski pokret iu da sc skupij z domobranstvom bore za svobodo svojega naroda proii banditom, proti komunistom in njihovim pomagačem. Poleg tega je skupinska vodja SS še podrobneje pokazal na one, ki so dosedaj stali ob strani domobranskega pokrcla ter razložil, da so to ljudje, ki so nekoč prisegli na osebnosti, katerih danes ni več, ali pa so svojo domovino v nesreči zapustili in jo izdali. Kdoi hoče prisego tem izdajalcem še naprej držati, izdaja svoj narod, svojo domovino io se sam izloča iz narodne skupnosti. V resnici je bilo še do danes nekaj ljudi, ki so s tega ali onega razloga stidi ob strani in si na osnovi nekih sebičnih pretvez ustvaijaii fantastične domneve, prezirali suho stvarnost ter narodu s tem škodovali. Sedaj je nastopil skrajni čas, da uvidijo vso škodljivost svojega zadržanja in svoje delovanje radikalno preusmerijo. Na prvem mestu stoje koristi naroda. Ce smo prepričani, da jc tako ali tako delovanje s temi koristmi ▼ opreki, potem je jasno, da ga ie treba opustiti. Še večl Ce smo prepričani, da je edino domobranstvo tisto, ki v dan.h razmerah resnično ustreza osnovni narodni koristi, je naša dolžnost, da aktivno pomagamo pri njegovem delu z vsem srcem in vsem navdušenjem. Treba jc enkrat za vselej poua&riti, da bi zabredel v skrajno politično nemoralo tisti, ki bi sedanje razmere zlorabljal v )>aj drugega. Zdi se, da se nekateri maloštevilni drže načela, kakor da jc morala obvezna samo ▼ življenju posameznika, dočim naj bi bila občestva iz moralnih obveznosti izvzeta. Da se je slovenski narod oklenil domobranske misli v tako ogromni večini ic to iskreno, je dokaz, da si jc kljub vsem strahotnim duhovnim razmeram, ki jih je povzročil komunizem, šc znal ohraniti čut dolžnosti do slovenskih koristi in predvsem čut politične moisl-nosti. Možno je, da nekateri kljub vsej nujnostt in kljub vsej nesreči še vedr.o trmasto vztrajajo pri svoji politiki abstinence; toda to nikakor nc bo niti v najmanjši meri omajalo zaleta slovenskega naroda, ki bo šel mirno preko njih. Zgodilo pa se bo, da bodo sami postali žrtev svojega kljubovanja in padli v pozabo, 'kakor se je še vedno zgodilo tistim, ki niso znali prisluhniti tonu narodnega življenja in narodnih koristi. Scorza oproščen Milano, 21. aprila. Posebno sodirče za obrambo države je oprostilo bivšega generalnega tajnika fašistične stranke Scorz.o. ki so ga obdolžili, da po zahrbtni aretaciji Duceja v kraljevi vili Savo j i ni izdal potrebnih ukrepov za splošno mobilizacijo fašistično stranke proli Badogliu. Vsa Italija je z veselim zadovoljstvom sprejela oprostilno razsodbo. Scorza ni bil priljubljen zgolj v strankinih krogih, temveč tudi med narodom in so ga posebno radi imeti vojaki in delavci. Po osvoboditvi Musaolinija so se gotovi nasprotniki Scorz.e bali pred njegovim možnim hitrim vzponom, do česar ga je upra-vičevalo njegovo jasno zadtžnnje v prid Duceja v fašističnem Velikem svetu. Iz teg krogov so tudi vedno znova prihajale obtožbe proti Scorzi za r itd i njegovega zadržanja po aretaciji Mussolinlja. Ker pa te obtožbe niso hotele prenehali, je Duce sam sprožil sodno postopanje, ki se jc sedaj končalo z oprostitvijo Scorze. Turški glas o drugem bojišču Carigrad, 22. aprila. K najnovejšim angleškim vladnim ukrepom piše časopis »Tasviri Etkar«, ki sponvnja na stične ukrepe, ki so bili izvedeni med turškim osvobodilnim bojem pred veliko ofenzivo. Časopis jc izjavil, da je skeptičen, da bi mogli zavezniki v nekaj dneh ustvariti drugo bojišče. O tem drugem bojišču se je pisalo v treh letih že toliko, da vsak pameten človek teh vesti žc ne jemlje več resno. Tudi nc more nihče presoditi tega, ali bo za evropske narode dobro, če bo drugo bojišče zares ustvarjeno. Ker so bile v zadnjih dneh nevtralccm postavljene agresivne zahteve, zro narodi, ki so odločeni braniti svojo čast, na bodoče dogodke z neko skepso. Pcyami Safa omenja v »Tasviri Efkar-ju«,-da pomeni drugo bojišče končno torišče, ki ga vsi, predvsem pa tudi sile osi z nepričakovanjem pričakujejo. Sedaj bi žc moralo pričeti zadnje dejanje največje tragedije zgodovine drugače bo postala tragedija komedija. Imphal popolnoma obkoljen Snnghaj, 21. aprila. »Bitka zn Im-phal se bliža z ogromnimi l^oraki svojemu koncu, ker so branilci polinomu obkoljeni in so jim odrezane vse pjti za umik,« je izjavil namestnik japonskega vojaškega poročev.ilca na neki tiskovni konferenci. Zedinjene in-dijsko-japon.ske sile so še 5 km oddaljene od Inipliala in IHm od Uima-pura Tudi s padcem Dimapura je računati v kratkem. Operativni cilj vojaških nastopov je popolno uničenje četrte sovražnikovo armade in to ob čim manjših lastnih izgubah. Zgodovina slovenske beseda v Posočju Ljubljana, 21. aprila. V okviru propagandnih predavanj med učiteljstvom je govoril g. dr. Joža Lovrenčič o zgodovini slovanske besede v Posočju. Dr. Joža Lovrenčič je kot Primorec in slavist nedvomno poklican bolj kot kdo drugi, da govori o tem, za nas vse tako zanimivem in važnem vprašanju. K Posočju šteje dr. Lovrenčič nekdanjo Goriško s Krasom in severno Istro ter še Beneško Slovensko, ozemlje, ki meri okoli 4000 kvadratnih kilometrov in živi na njem približno pol milijona prebivalcev. Predavatelj je posegel nazaj v one čase, ko so se naši predniki šele vselili na ta prostor ia razbira ia starih spomenikov, kako je od takrat skozi stoletja živela tod naša beseda. O njeni preteklosti poročajo tuji avtorji. O tem pa itnamo dokaze tudi v slovenskem jeziku. Prvi dokaz je Svetoivanjski evangelij; v katerem so zapisana in ohranjena starodavna slovenska imena s Posočja iz 9. in 10. stoletja. Imena spadajo med prva pisana poročila v našem jeziku. Slovenska imena iz 12. stol. so ohranjena v videmski, iz 13. stol. v beneški listini. Sodne listine iz 15 stol. kažejo, da so se sodbe vršile v slovenskem jeziku, dokaze imamo še o uporabi slovenskega jezika ob različnih drugih priložnostih, kakor samo o vsakdanji govoriti. Iz časa reformacije imamo številnejše pisan« dokaze o življenju slovenske besede v Posočju. To je državnopravno pomembna listina, besedilo o razmejitvi na Tcrlminskem po vvormskem miru. Ostala literatura je kajpak predvsem verskega protestantskega značaja. Trubar je slovensko propovedoval v Rubijah, Gorici, Sv. Križu in v Trstu. Tržaški škof Bono-mo je uvedel v Trstu pouk slovenskega jezika. O rabi slovenščine v Posočju fe dokaz tudi tako iSienovani »Goriški rokopis, ki ima slovensko in italijansko besedilo. Rokopis je nastal 1. 1551. — Je: delo reformacijskega pisca Krelja, delo Štefana Konzula iz Buzeta, P. P. Vergerija in Matija Vlašiča-Flaccia llly-rica. V času protireformacije so se posluževali slovenske besede škof Urban Tekstor, Konrad Glušič, Janez Tavčar in škof Ingenerij s slovenskim katekizmom. Vrh tega imama ša*važne drobce, dokaze o življenju našega jezika v teh krajih in v teh časih. Poročilo imamo tudi o narodnih pesmih na Tolminskem; to poročilo navaja pisec Nicoletti. V naslednjem obdobju je pokazal veliko zanimanje za naš jezik in njegovo poznanje Alasio da Somaripa s svojim ital.-slov. slovarjem, ki ima še danes veliko zgodovinsko jezikovno vrednost. Drugi veliki gojitelj slovenščine je bil Janez Svetokriški, slovit po svojih pridigah, ki jih je izdal pod naslovom »Sacrum Procnptuarium ...« V času prosvetljenega absolutizma sta z ljubeznijo gojila slovenščino kapucina pater Romuald in patef „Jožj!f Cusani. Prvi je sestavil "besedilo za znano igranje pasijona v Škofji Loki. Cusani je izdal slovenski katekizem in lat.-slov. knjigo o pripravi na smrt. Iz te dobe imamo še nekaj zbirk cerkvenih pesmi, zapiske, ki pričajo, da so bile pridige v tem času na Goriškem slovenske, in tudi že dva rokopisa prvih posvetnih pesmi. Zlasti važno pa j« delo, ki ga je opravil Edling z izdajo knjig šolsko uporabo, Čas romantik« je prinesel Posočju številne slovenske pisce. Prvi je svo-tovnoznnani veleturist Valentin Stanič, ki nam je dal več knjig. Njegov učenec je bil Kocjančii.; Drugi — da se omejimo le na naštevanje imen — so še; Matija Vertovec, Matevž Hladnik, Filip Jakob Karol, Andrej Marušič, Josip Fur-lani, Andrej Sočebran in prvi slov. beneški pesnik Peter Podreka. Kasneje nam je Posočje dalo i« mnogo znamenitih mol piscev: Gregorčiča, Mahniča, Krilana Pagliaruaiija in ie mnoge druge, med katere bi morali dati tudi predavatelja samega. Danes »• zajeda v Posočja komunizem, ki mu ni do slovenske besede ne do slovenske kulture, ampak bi oboje radi zbrisali ln nadomestili z internacio-nalnostjo komunističnega robotizma. Vendar smemo upati, da komunizem naših ljudi s Posočja ne bo zajel, in moramo tudi storiti vse, da se to ne bo zgodilo. Skrb za to pa je izročena predvsem vzgojiteljem mladine, ki morajo vzgojiti nov in zdrav rod. KULTURNI OBZORNIK A. Erjavec: Mladostni plameni Kakor je Mohorjeva družba pred leti v Koblarjevi ureditvi rešila porabe pesniško ostalino v svetovni vojni padlega mladega pesnika Cvelbarja, tako je sedaj izd&la pesniško oetalino pred 34 leti umrlega novomašnika Antona Erjavca v izboru in ureditvi njegovega prijatelja dr. Ivana Cesnika pod naslovom »Mladostni plamenu (Mohorjeva knjižnica zv. 120). Dolgo čaisa je čakala ta pesniška želev mladega, 23 letnega novomašnika na objavo, čeprav je njegov tovariš Izidor Cankar že v nekrologu leta 1910. v Domu in svetu zapisal, da bi jo kazalo objavili v spomin na tega nadarjenega, a še ne dozorelega pesnika, ki se jo začel vedno vidneje uveljavljati v tedanjem dominsve-tovskem pesništvu. Takrat izdana zbirka njegovih pesmi bi imela gotovo večji uspeh in pomen kakor dance po 34 letih. Takrat ne bi potrdila samo talenta mladega pesnika, ki se je skrival pod imeni Zvoni mir, Tone j Jplenič, Semjonov, Sokolov, Aleksej Ivanov..., temveč bi imela tudi pomen kot ena prvih pesniških knjig nove 6truje, ki ee je že budila v DS-u, a ga je zavojevala šele nekaj let pozneje. To je bil katoliški rod. ki je priznaval izraano moč Moderne, pa je vendar ia bolne secesije in himarnega dekadenstva težil k »zdravemu realizmu«, optimističnemu ter navezanemu na zemljo in kmečkega človeka. Župančičeva zbirka »Cpz plan« je tem začetnim pesnikom, ki se še niso otresli epigonstva prve generacije Moderne, postala kažipot k poezija poljan in škrjančkov, ki so odslej žvrgoleli po vseh revijah in jih je tudi Erjavec gojil 1 v svojih logih. Preko Zupančiča in Murna, ki sta bila poleg Sardenka glavna vzornika tej mladini, je šla pot še nazaj k njihovim skupnim vzornikom ukrajinskega hajdamaštva Krekovega kroga, k Sevčen-ku in Koljcovu in narodni pesmi, kar je vse v osnovi tudi teh Erjavčevih pesniških prvencev in njegovih kritičnih sestavkov. Toda Erjavec je iz tega epigon-stva že zorel v lastno pesniško osebnost, v kateri se je izražal že kot svečenik, a kot pravi pesnik, ki je izkazoval vse bolj dinamičen vzpon, močnejšo besedo in in-tiimnejže religiozno čustvo kakor njegova pesniška im stanovska predhodnika Medved aLi Sardenko. To priča v glavnem njegova resnično lepa pesem »Ekstaza« aii »Božji vrt« in druge. Res da so droge pesnili le več aH manj odmev murnovstva in koljeovstva ter včasih bolj pevarja ob Ijektivnih umskih dognanj kot subjektivnih intimnih razpoloženj, je vendar nje gova pesem pomenila novo pomladitev katoliške poezije, ki bi se gotovo razvila Nova razporedba protikomumstičnih predavan] med obrtno-trgovsko stroko St. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Obrati s začetnimi črkami A, B C, č D E. F G, H L J K L M, N O Q, P R S, S T, U V, W, Z, 2 Dan (ara vedno ob 11) ponedeljek ponedeljek ponedeljek torek torek torek sreda sreda četrtek četrtek četrtek petek petek sobota sobota sobota Prostor (lokal) predavanja Kino »Sloga« Zavod za socialno zavarovanje Delavska zbornica Delavska zbornica Kino »Sloga« Zavod za socialno zavarovanje Kino »Sloga« Delavska zbornica Kino »Sloga« Zavod za socialno zavarovanje Delavska zbornica Delavska zbornica Kino »Sloga« Kino »Sloga« Zavod za socialno zavarovanje Delavska zbornica Gg. podjetniki, ki zaposlujejo nad nad 30 delavcev (izvzeta so stavbna podjetja), smejo zaprositi Propagandni odsek Pokrajinske uprave za izvedbo lastnih predavanj v njihovih obratih. Dokler ne prejmejo predmetne rešitve, velja tudi zanje gornji razpored. Vajencem in vajenkam, ki obisku- jejo Obrtne nadaljevalne šole, ni treba posečati protikomunističnih predavanj za lastnike obratov, pomočnike in pomožne delavce. Vljudno prosimo vse obiskovalce predavanj, da se gornjega razporeda točno drže. Nova razporedba stopi v veljavo X ponedeljek, 24. aprila 1944. v lep in dozorel cvet. Tako pa je 23 letni pesnik iz Broda pod Šmarno goro umrl na pesniški bolezni kot pred nJim Kette in Murn, umrl na poti ija zdravljenje na Jadransko morje, na otoku Lošinju 1. 1910. Da je zdaj Mohorjeva družba izdala dr. Česniikovo, z ljubeznijo zbrano ureditev njegove tiskane Ln pisane ostaline, v kolikor je je ostalo, je gotovo hvalevredno dejanje in zaslužno. S tem je opravila pietetno delo do mladega duhovniškega pesnika, pa tudi rešila za življenje njegovo pesem, ki jo še danes moremo uživali. Doslej nismo imeli jasne podobe o pesniku A. Erjavcu, katerega talent smo slutili samo iz Cankarjevega nekro-loga. Zdaj ga nam je predstavil njegov prijatelj dr. Cesniik ter ga oživel za sedanjost to bodočnost pa tudi za literarno zgodovinsko pravilno ocenitev. Poleg Cvelbarja, ki mu je precej 6oroden, se bo 6cdaj imenovalo tudi Erjavčevo ime kot enega najdarovitejših pesnikov tega po-modernega rodu, ki se niso mogli razviti. Med te spada tudi Erjavčev tovariš L. Turšič, ki mu je tudi svoj čas Mohorjeva izdala posmrtni šopek. Profesor Janko Moder je knjižici napisal lep strokovni literarnozgodovinski uvod, v kateri je označil in tudi ocenil Erjavčevo pesniško delo. Ni60 pa tu zbrane samo pesmi iz Dom in sveta, temveč tudi mladinska poezija iz Angeljčka in Vrtca ter nekaj njegove proze. Pa tudi začetki njegovih kritičnih študij (Koljcov) in ocenjevanj, ia katerih vidimo, da ga je žgoče mučil problem katoliške literature tistega časa ter da se je proti dekadentizniu Moderne in romantiki »Gralovega« kroga zavzemal za »zdravi realizem«. Toplo intimna so pisma, ki jih je pisal prijatelju česniku in ki kažejo nazorno življenje in mišljenje tega rodu ter njihovega odnosa do Cankarja, Župančiča ali Moška. Tisti, ki ga zanima razmerje Ivana Cankarja dzdravljali po cestah domobranske čete. ki so se vračale s peljem koračnic. Na dvorišču Je-lovškove kasarne je bilo vse okrašeno s spleti zelenih vencev in sredi med oleandri so bile razmeščene belo pogrnjene mize in na njih skromen velikonočen blagoslov, ki ga je priredil vojakom in častnikom s podporo nekaj ljubeznivih ljudi neki narednik. Poleg poveljnika g. majorja Lehmanna, so «e udeležili tega domačega blagoslova tudi višji |>oIirijski vodja von Kamptz s podčastniki, g. župan Hren s tajnikom g. Jerino in odvetnik g. Marolt. Vojni kural g. Žavbi je opravil blagoslovitve-ni obred in imel prigoden nagovor. Ob harmoniki in petju se je nato razvila prav prisrčna domača vojaška zabava. Na veliki ponedeljek pojioldne pa se je vršila v dvorani »Prosvetnega doma« pogostitev vrhniške domobranske posadke. Uvodoma je bil na sporedu voj- ni žurnal v filmu, ki mu je sledil govoi> vojaškega sodnega častnika g. nadpo-ročnika Finka, deklnmacija domobranca l.endiča in petje domobranskih koračnic ob spremljevanju harmonija. Gospa Hrenova, soproga vrtiniškega župana, pn je s pomočjo odvetnika e. Marolta in ob sodelovanju brhkih vrhniških, slarovrh-niškili in virjanskih gospodičen pripravila našim domobrancem toliko dobrot, da so bili kar presenečeni in nadvse hvaležni nad toliko pozornostjo Vrhni-čanov in Verjanov. Prijazno razpolode-nje je vladalo kar kake šliri ure, nakar so se fantje vrnili v vojašnice ua dela in službo. Tnko je bilo videti ob praznikih, da so naši vrli domobranci prinesli v dosedanje vrhniško mrtvilo novo veselje in novo razpoloženje in da so si naniali pridobili pri vsem prebivalstvu simpatij in spoštovanja. ', Tudi Bela nedelja ni smela ostati pozabljena kol main velika noč. Popoldne ob 4 je vprizorilo Prosvetno društvo 1111 Vrhniki v korist Socialne pomoči pravljično igro »SneguljČica«. Po treh letih premora je bilo zopet nekaj razvedrila in duševne hrane za našo malčke in pa za odrasle. Nabito polna dvorana Prosvetnega doma je bila temu dokaz. Ze imenn igralcev so bila porok za popoln uspeh in vstopnice so bilo razprodane žo par dni pred predstavo. Igro je vodil in rotiral g. Japelj Pavle, ki je po 15 letni odsotnosti zopet krepko prijel za delo. V igri je bila gotovo naj-odllčnejša ljubka Sneguljčica, ki jo jo igrala gdč. Francka Ogrinova in Staro Vrhnike. Namah je osvojila srca malčkov. Odlična je bila kraljica v osebi srdč. Minke Jerinove; lovec v osebi g, Finka je pokazal, da je star in preizkušen igralec. Zlasti v drugi sliki je pokazal vse svoje zmožnosti. Prav dober je bil kraljevič, ki ga je igral g. Cukala. S svojo odlično komi ko pa sta poživila igro Frlce v osebi g. Molka in Frače v o^ehj g. Japelj Lovra. Mladina se jima je od vsega srca nasmejala. Jasno je, da tudi škrnteljčki niso zaostajali. Oba angel jra sta prav prisrčno odpela ljubek duet. Vse je bilo lepo. Tako igra. sro-nerija. luč v danih razmerah, le masko so nekoliko ftepale, kar pa bo pri prihodnji predstavi že izboljšano. Prosvetno društvo je ponovilo predstavo v čelrlek '20. t. 111. popoldne za otroke in za domobrance, v nedeljo, dne '23. t. m., bo pa zopet ljudska predstava. Kakor je znano, se pripravlja na Vrhniki še cela vrsta prireditev, kar je dokaz, da je prosvetno gibanje na Vrhniki spet zaživelo in da je treba nadoknadili, kar je bilo v letih prisilnega i*>-čitka zamujenega. V. P. Pretirano besedičenje o vitaminih Ljubljana, 22. aprila. ia je zgubilo vsak pomen. I. 1660. se je poljski kralj Jan Ka-limir v miranu v Olivi odpovedal vsem iraviram do švedske krone in odstopil .ivedom Estonsko in Litonsko. Poleg tega je priznal švedski kralj Kari bra-niborskega velikega volilnika za suverenega vojvoda v Vzhodni Prusiji, ko se je nato Friderik Viljem I. pridružil Poljski, je tudi ta priznala njegovo su-verenstvo v Prasiji. Tako je Vzhodna Prusija izpadla iz sklopa dežel poljske krone — L 1564. se je rodil v Stratfordu William Shakespeare, največji dramatik vseh časov. Poprej bogati starši so mu obubožali, odšel je v London in postal gledališki igralec. S slavo vred mu je rastlo tudi premoženje. V svojih dramah je upodobil človeka v vsej naturni prvolnosti in stoteri mnogoličnosti, sproščenega tako rekoč od dobrega in zla, sledečega nagonom strasti in lutajočega ob kozmične meje s tako silo, da mu ni drugega konca kot smrt. Zaradi take jiatume elementarnosti in sile so njegovi obči človeški tipi živi in aktualni g za vse čase. Večji del njegovih dram je našemu gledališkemu občinstvu itak že znan, zato jih tu ne bom navajal. Umrl je 1616. leta — I. 1616. je umrl v Madridu veliki španski pisatelj Miguel de Cervantes, tvorec Don Quixota. Rojen 1547. leta v Alcala de Henores, je odšel kot siromašen plemič k vojakom, se udeležil bitke pri Lepantu 1.1571., izgubil desno roko in živel pet let v alžirskem ujetništvu. Ko se je vrnil v domovino, se je oženil in začel trgovati, pa stopil v državno služba Nakupoval je za vojsko žito, pa moral zaradi nerednosti v zapor. Poleg Don Quixota je napisal tudi zbirko »Novelas exemplares< — 1. 1815. so se dvignili Srbi pod vodstvom Miloša Obrenoviča v Takovu proti turškemu nasilju — l. 1859. so poslali Avstrijci Tiemontu ultimat, v katerem so zahtevali razorožitev Pieinontezov. Cavani, ki si je bil svest francoske pomoči, je zahteval odklonil. Izbruhnila je vojna, ki pomeni ta-četek zediinjenja Italije. Za danaSnji dan Koledar Nedelja, M. aprila: 2. povellkonočns: Vojteh, škof, inuč.; Egidij Aslški, »pom. Ponedeljek, 14. malega travna: Jurij, mudenoe; Kidol SigmarinSkl, mučeueo; Bona, devica. Torek, 25. malega travna: Marko, evangelist; Ermin, Skof; Filon, mučenec: proSnji dan. Dramsko gledališče »Slab ve«t«. Izven. Ob 15. — »Ognjealk«. Izven. Ob 18. Operno gledališče »La Boheme«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Akrobat Sch-U-O-i) n« ob 10.30, 15, 17, 19. Kino Union »Srečen človek« ob 15, 17 la 1*. Kino Sloga »Na rokah te bom nosil« ob 10.80, 15, 17 19. Kino Kodeljevo "St m il *CI <1° »snsiaotiJiij« Lekarniška služba Netao « 1 u i b o Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trs 9: mr. llamor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, 8v. Potra oesta 78; v ponedeljek: mr. Sufnik, Marijin trg 5t mr. Deu-Klan.i5ček, GosposveUka cesta 10, in mr. Bohine dod.. Cesta 29. oktobra 31 Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mest. ni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, TržaSka oesta 14, telefon 22-89. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Anweisung von berugsbeschriinkten Lebcnsmitteln fiir den Monat Mai Iliindler, GenosRenschnfton nnd Biicker beheben beim »Prevod«, Novi trg 4-11, An. weisungen fiir bezugsbosohriinkte, lm Mo-nate Mai zur Verteilung koininenden Waren und xwar fiir: ElnhelUmehl, Maismehl, Telgwaren, Rels, Zueker, Erbsen, Sala und Ziindhblzer in naohstehender Reihenfolge: am Montag, den 24. d. M., Biicker Und Hiindlor mit An-fangsbuchstahen S—Ž, am Dlenslng, den 25. d. M., Iliindler vom P—S, am Mittwoch. den 2fi. d. M., vom M—O, am Donnerstag, den 27. d. M., vom Ke—L, am Freitag, den 28. d. M., vo O—Ka. nnd am Samatag, den 29. d. M., vom A—F. BBeker beheben AnwM«ungea hanpt-sKchlich zwi«chen 11 and JI Uhr. Obvestila »Prevoda« Nakazila racioniranih živil za m«} Trgovci, zadruge in poki naj dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4-II, nakasila za raolonirano blago, potrobno za razdelitev v maju ln elcer: enotno moko. koruzno moko, testenine, rlž, sladkor, sol In vžigalice po naslodnjem redn: v ponedeljek, 24. t. m., peki in trgov, oi 1 začetnicami S—2, v torek, 25. t. m, trgovci od P—S, v gredo, 20. t. m., od M—O, v čotrtek, 27. t. m., od Ko—L, v po tok, 28. t. m., od Q—Ka, ln v 6oboto, 29. t. m., od A—F. Peki naj dvignelo nakazila v glavnem med 11 in 12. Vsakdanja Ljubliana po kronistovib zapiskih Zgodnji krompir so že posadili Zgodnji krompir je v splošnem že v eemlji. Mali obdelovalci in kmetje so ga precej nasadili. Prejšnja leta je bilo z zgodnjim krompirjem zasejeno do 140 ha njiv in ga je Ljubljana pridelala do 4500 metrskih stotov. Letos bo najbrž obseg z zgodnjim krompirjem zasadenih njiv skoraj enak. Stotnija pred magistratom Bližajo se dnevi, ko si bo vsaka sodobna dama tn gospodična nataknila na noge obuvala iz katerih spredaj mole prsti, zadaj pa peta. Pri takem obuvalu je kaj nerodno, če so nogavice na peti raztrgane in v zvezi s tem je postalo zanimanje ženskega sveta za nogavice še večje, kot pred časom, ko se je moglo v visokih čevljih, sneakih aLi celo škor-njih ponositi tudi močno zakrpane nogavice. Vsak dan se je daljšala vrsta čaikalk pred Vidmarjev© trgovino Pred škofija Danes, v soboto, so stali četvero in t rosi op i prav do stopnic, ki vodijo k glavnemu vhodu v Mestno hišo. Od trgovine pa tja do starodavnega rotovža pod kolone in še naprej so ženske stale in se vrstile žo dobro uro, preden so trgovine odprli. Kdaj so zadnje prišle na vrsto? Pač so čakale po več ur. Pa nič ne dč! Vztrajale so in si za nedeljo kupile nove nogavice. ^BS*SBBBnB30BBBBBBBBBI5BBBBBBBBBBBHBB»BBBaBBIS!BnBBnBBBg te novice Izšla je 11. SVETOVA knjiga o Mehaniki življenfa Že prvi dan je prišlo po knjigo zelo veliko naročnikov in takih, ki so knjigo tako težko pričakovali. 2e na prvi pogled pritegne knjiga bralčevo pozornost. Lepo opremljena je, krasijo jo številne in poučne risbe, besedilo pa je napisano, čeprav je bilo sila težko zadeti primeren slog, kar moč preprosto in lahko razumljivo. Prijatelje tehničnih in mehaničnih vprašanj bo Mehanika vsakdanjega življenja gotovo zelo razveselila. Naročite se tudi vi še danes na edino domačo poljudno znanstveno knjižno zbirko SVET. Ceno za naročnike vezane 40, broširane 25, za dijake 20 lir; za nenaročnike: vezane 50 in broširaoe 40 lir. » S B š 8 Slovenske družine! Varujte našo tradicijo. Zato se posvetite brezmadežnemu Marijinemu Srcu Sodražanl! V nedeljo, 28. i ra.. bomo Imeli *v. malo ob 8 v kapeli frančiškanske- ga konvikta. Vhod kakor ▼ dvorano. Pridite polnoStevllnot Za pokojnega dr. Marka Natlačena b» v torek, 25. t. m., ob 7 sv. maša v frančiškanski cerkvi v Iavretanski kapeli z« velikim oltarjem. Sv. mala ia pok. P. Plaelda Grebene« ob poiletnlci njegove smrti bo v ponede-1 jok, dno 24. aprila, v kapeli Slomškovega zavoda, Poljanska eesta 6 ob 7. V nedeljo ob II ho v Sloglnl glasbeni Soli II. glasbena matineja. Spored obsega violinske sonato klasikov ter ga Izvajata gospoda Dermelj Albert in LipovSek Marijan. Krlianska metka Marijina ilruiha Ima danos popoldne ob 18 (Šestih) redni mesečni shod. — Dopoldne ob 11 bo kratka seja družbinega predstojništva. Praznovanje Varstva »v. Jožefa. V cerkvi sv. Jožefa se bo slovesno obhajala osmi. na od nedelje 23, do nedelje 30. aprila. — Vsako Jutro so bo mod sv. mašo 0I1 7 molil rožni venec in oktobrska molitev k «v. Jožefu ter na koncu podelil blagoslov s cibo-rijem; v sredo, na praznik, pa bo le oh 6 sv. inaSa s petjoin pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vsak večer bo ob 19.30 kratek govor c lltanijami in blagoslovom ter priložnostjo za sv. spoved. Poleg drngih vernikov so posebno povabljeni v Ljubljani bi. vajoči begunci. Z« sklep pobožnostl bo ▼ nedeljo, 3t. aprila ob 7 sv. inaSa za begunce in mod mašo skupno sv. obhajilo. Oh 8 bo orkestralna pontifikalna sv. maSa, ki jo bo daroval premll. g. proSt dr. Maks Vraber: ob 20 p« zaključni govor, ki ga bo Imel g. župnik Janez Zupančič, nato pa ho procesija po cerkvi. — Vabimo vse čnstllco sv. Jožefa, da so v obilnem Številu udeležujejo pobožnosti, da s skupnimi molitvami izprosimo od sv. Jožefa varstva nnSi domovini tn »včnejSo bodočnost naSIh družin in našega naroda. Bolničarje (-We) tn aamarljane (ke), ki no dodeljeni posameznim zdravstvenim rajonskim postajam protiletalske zaščite, vabimo, da vsi zanesljivo pridejo na svojo postajo v nedeljo, 2.1. t. m., ob 11 zaradi važnih službenih obvestil in navodil. — Osebje rajona v Sp. Šiški naj pride v Centralno ambulanco drž. železnio. Fornilcot pasUle xa desinfekcljo ust in grla dobite v vsaki lekarni. INSTRUKCIJE za SOLOllt NOVI TRO 5. UspeSna pomoč iz vseh predmetov. Uprava »Slovenca« sprejme ramaSalko za centrom mesta. Prosilka naj se Javi osebno v npravl, Kopitarjev« alte« (. Učite se strojepisja! Novi eno-,,,^*- tn trimesečni tečaji (dnevrt ta večerni) pričenjajo 24., 25. in 20. aprila. Pouk ,Je dopoldne, popoldne ali tvečer po ieljl obiska, valeov. Moderna »trojeplsnlea, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Tnformaoije in prospekti: Trgovsko nčllUče »Crlstofov nčnt lavod«, Domobranska 15. Dljakl-lnje srednjih lol prijavite «e v tukajSnje tečaje posameznih prodmetov. — Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne InstrukcIJe sa srednje Bole, Kongresni trg 2. Prvošolcl-lke la drngoSolel-lke prijavite se v tukajSnji korepetltorlj »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne Instrukrije ia »rednje Sole, Kongresni trg 2. Frančiškanski odor v aedeljo J. ln 14, maja. Zgodovinska dram« »Kraljica Vzhe. d««. Dejunjo se godi v tretjem stole'ju v Palmirl. glavnem mestu Sirije, in v Kiuiu. StraSna rimska vojska uuiči »ijaj iu slavo •irljekega vsbodnega kraljestva. Kruljica Zenobija doživi vso bridkost premaganih in vso bolečino Izgnancev. V težkih dnoli ji pomaga njen« bivša sužnja, plemenita Dio-nizija, cesarjeva hči. Z vseodpuščajočo ljubeznijo ji pokaže pot v jasnine krščanskega verovanja. — Igrajo gojenko kouvikta No-tre Dame. — Vstopnice v trgoviui Sfiligoi ln pri blagajni na dan predstave. Zadnjih knjig »Slovenčeve knjižnice« morda še nimate. Vse še lahko dobite, ker bi bilo res škoda, da hi v vašo družinsko knjižnico ne prišle. — Ne pozabite: »Lov nn skrivnosti«, »Hrib« in »Pohorske legende« so zadnje knjige, ki so izšle in ki jiE najbrž še nimate. Nakaznice za petrolej. Moetni preskrbovalni urad bo nakaznice za potroloj za lue-«eo april delil v sobi St. 3 II. nadstropja Mestnega doma na Krekovem trgu St. 2 (vhod e StreliSke ulice) samo na družinske nakaznice, kl naj Jo vsakdo prinese s seboj, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek, 24. t. m., upravičenci t začetnicami priimku A, B, C in 0, v torek, 25. t. m., z začetnicami D, E, F in O. v sredo. 26. t. m., z začetnicami U, I in J, v četrtok, 27. t. m., sumo z začetnico K, v petek, 28. t. m., z začetnicami L, M, N ln O, v soboto, 29. t. m., samo t začetnico P, v ponedeljek, 1. maja, z začetnicami U, S in S, v torek, 2. maja, z začetuieami T, U in V, v sredo, 3. maja, z začetnicama Z ln 2, v četrtek, 4. maja, v petek, &. maja, in v soboto, 6. maja, bodo pa priSll na vrsto zamudniki. — Upravičence opozarjamo, da bo urad zaradi navala. prerivuuja iu razburjenja nakaznice za petrolej delil izključno po tem razporedu vsuk dan od 8 do 12 in od 15 do 17, ob sobotah Pa samo dopoldne od 8 do 12. — Potrošniki morajo petrolej kupiti pri določenih trgovcih najkasneje teden dni po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakasuica za petrolej zapade. Semenski krompir iz Nemčije Kmetovalcem, ki so naročili pri »vojl občini semenski krompir, ki ima priti iz Nemčije, so sporoča, da jo iz zanesljivega vira prispela vest, da se ta krompir žo na. klada ln bo verjetno v kratkem dospel. Zato naj kmetovalci Se nekoliko potrpe s saditvijo na površini, ki so jo bili določili za nemikl krompir. Prisil bosta »ortl »Aeker-aogon« in »hlntje«. Aekersegen je poznana, zelo rodovitna Aorta. Rastlina jo zdrava, gomolji so belorumeni. Olede časa saditve opozarjamo, da lahko krompir mirno sodimo koneo aprila ln Se vso prvo polovico maja. Večinoma da pozno sajeni krompir boljSl pridelek, kakor igodnjo sajen. Ker pride v toplo somljo, kjer lahko hitro ozeleni tn ga ne zatira plevel. Tndi letos zgodnje «ajeni krompir ne bo imel nobeno prednosti pred pozno sajenim, niti ne nn poSčenl in prodnati zemlji, ker je bila do sedaj zemlja tako suh«, da krompir ni mogel kaliti. Hlevski gnoj je treha takoj se. daj laoratl, če ga niste že jeseni, zemljo p« dobro pripraviti, da bo lepo rahla in sipka, če bi se imela zemlja do saditve zn-plevelitl, jo je treba pred saditvijo So enkrat dobro prevleči. Kjer je toliko ljudi zbranih, tam je potrebna tudi oblast, ki vse urejuje in skrbi za red. Sicer pa ženskemu svetu vsa čast in mož postave ni imel težkega dela. Bomo videli, kako bo drugi teden. Najbrž bo čakal k že za bataljon. Živahen sobotni trg Zelenjadni otok, drugi od Mahrove hiše na Vodnikovem živilskem trgu je bil v soboto po dolgem času popolnoma zaseden in založ«n e zelenjavo, ko že kmalu ne tako. Trnovčanke in Krakov-čanke so prišle v večjem številu na trg z razno zelenjavo, zlasti pa z najrazličnejšimi sadikami. Prvič se je primerilo, da so cene nekoliko padle. Doslej jc bilo n. pr. veliko povpraševanje po domači in uvoženi špinači. V soboto je bil trg naravnost poplavljen z domačo špinačo. Bilo jo je polne cule. Obilo blaga je imelo za posledico, da se je prvotna cena 10 lir kg znižala na 8 lir. Huda je bila včasih za pettfftilj, sedaj ga je na trgu vedno več. Ce ni glavnate, je dober regrat Izbirčni Ljubljančani seveda niso zadovoljni z regratom, ki ga je bilo izredno mnogo na izbiro in naprodaj. Ljubljančan seveda bi rad imel uvoženo glavnato solato. Ta prihaja iz Trsta prav redko. Navadno je kdo dobi pa kaka dva do tri zaboje. In ta solata seveda gre hitro po ovinkih k petičmikom, ki jo tudi drago plačajo. Naprodaj je bilo na trgu dalje mnogo motovilca in domačega radiča. Na trg je prišla tudi prva berivka, ki ie bila kaj hitro poprodana. Cvetače je bilo ta teden uvoženo do 5 vagonov. Zadnji čas prihaja nekoliko boljša n. trg. Razne nearefe in poškodbe V petek dopoldne je bil iz Dol. Logatca pripeljan v ljubljansko splošno bolnišnico mizarski mojster, 63-letni Ivan Brus, ki je doma padel in si poškodoval desno nogo. — Prav tako si je pri padcu poškodoval desno nogo 24-letni posestnikov sin Anton Lokar, doma na Vinem vrhu, občina Gradišče pri Litiji. — Pri Iiadcu si je poškodoval desno koleno 9-etni dijak Pavel Mlakar. — Pri padcu pa si je zlomil desno roko 31-letni železničarjev sin Avgust Čeh. Slovenci: Naj ne bo slovenske družine, ki ne bi bila vpisana ▼ farne knjige Marije Pomagaj med Marijinemu Srcu posvečenimi družinamil šmarnice Marije Pomagaj so izšle! Spisal jih jc stolni kanonik FRANC KORETIC Šmarnice so nadvse aktualne vsebine in bodo za vsakega laika posebno zanimivo duhovno branje! Kupujte jiht Dobite jih po vseh knjigarnah in pri župnih uradih. Na župne urade smo jih že razposlali. Šmarnice stanejo le 20 lir, vezane, ki bodo v prodaji od ponedeljka dalje, bodo po 35 lir. Prepoved sajenja ob železnici Prezident pokrajinske uprave je izdal naslednjo naredbo o prepovedi sajenja visokih rastlin ob železniških progah: Člen 1. Prepovedano je saditi visoke rastline (koruzo, sončnice, konopljo, si-rek in natiški fižol) na zemljiščih ob železniških progah v oddaljenosti do 100 m od zunanjih tračnic. Prekrški prepovedi po čl. 1 se kaznujejo z denarno kaznijo do 50 lir in v primeru neplačila denarne kazni v odrejenem roku x zaporom do 30 dni. Razen tega mora prekršitelj prepovedi odstraniti posajene visoke rastline, sicer se le-te odstranijo prisilno na njegova stroške po določbah zakona o občem upravnem postopku. Cl. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Nabava poljedelskih strojev Ljubljansko mestno županstvo Vabi vso občane-kmetovalce, kt imajo nujno potrebo, da si letos nabavijo poljedelske stroje, železno orodje, železo za oko-vanje vozov ali žičnike za nujna ^pravila gospodarskih poslopij, naj najkasneje dol. maja med uradnimi urami prijavijo svoje potrebe za naliup mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. V, soba št. 15. Kasnejših prijav in prošenj zaradi omejenih zalog ne bo mogoče upoštevati. Izplačevanje prispevkov pri pokrajinskem vojaškem uradu VojaSkl urad Pokrajinske uprave (Poljanska cesta St. 2) bd Izplačeval pripadajoče pristojbine strankam po naslednjem redu: a) začaeno pokojnino za m»J 1M4: aktiv: nim častnikom, vojaSkim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov: od 2. maja naprej: b) preživnino za meseo april 1944: »voj-com vojnih ujetnikov in rezervne vojske ln aicer: 25. do 29. aprila za vse upravičence: c) podporo Za mosee april 1944: svojcem civilnih internlrancov ln to: 2. do 8. maja za upravičenoe iz mesta Ljubljane. do 10. maja za upravičence Izven Ljubljane. Izplačevanje preko celega dneva, nove proSnj« se ne bodo sprejemale v tem času, niti dajala pojasnila. Upravičenci ae morajo Izkazati: 1. z osebno Izkaznico; 2. « poŠto svojega člana lz vojnega ujetništva oziroma intornacije, pisano januar- ja 1944; ako tega nimajo, potem potrdilo hiSnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske policijsko stražnice (potrdilo za one izven Ljubljano), da se dotlčni član družine Se nI vrnil domov; 3. ■ pismenim potrdilom dotičnoga upravičenca, ako je osebno zadržan, da ne more it drugih vzrokov priti po pristojbine. Družinam Interniranih, priprtih ali kon-finiranih razvrščenih in norazvrSčenih uslužbencev oil osebja jugoslovanske državo in drugih javfth ln pomožnih in kakor koli poj državno nadzorstvo postavljenih ustanov pripada od 10. oktobra 1943 polovica temeljnih prejemkov družinskega poglavarja; to iste vetja za priložnostno dolavro (dninarje, občasno in terminake, pavšalno In pogodbene), ako so bili zaposleni pri državi ali javni ustanovi zdržema ali v presledkih vsaj 0 mesecev. — Takim osebam ne pripada nobena podpora pri tukajšnjem uradu. ai. 'Ji. t:\LCc, nedelja, 23. aprila 1944 Stran Kaj je novega pri naših sosedih la Hrvaške Z Gorenjskega Gorje pri Bledu. Umrl {e na velikonočni ponedeljek po dolgi in težki bolezni v visoki starosti 80 let daleč znani g. Viako Černe, trgovec, posestnik, go-tilnifar in poštni uradnik v p. Pokopali so ga v četrtek, 13. t. m na domačem pokopališču. — lstotam je umrl 17. t. m. gozdar Viktor Svoboda in v najlepših letih posestnikov sin g. Janez Ferjan, katerega so pokopali na velikonočno nedeljo na domačem pokopališču v Gorjah. Pokojnikom naj bo ohranjen blag spomini S Spodnje Štajerskega Slodve leti stara Spoilaještajerka. 15. aprila so v Rimskih Toplicah imeli zanimivo proslavo. Počastili so gospo Heleno škorjanc, ki je ta dan postala lodvo leti stara. Čestitat je prihitelo iubilantki več predstavnikov. Tako je prinesel čestitke okrožnega vodje vodia uradov Paidasch, dalje je bila navzoča voditeljica urada za ženske pri okrožnem vodstvu v Celju, ga. Kiinig, mladina pa je prihitela s pomladanskim cvetjem in je zapela nekaj pesmi ter izrekla čestitke. Gospa škorjanc se jo |rodMa v Teharjih, bila ie 50 IM poro-■na s čevljarskim moistrom Škorjan-|rem, ki je umrl pred 38 leli. Njen sin je padel v prvi svetovni vojni. Jubilant-jka je šo vedno dobre volje in celo rada prime za kako delo. Zeli si le, da bi iočakala šo konec vojne. Sestanek nemških narodnih boreev ia Spodnjem štajerskem. 15. aprila jo |bil v Mariboru sestanek vseh tistih emških narodnih delavcev na Spodnjem štajerskem, katere so 15. aprila 1941 icmške oklepne enote osvobodite. Bili zaprti'v zaporih v Mitrovici in Zenici ri Sarajevu, kjer so bili obsojeni vse-a skupaj na 353 let ječe. Sestanka so udeležili vsi, ki niso na bojiščih. V riznnnje zaslug teh narodnih borcev la so udeležila sestanka tudi zvezni odja Ste i mil in okrožni vodja Strobl. |l7 udeležencev jo vsega skupaj t.a zim-;ko pomoč dalo na tem sestanku 21G0 nark. Novo otroško zavetišče t Ptuju. V ozi s slovesnostmi zadnjih dni je bilo Ptuju odprto otroško zavetišče za šol-Isko mladino. Zidanje vajeniških domov na Hrvatskem. Hrvatski minister za zdravstvo in socialno politiko je izdal odredbo o ustanovitvi sklada za zidanje vajeniških domov. Prav tako so bila na Hrvatskem izdana nova določila za izplačevanje brezposelnih podpor. Zeaska deloma skupnost na Hrvat. skem, V NDB obstaja od 10. januarja t 1. tudi posebna organizacija, ki je zgra-jena na programu ustaškega pokreta ter ja določena za hrvatske žene in dekleta. Organizacija ima namen gojiti med hrvatskim ženstvom viteški duh Helene Zrinjske ter v ženi vzbujati Se globlji čut za hrvatsko skupnost. Članice organizacije bodo zato nudile svojo pomoč povsod tam, kjer bo lo potrebno. V prvi vrsti jih bodo porabili za nego obolelih in ranjenih vojakov, v dnini vrsti bodo pa tudi nadomeščale moške po raznih obratih. I z Srbije Stoletnica starega srbskega državljanskega zakonika. Leta 1844 \e bil izden stari srbski državljanski zakonik. Ta jubilej so v Beogradu proslavili z veliko akademijo, katero so skupno priredili: Odvetniška zbornica, Združenje pravnikov, Združenje sodnikov ter pravna fakulteta beograjskega vseučilišča s sodelovanjem ministrstva za pravosodje ter ministrstva za prosveto in vere. Slavnostna prireditev je bila dne 7. aprila t. 1. v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Začel io je sedanji srbski pravosodni minister Bogoljub Kujundžič, slavnostno predavanje o srbskem državljanskem zakoniku je pa imel vseučiliški profesor v p. dr. Živojin Perič. Srbski kmetje so sami postavili novo šolo. Srbski kmetje iz vasi Ljubinič pri Obrenovcu so med sabo zbrali potrebna denarna sreslstva in stavbno gradivo zn ljudskošolsko po-slopje. Šola je že pod streho ter se bo v njej kmalu lahko vršil pouk. Kmetje so si postavili šolo v domači vasi samo zato, da bi njihovim otrokom ne bilo treba hoditi v dosedanjo precej oddaljeno ljudsko šolo. V Požerevcn je nedavno umrl tamošnji znani kirurg dr. Voja Popovii. Domobrancev© pismo o komunistični pisariji Kako se gredo komunisti totalni napad na - papirju — Pisma iz gozda so ostala v nahrbtnikih Križanka št. 134 1 2 i 4 5 ti 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 •22 28 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 36 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 1 54 55 56 I Vodoravno! 1. izraz, ki ga uporabljano, kadar ne vemo določno, čigav je kdo, dvojica, 9. kopirni papir, 14. veznik, |16. predplačilo, 17. osebni zaimek, 18. proga, 19. grško podzemlje, 20. grški bog ljubezni, 22. kartaginski vojaški povelj-tik, 23. rimski pozdrav, 24. prelamljam, E6. propagandno sredstvo, 27. dobra prst, E8. zoprn, ogaben, 30. električna mera, Bl. čednost, 32. Neronov minister in rim-Eki učenjak, 34. neobut, 37. zbirka pesmi tli novel (tujka), 40. sama, 41. kraj na Italijanski obali, znan po meddržavni po-Kodbi leta 1920 (fonetično), 43. plameni-pa, 44. žensko ime, 45. povodni konj, 47. Idel noge, 48. žensko ime, 49. plač, 50. |kot 48. vodor., 51. kratica za Kalifornijo, 53. vrtaj!, 54. tobačni izdelek, 55. afriška Iptica, 56. vrline. Navpično: 1. čistilna potrebščina, 2. [pleme, ki ga druži jezik in zemlja, 3. [njega, 4. kratica za akademski naslov, 5. [reka v severni Afriki, 6. posoda, 7. špan-Isko žensko ime, 8. popust, 9. čeprav, 10. [afriška reka, 11. kratica za akademski [naslov, 12. zdravstveni pripomoček, 13. inesto ob Črnem morju, 15. evropska dr-iava, 19. oče vojščaka pod 22. vodorav-Fno, 21. nas kliče v zaklonišča, 23. ognje-Inik, 25. rojstni kraj Mohameda, 27. gora, 29. predlog, 31. začetnici imena in priimka umrlega urednika »Slovenca«, 32. bel konj, 33. starorimski uradniki, 34 oblika pripovedništva, 35. ime nemškega pesnika iz 12. stoletja, ki je napisal slovenski verz, 39. čebelji izdelek, 41. del telesa, 42. na mestu, tukaj (lat.), 45. blazen, 46. kaia, 49. ljudska pritrdilnica, 52. kratica za lansko leto. Rešitev križanke št. 133 Vodoravno: 1. plošča, 7. lok, 10. Morava, 16. tanke, 17. pokop, 19. Banat, 20. ino, 21. or, 22. Litva, 23. od, 24. abe, 25. C. I. (Cankar Ivan), 26. Afiun, 28 uskok, 30. in, 31. mrje, 33. topot, 36. svet, 38. inat, 39. oholo, 40. Alpe, 42. os, 44. olive, 47. Troja, 49, mu, 50. las, 52. or, 53. enake, 55. ti, 56. čir, 57. omika, 58. celak, 59. oculi, 60. Morana, 61. Jan (Hus), 62. Anadir. Navpično: 1. ptica, 2. lani, 3. ono, 4. Skofja Loka, 5. čeri, 7. loin, 8. okt., 9. kovu, 11. obok, 12. Radovljica, 13. Ana, 14. vabi, 15. Atena, 17. plutovec, 18. pastorek, 26. Arno, 27. »por, 29. kapa, 31. mi, 32. et, 34. oh, 35. ol, 36. sa, 37. te, 37a. polom, 41. kurir, 43. samo, 45. Iraij, 46. Enej, 47. tkan, 48. Oton, 49. mili, 51. sir, 54. Ala, 56. čud. Zadnjič so bili naii fantje na pohodu v smeri proti Gorjancem. Srečali so se s l. bataljonom Cankarjeve »brigade«. Pobili so 15 komunistov, med njimi komandanta bataljona Firm Draga iz Ljubljane, s komunističnim imenom Ferči. . Svojski začetek napada Ko se je danilo, so napadli komunistične postojanke. Za začetek so ai privoščili takole zgodbico. Komunistična straža jih je ustavila: »Stoji Kdo gre?« — »Paitizani. Kdo pa je tam?« — »Peter Partizani, naprcjl« — Prišli so bliže. Spet: »Stoji Parola!« — »Ce ne boš tiho, smrkavec, le bom naznanil politkoraisarju.« — Na te besede jo je stražar že popihal, najbrž je spoznal, kdo so. Na drugem mestu so žgali na naše od neke cerkve. Tudi v zvoniku so imeli strojnico — težko Bredo Naši so v zaklonih čakali, da so oni izčrpali strelivo, med tem časom so jih pa takole bodrili: »Tovariši, Brida je že naša, kar pustite jo pa pojditel« Komunisti so brž posluh-nili. Pustili so Bredo. 2e ob sedmih so naše če»e dokončale svojo nalogo, pregledale so ozemlje, ki so ga imele v načrtu in pobile ali pregnale komuniste z njega. Komunistično vojskovanje na papirju Zdaj sedimo pred celim kupom listin, pisem in brošur, ki »o še pred nekaj urami polnile »štabno pisarno« L bataljona Cankarjeve »brigade« Cesa vsega ne dobiš mod temi papirji! Zanimivo jih je prebirati, posebno zasebna pisma. Med »službenimi akti«, ki so po večini tipkani, je najbolj zanimiva naredba »Štaba V. SNOUBIC«, položaj 28 2. 1944, ki odreia: »Štabom bataljonov in topniške batariie. Položaj.« Moram io kat cclo prenisati, ker je res vzorna. Glasi sc: V teku današnicga večera izvrši naša brigada po naredženju Glavnega štaba totalen napad na Novo mesto. Za izvršitev tc naloge n a r e j a m o : III. bataljon napade s celim bataljonom sovražne bunkerje na Drski in v šmihelu. Bunkerie ra Drski napadata dve četi, ter po likvidaciji istih prodirata ena proti bolnici in dalie proli Kandiii. Druga pa proti postaji Kandija in po likvidaciji sovražnika krene na pomoč četama, ki napadata Smihel in isto postojanko napasti z boka. Takoj se povezati s tema četama in vršiti napad na Smihel. Likvidirati posadko ▼ Šmihelu in nato krene ena četa po cesti proti Noremu mestu, ostali dve četi pa napadata postojanko Grm z Boka. Povezati se s si-lami II. bataljona, ki bodo napadale Grm. II. bataljon napada s celim bataljonom sovražno postoianko Grm. Ena čet« prodira po cesti Birčna vas--Smihel proti Šmihelu in zasede prve hiše proti Re-gerči vasi. En del te čete drži zasedene te hiše, ostali pa napada t III. batalio-nom Smihel, ter napada a četama III. bataljona, po likvidaciji Smlhela, postojanko Grm. — Z vsemi ostalimi silami napada Grm od zadnjih hiš v Gotni vasi, tako da udari postojanki na Grmu v bok. I. Bataljon napada s tremi četami skupno s topovsko baterijo sovražno postoianko Žabjo vas. Z dvema četama napada Zabio vas v smeri Gotna vas, z eno pa zaobide Zabio vas, prekorači cesto pri Cikavi in z boka napada sovražnika v m^ijazinih. Po likvidaciji Žabje vasi prodira z dvema četama oroti Kandiji in naoada Grm s te strani. Z eno četo pa prodira od ma. gazlnov preko Žibertovega hribi, kjer so topovi, po grebenu proli Kandiii. Topovska baterija napada Zab|o vas skupno s četo I batn^opi iz Iste smeri, kot v preišnji noči. Po likvidaciji ZnVe vasi, prodira s četo L bataljona preko Zib^rtovega hriba v Kandiio. Po vseh cestah v smeri prodiranja graditi barikade proti motoriziciii. Organizirati bombaške skunine, oblečene v bele plašče, opremiti jih z bombami in odrediti jim točno, katere bun-ker;e napadalo. V napadu dejstvuieta dva ooliska tona, ki bosta obstreljevala postojanke že tekom dneva. Tooovki oi»enj se bo stnn-nieval ob 19 uri do 20. ure, nakar bo dan znak * ze'eno raketo za prekinitev r*a1;be. R^Uet" bo izstreljena na Zgornii Težki vodi Za čim topovskega orfn;a deistvuiejo vsi te*H bac?či. ki koncentrirajo ogeni na objekte, ki iih bedo posamezne edinice nanad^e In nai bodo nostavlieni čim bližje. Tonovi bodo po krajšem prestanku obstreljevali center Lepa nova knjiga J. Kr. Hirscher — Franjo Tominec, 1'vakor v zrcalu. Zunanja oprema arh. |VIado Cajšek. Založba Anton Sfiligoj, [tiskal Fr. Jereb, Ljubljana 1944, Ko mi je knjiga prišla v roke, me je (predvsem presenetila raznolikost vsebi-Ine, saj »delo obsega 114 seetavkov, ki se Iv s i pečajo samo s človekom v vsakda-[njem življenju. Takoj za uvodom, ki ga je [napisal povsem stvarno in zanimivo dr. |p. Angelik Tominec, O, F. M., je nameščena slika pisatelja dr. Janeza Krstnika Plirscherja (17S8—1865). Iz uvoda posne-ijmam, da je knjiga, ki je to pot prvič |izšla v slovenskem jeziku, nastala pred 170 leti. To je že v navadnem človeškem [življenju dolga doba, ea naš rod, ki živi Iv nenavadni naglici in nestrpnosti, dva-Ikrat dolga. In vendar je ta knjiga vsa piva od prve do zadnje strani in vsa mikavna, ker je tako zelo človeška. Obraz [pisatelja samega očituje človeka, ki je [poln živlienjske modrosti in zato odseva [iz teh oči in čela in iz potez krog ustnic [globoka dobrota in umevanje. Po vsem [tem bi človek pričakoval, da bedo ti odlomki imeli nadih nekake popustljivosti, [prizanašanja. Vendar pa temu ni tako. |Stran za stranjo odkriva pisatelj s ne- verjetno jasnovidnostjo naše napake in napakice, našo domišljavost, našo samo-Ijubnost in, kar je glavno, na&o čudovito umetnost varati samega sebe. Kako smo vsi radi sami pred seboj in pred lastnim zrcalom čedni in dostojni ljudje. Pa nam ta mož z očetovsko dobrohotnim oblič- Iem pa z veščo roko spretnega dušnega ;irurga odtrga masko samovšečnosti in prikaže pravi obraz. Prav iz te temeljne misli j« povzel avtor zunanje opreme arh. Vlado Gajšek osnovo za zunanji lik knjige, ki prikazuje moško in žensko masko, padajoči ob stebriču: Resnica vas bo osvobodila. V tej knjigi je resnica pravega evangelija in doslednjega umevanja le-tega, zares dpma. Posrečeno je tudi to, da pisatelj, kljub temu da je sam duhovnik, ne prizanaša nobenemu stanu in ne spolu. Naravnost dovršeni so odlomki »O farizejih«, »Kdo ti bo odprl oči«, »Ponos in napuh sta dve stvari«, »Kdo je siten in prepirljiv«, »Doktor Vseznal«, »Težko je priznati storjeno krivico«, »Podlost brez primere«, »Gospodinja in posli«, Pristavljam, da so ti odstavki bržkone le pa mojem okusu tako odlični. Zelo verjetno ie, da bodo drugim drugi. Odkrito pa želim, da bi to knjigo brali ne samo poklicni vzgojitelji: duhovniki, pro- fesorji, učitelji, očetje in matere, temveč sleherni, ki mu je kai mar za resnično lepoto svoje notranjosti. Naj omenim še lep in gladko tekoč jezik prevoda, ki točno soglaša * originalom. Tudi založbi, ki je tako prizadevna, želim pri nadaljnjem delu obilo uspeha. Knjižici pa vse blagoslove na poti Prof. D. H. Pojasnilo h knjižni tomboli V prospektu h Knjižni tomboli Zimske pomoči je omenjeno, da lastnik tablice, ki je zadela dvojko, trojko, če-tverko ali petorioo, mora dvigniti svoj dobitek in ne sme dalje igrati. To velja samo za zadeto tomholsko tahliro in no ia eventuelne druge tablice, ki jih igralec šo ima. Torej je od Igranja izločena le ona tablica, ki je zadela kak nižji dobitek in ta se ne sme zatajiti in igrali dalje za višji dobitek. Če lastnik zadetega dobitka ne dvigne, tablica in dobitek zapadeta. To pojasnjujemo zaradi govorice, ki trdi, da igralec, ki ima več tablic v svoji posesti, in na tablico zadene, no sme z ostalimi dalje igrati. Žrebanje ljudske tonil>ole Zimske pomoči bo začelo v nedeljo 7. maja in bodo številko objavljene v dnevnem časopisju. mesta. Za prekinitev tega ognja bo dan j znak z dvema zelenima raketama. I Protitankovske puške postaviti na barikade. da napadajo sovražno motoriza-cijo v slučaju izpada Štab brigade in brigadno previjališče se bo nahajalo v Koncu. Vse edinice morajo biti na izhodiščnih postojankah ob prvem mraku. II. bataljon in topovska baterija morate vzpostaviti telefonsko vezo ter redno pošiljati poročila. Vsako uro morajo edinice pošiljati poročila, ob izredni spremembi situacije pa še pogosteje. Štab brigade mora redno vsako uro pošiljati situaeij^ko poročilo telefonično v glavni štab. Vsa nadaljna navodila bodo dana v teku akcije. Sovražna postojanka v Novem mestu se je zmanjšala na 750 mož (500 bc-ga iu 250 Nemcev). Sovražnik razpolaga s 4 topovi, ki so postavljeni: 2 stojita na vrtu pri Windišerju, eden v Žabji vasi, eden pa na Grmu. IV. bataljon napada s celim bataljonom Kostanjevico in jo skuša likvidirati Napraviti podroben razpored lil za napad in ga dostaviti Štabu brigade. Vsi bataljoni bodo za ncizvrševanje nalog, zlasti kar se tiče Novega mesta, klicani na odgovor. Na izvršenjel Smrt fašizmu — svoboda narodu! Nam. politkomisarja: si. •vdsoten. Komandant, kapetan! Dragan. Ena četa I. bataljona ostane na Gor. Težki vodi za osigtiranie tapov. Zakaj vas mučim s to dolgo klobaso? Zato, da boste videli, kako se to na papirju vsevprek likvidira, lamo mirali bi Se videti, kfko v praksi izpade tak »totalni« napad. Res so vso noč pred našimi bunkerii ropotalo strojnice in puške, na mesto so žvižgale granate in težke mine, ki pa so bile »dobro« nameriene v Krko. le ena ie zadela v polno — tovariško komunistično vilo. Bc-ga pa ni nobeden prelil niti kapljice krvi, pač pa sc komunisti spet obvezovali in pokopavali. Bog ve, kako so odgovarjali pred strogim »Štabom«! In spet smrtna obsodba Tu jc še nekaj osebnih izkaznic ubitih komunistov, propustnice, odpustnice zaradi bolezni, predlogi za povišanje činov, razporedi »bata!|onov« po »položajih«, dva popolna seznama moštva I. bataljona, ki povesta, da je štel bataljon 3t. marca 1944 149 mož, to se pravi, ne mož, ampak moških in žensk, zdaj jih šteje Se 134; dalje spisek, ki našteva 15 padlih (zadnji 21. III 1944), 9 ranjenih (zadnji vpisan 3. III. 1944) in 31 dezerterjev (zadnji 9. XI. 1943). Poleg tega ie Se seznam 31 dezerterjev. Značilen je akt o zaslišanju tov. Lavriča Ivana, ki ie: t. Meseca decembra lanskega leta pobegnil iz brigade Toneta Tomšiča domov v Loke in 2. dne 14. tega meseca stopil v hišo Suštaršič Marije na Malih Škrjančah. Ker ni bilo nobenega v hiši. je pre. iskal vse sobe in omare, ter vzel pol hlebca kruha in klobaso. Ko ga je gospodinja zasačila pri delu in ga vprašala, kaj dela, je izjavil, da je prinesel zajemalko nazaj, katero si je izposo-sodil. Izjavil je tudi, da je hotel ukradeni kruh ptačati. Pri zaslišanju je na vprašanje, za-kaj ni prosil za kruh, izjavil, da mu to ni padlo v glavo. Na vprašanje, ako ve, da se ne sme dezertirati in krasti, je izjavil, da to dobro ve, ker je o tem že večkrat slišal v političnih urah Stab bataljona in bataljonski biro sta mnenja, da sc omenjenega tovariša obsodi na smrt in da se ga ustreli pred strojem našega bataljona za opomin drugim.« S. f. - S. Politkomisar Komandant poročnik Kaj mislite, da »o ga res ustrelili zato, ker je vzel pol hlebca kruha in klobaso? Ne, zato ga nc bi nihče streljal. Ustrelili so ga pač samo zato, ker ni hotel misliti tako kot so hoteli oni. — Med listinami so tudi znaki razpoznavanja od 16. III. do 7. IV. 1944. Zrcalo resnice v pismih Zasebna pisma so naravnost užitek. 2e samo pisani listki vseh mogočih brv in oblik, črtani, karirani in prazni ti povedo, kakšna šara se je stepla h komunistom in v kakšnih razmerah žive. kaj šele, če prebiraš te čačke. lz vseh veje naveličanost in hrepenenje po nekdanjem življenju, čeprav v svojih »časopisih« toliko opevajo »svobodo in romantiko« življenja v hosti. — Prepisujem vam nekaj vrstic iz njih: Draga ženka! 23. XII. 1943. Prejmi srčne pozdrave in poljube, saj vem, da misliš, da tem te pozabil toda nič ni bolj ncopravijenega lahko pri tebi kot to. Se vedno sem ves Tvoi, mislim samo nate in koprnim po dnevu, ko te spet objamem in pogledam v Tvoje oči, iz katerih bi hotel razbrati, si vedno šc, in bila vedno samo moja? Toda jaz Ti zaupam, in zaupanje naj bo tisto, ki bo naju osrečevalo v ljubezni po najinem snidenju. Dalje opisuje, kako je živel, odkar jc šla ona od njega. Pismo zaključuje takolei Ves čas sem premišljeval in povpraševal, kako bi se dobila veza tja gor proti Ljubljani Do Št. Vida, Stične, bi Se Slo, za naprej pa nisem mogel dobiti. No, in sedai, Vo se mi je ponudila prilika, namreč v bataljon sta prišla Vrbanov Jože iz Zadvora in Kamnar, p. d. Lenartov starejši, katera bi poslal gor, pa pride naredba, da sem prekomandovan, kam, Se n« vem, namreč sedaj, ko pišem čakam na na-daljno povelje na »bazi 100» in mislim, kara in kako bom spet potoval, in če se mi bo nudiia možnost, Ti pismo poslati. Danes je 23. XII. in božič se bliia, siser nisem v teh ozirih preveč sentimentalen, ampak drugo je. tretji božič je že v tem življenju, in brez Tebe in brez sinka, ki me ae bo več poznal, in mu moraš povedati, da ga pozdravljam in da mu bom prinesel puSko, ki ropota kot mwaljez. Za danes končavam to pismo, moja draga ienka, z mislijo nate in vročim hrepenenjem. T» poljublja Tvoj Miha. Dve tički si dopisujeta Komunistka Danica Mislej, ki je prvega aprila dala svojo nadebudno glavico za »svobodo naroda«, le imela prav obširno korespondenco. Kako žive take tič-ke, je razvidno iz tega pismai Položaj dne 26. III. 1944. Draga Angelca! Hvala za Tvoje pismo, s katerim si mo res presenetila, ker .si nistm mislila, da mi boš kdaj pisala. No ja, zelo lepo lepo od Tebe Torej predvsem Ti čestitam, da se Ti |e posrečilo ostati tam, kjci si. Tudi tu, kjer sem jaz, je čisto lepo. vendar sc precej čuti vpliva Metlike. Ti praviš, da si tam, kar se tega tiče že vse uredila. Dobro zate, za mene pa Se ni tako, zato Te prosim da o tej zadevi govoriš z Nikotoro, ki bo, upam ukrenil vse potrebno, da se zadeva uredi tudi v kolikor se mene tiče. Lahko si misliS, kako je, no ravr.o tako kot takrat. ko sva prvi dan prišli ns divizijo. Kar se tiče Istoka, bedi brez skrbi, ni bilo tako nežno, ampak sem ga zelo spuljlrala in ga bom še. čc bo le prilika On pa kot še nikoli — Med in puterček No ja, »temp^ra mu-tantur et nos mutamos in cm, kot je Istok vedno rekel. Da veš, rekel mi je. nai pridem nizaj k niirn, ker nima'0 icdii nikogir — Marička je v četi. lledvika pa jc Sla v bolnico — čast. Albert ie na radiotclefonskem kur-zu. Pri Viti sem bila večkrat in so imajo čisto dobro. Sedaj pa nimam več časa, žeto pa smrt fašizmu — svobodo narodu! Pozdravček Danica. Pozdravi Zlatkota, Milana, Lapij-neta( ali je Se kaj jezen) in Nikota, seveda, če ga kaj vidiš (Borisa). P. S Če vidiš kaj Feliksa, ga pozdravi in mu reci. £e mi misli poslati kmalu (isto pištolo, ki mi |o ie obljubil. Tudi Stipeta prav lepo pozdravi in Križevskcg* tudi lahko, Ti iih gotovo kaj vidiš Kaj na pildek dela, ali še tako zafrkava Zdaj mu je gotovo dolgčas, ker nima komu pravi'i pildek. Zelo rada bi bila zraven, ko si govorila z Janezom, ali je tudi mene kaj kritiziral? PiSi mi bolj podrobno, Ti bi torei rada vedela, kako ie bilo ▼ Toplicah? Torej na kratko povedano brez pojasnil — dva dni jc bil Niko slučajno dol, en popoldne sem bMa skupaj z Markom in ml je marsikaj povedal — prišel ie baš iz kurza. sicer bi z nama ne bilo tako, tudi Tvojega pisma ni dobil, pač pa je bil zelo jezen na Istoka in j® rekel, da ga bo spulfral. Torej pri Vinkotu sem tudi bila, bilo je pa skraino neslano, skregala sem se z njim do smrti. Pozdrav Danica. Tov. Angela ji pile, kako se je niuna afera (najbrž zaradi bolničarske službe) lepo končala: . »Ali si pridna, sigurno si z tovariši ki Ti bodo delali razvedril če boš kedai slabe volje. Na kakšen način ie prišel bataljon v Tvoj kraj. Tudi to me zanima, vem da si s komandantom govorila, toda zavedaj se da si naredila prestopek oziroma ponižala si se kar ne bl smela Zavedajmo sc da se borimo za enakopravnost, toda s tem jo ne bodeš dosegla da kol žena postajaš zopet rob in se pustiš na voljo moškemu kakor želi...« Povpraševanje za padlimi Kako moreče mora biti, živeti neprestano v smrtnem strahu in dan na dan gledati, kako padajo »tovariši«, vidimo iz pisma, ki ga je pieal nekdo drugi: »Vinko, pišeš, da vpraSaio za padle tovariše. Jast Ti moram povedati kakor sem se informirav pozitivno pa to ni. kakor Ciglarič ta je pokopan pri Težki vodi če bi ga po vojni prišli iskat ga bodo lahko dobili. Kakor za Zupan Radkota sem sli-šav da ie biv ujet že pred par tedni, na patroll in odpeljan v Kostanjevico, kako je z njim ne vem. Drago pa je padu v tej zadni katastrofi, za Leša pa ne vem Sou je ▼ zasedo nazaj se ni vrnlv, kako ;e r njim, aH je biv ujet ali je padu? Ce pa so pokopai-i, so pa tudi na Javorovici. Mihelčič Joža in Strnad, to sem Ti že omeniv, da sta v Bolnici za stražo, za druge nc vem za nobenega. Vem si-mo za Tebe Sc kje se nahajaš da Ti Vsaj morem pisati. Pek od Micike je padu, Hanževa dva tudi...« Pravopis ln slog v njihovih dopisih kaže kai različno stopnjo izobra7.be, pa ne snmo preprosti zapeljanci, tudi ko-mandiril, politkomisarji in celo bataljonski komandanti pišcio kar po posluhu in brez ločil. Zadnjič »om dobil torbico nekega politkomisarja. ki ie imel pri sebi tako vzorna poročila in pisma, da smo kar nokali od smeha, ko smo brali. Vsako pismo se konča: »Piši odgovori čimprej!« To dolžnost bomo zdaj morali prevzeti pač mi; tovariši naslov-tienci nai kar čakajo, z obratno pošto bodo dobili odgovor Propagandna literatura pa je tako obširna, zmerom ie prinesejo največ Ker pa ne morem priicli enega lista, da no be prijel ca laž, vat ne bom mučil s njo. Stran g .KC Jjd, J). nj< 14. Št. 9- 1ALI OGLASI TRGOV. POMOfNICO trgovino z mešanim blagom sprejmem. Pu. mitlbe upravi »Sloven« ca« pod >Mb. (b SLUŽKINJO vajeno kmečkega nela sprejmem na majhno kmetijo. Svetek M.iri-a /.aloška ccsta 38 -loste. (b is KOVAŠKEGA POMIK MKA sprejnicn . Kogovšek Jože, Dravlje, Vodni-kova 295._(b POSTREŽNICO zn dvakrat na teden sprejmem. Naslov pri upravi »Slovenca« poti Št. 3533. (b SNAŽILKO za pisarniške in tovarniške prostore, pošteno in čisto iščemo za takoj. Pražnrna Ži-ka, Rožna dolina, — Prcdjamska ulica 45. KROJAŠKEGA POMOČNIKA za vsa dela sprejmem takoL Piruian t rane, hv. Petra nasip 17. (b BEGUNCA(-KO) sprejmem za kmečka dela proti dobri plači. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 33S5. ČEVLJARSKEGA pomočnika in vajenca sprejmem. Marolt Jernej, /g. Zadobrova št. 100. (b DEKLE K OTROKOM in pomoč gospodinjstvu sprejmem. Dopise upravi »Slovenca« r»od »Poštena in mar-jiva« št. 33K0. (b GOSPODINJSKO pomočnico - kuharico nli postrežnico z znanjem k tihe, sprejmem k mali družini v dobro službo. Naslov v upravj »Slovenca« pod It. 3379. (b ŠIVILJ. POMOČNICO samostojno in s prakso sprejmem takoj. Salon H upor. Miklošičeva c. št. 36-111. (b DVE KROJAŠKI POMOČ MCI sprejme v službo takoj Modni salon Ana Teirič, Miklošičeva 7-3 KUHARICO dobro, resno red ljubečo sprejmem k dvema ofeebama. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3370. (b POSTRE2NICO sprejme 3 člnnska družina, Blcivveisova (Vit. I man.) 4h-lV, naravnost. (b KROJAŠKEGA POMOČNIKA z« mešana dela takoj sprejmem /a stalno. Dober zaslužek. Sodja I ovro, krojaStvo 7.a dame in gospode — Ljubljana, Tržaška 2®. _(b KUHARICA za valov.< pod št. 3415. (b DEKLE zanesljivo, ljubiteljico otrok, sprejmem k 2 otrokoma (3 in h let) za dve uri dopoldne. Našlo? v upravi >Slo-vcnca« pod št. 3419. _(b ŠIVILJ. POMOČNICO sprejmem. Kongresni trg št. 3-1. HLAPCA poštenega, treznega in pridnega, krščanskega, vajenega konj in nekaj poljskega deln takoj sprejmem k boljši hiši v sredini mesta. Naslov v upravi »Slo-venca« pod št. _ 3439. 1 Stanovanja I I ižgeto b ENOSOBNO stanovanje iščem. Plačam dobro, tudi več mesecev naprej. Ponudbe poslati na npr. »Slov.c pod »Dogovor« št. 3441. _ (c | ObjaveHt PREVZELA SEM frizerski salon poleg kina Moste. Priporo. ram se cenjenim damam za obisk. Frizi-rala in vsa dela bom najvestneie izvršila. -Kirinčič M. (o URADNICA vešča vseh pisarniških del s prakso išče primerne zaposlitve takoj. Cire tudi za bla-gujničarko. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 3305. (a TRGOV. POMOČNIK z večletno prakso, do. lira moč t dobrimi referencami išče primerne zaposlitve za takoj. Ponudbe upravi »Slovencu« pod »Dobra moč« št. 35">5. (a GOSPODIČNA išče službo k otrokom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Moji ljubljenci« št. 3"v?2. (a POSTREŽNICA išče zaposlitve v dopoldanskih urah. Prevzamem tudi pranje. Naslov v upravi Slovenca pod št. 3563. (a IŠČEM SOBO c 2 posteljama ▼ jugozahodnem delu mesta. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »lako j« št. 2999. MALO SKROMNO SOBICO iščem ali pa prem tudi kot sostanovalec k mirni stranki. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Sobica« št. 3319. (s gospodična ves dan odsotna išče prazno sobo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna« št. 3417. (s PRAZNO SOBICO iščem. Ponudbe upravi »Slov « pod »Sobica« št. 3437. (s | Razno j V CENTRU vzamem 2 boljši osebi na hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. "445. STAREJSI GOSPOD išče domačo hrano pri boljšj družini in nji priključi. Dn cvcnt. enosobno komfortno opremljeno stanovanje kot protivrednost. Ponudbe upravi »Slov« pod »Mirna obitelj« št. 3432. (r INTELIGENTNA GOSPA srednjih let ieli družbe enake tovnrišice samo iz boljših krogov zn skupne izpre-node itd. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Razvedrilo« št. 3308. | Poizvedbe j IZGUBILA SEM modro usnjeno rokavico v četrtek dopoldnp po Nunski ulici, Ulci-iveisovi cesti Čez Tivoli mimo Hellevue v Šiško. Prosim najditelja, naj jo proti lepi nagradi oddn v upravi »Slov.« pod 3335. fe IZGUBIL SEM »Tnde\« na ime Dolenc Bogdan. Najditelj naj ga odda Igriška 2. _(c ZGUBIL SE JE PES črno bel (španjelček) s pasjo znamko 464 in ki sliši na ime »Tomi«. Kdor ga izsledi, je vljudno naprošen, naj ga proti nagradi dovede na naslov: A. Svetina, Kongresni trg št. 3. ZGUBIL SEM modro pepita ovratno ruto od Železničarske menze po Dvoržakovi, A ošnjakovi, mimo por. kolodvora. Javorniko-vi. Jesen kov i in Mal-gajevi ulici. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi pri vratarju Železniške direkcije. (e I Posestva 1 malo hišo kjerkoli, tudi poprn-vila potrebno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj odločen plačnik« 3341. (p Mehanika vsakdanjega življenja je naslov 11. SVETOVI knjigi, «, ki jo je spisal nniv, prof. dr. ing. A. Kuhelj GOZD ludi posekan, parrelo, njivo znotraj bloka kupim. Ponudbe npr. »Slov.« pod »Znotraj bloka 13« št. 3364. (p PARCELO ali (ravnik. 33 0(10 do 40.000 lir, kupim. Po nudbe upravi >SIov. pod »Bližnja okolica' St. 343S. (p 1 Kupimo | STAR PAPIR in pupirne odpadke vsake vrste, velike in majhne količine, kupujemo po najvišji ceni! Prevoz oskrbiiuo sumil Združene papirnice, pisarna: Dunajska 11>-11 (tel. 20-94) . skladišče pri Kuverti, Ciril Metodovo ulica št. 67, nasproti stnre mitnice. (k KUPUJEMO prazne cementne In slične papirnate vreče PtTRONAFTA. Tyrš* ? a c. 35 a. POZOR! Kupujem vreče In vse tekstilne odpadke ter plačum po najvišji ceni. - Grebene Alojzij. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. k STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. - B. C.uštin, Vodnikov trg št. 2._ KUPIM ALI zamenjam zi blago po dva izvoda kompletne zbirke »Življenje svetnikov«, ki jo je izdala Mohorjeva družba. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čimprcje« St. 3313. RJUHE dobro ohranjene kupim proti takojšnjemu plačilu po današnji ceni. V poštev pride tudi stara žima in žimnice. Trgovina Ogled, Mestni trg 3. (k ŠIVILJ SKE ODREZKE in steklenice vseh vr^t plača najbolje Metalia Gosposvetska 16. (k »SVET« KNJIŽNA ZB1KKA ELEKTROMOTORJE nujno iščemo Proti dobremu plačilu. Merkur, Puharjeva 6. (k NAJVIŠJO CENO PLAČAMO za stare biciklje, motorna kolesa ter gume zn biciklje in moloma kolesa. Merkur, Puharjeva 6. (k TRAVNIŠKO RUŠO kupim takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trava« Št. 3349. (k KRMILNO PESO več tisoč kg kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krmilna pesa« št. 3377. (k KUPUJEM: volnene triko jopice, krojaške in šiviljske volnene ter bombažne odrezke. Hrenova 8. (k POZOR SLIKARJI! Kupim retuš pištolo. Jnkovac, Ceguarjcva 4, Ljubljana. (k MOŠKE OBLEKE stnre čevlje, perilo pohištvo itd. stalno kupuje: Drame Alojzijo, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. (k KUPIMO 5000 fižolovih prekelj. Ponudbe upravi Umobolnice. vojašnica sv. Petra v Ljubljani, (k RAZNOVRSTNE PREDMETE vam vnovči takoj v gotovino Trgovska pisarna za bančne in denarne posle Al. Plu-ninšek, Ljubljana — Dvor/.akova ulica 3-1. j Kurivo | in rranaiSkanFlfB 10 Toleton 88-61 I živali M PRAŠKE jcsence zn rejo kupim. Gostilna Legat, Prcdo: vičeva 7, Moste. (j PRAŠIČKE 6 tednov stare prodam. Lončarska steza št. tO (poleg Ljudske-ga doma). (j KRAVO prodam. Bačnik Jn nez, Glinica 22, Ljubljana VII. _(j g Obrt S DVONADSTROPNO HIŠO večstnnovanjsko. z, re-noniirano gostilno, centru mesta, zaradi odpotovanja takoj prodam. Komfortno stanovanje jc kupcu nn rozpolago. Besne d i rektne ponudbe brez. posredovalcev na upr, »Slov.« poti »1,850.000« št. 3429. (p GRADBENO PARCELO iavno proglašeno, 900 Kvadratnih metrov, severni del Ljubljane, sončna lega, peščen teren, prodam samo resnemu kupcu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Elitni četrt« št. 3429. (p Pozor stavbeniki in hiSnl posestniki! Dohavljam, polagam ln slružfm star« PAKKETE JOSIP BRLEČ L J u b u a n a KOLUDVIHiSKA 2S NOVI NASLOV: Frantiikanska 3 Telefon 45-13 8 Prodamo | kromimr-topinambur krma za prašiče, zajce ln kokoši po i L,. Sever & Komp LJubljana. PEGE IN I.ISAJ ram zanesljivo odstrani »Al HA« kremo UKOGtHIJ A KANL, Židovska ulica I. ZLOŽLJIVE STOIK za vrt ia zaklonišče, kakor tudi vsakovrsleu rezan in tesan les dobite t skladišču zadruge »Marnd« t Zi-vinozdravniški ulici za Cukrarno. I HRAMORJE prav gotovo pokonča, ie z lir.imorin zrni. Z navodilom v drogeriji KAN C, Židovska ul. 1. MARMORNA KREDA Bela ninrmorna kreda, kalijev karbonat 0, 0«, 000. 0000. . Plastiko). Siuteipomlc«. Karboli-nej • katran. Olje ta erniena stalno oa za-ogi: PtriRONAHA. Ljubljana. Ciril Metodova >5«, prej lyr-Seva. II PRAVE JUTA VREČE lepe prave juta vreče, dokler traja zaloga □ godno naprodaj. Pe-Ironalta. Ljubljano — Ciril-Metodova it. 55«, prej lyršcva. g RJUHE zvrstno ohranjene, ze-o ugodno prodani. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 331b. inni jeno pohištvo kupuje in prodaja trgovino »Ogled«, Mcst-ui trg 3. (1 voz z diro na gumijastih kolesih iu s peresi, nosilnost do 3000 kg naprnduj. Zajec, Vodnikova SO. PRODAM 2000 kg pšenične slame, povezane. Založnik Matija, Notranje gorice št. 7. Brezovica pri Ljubljani. (I ČEVLJE nove, sive, usnjene št. 35. prodam. Rihnr-jeva 17-1. (I odejo (Komclhoar) predvojno nerabljeno, zelo lepo, 100x140 cm za otroški) posteljico ali voziček prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3378. voz-zapravljivec nov. no peresih z gumi kolesi prodam. Poizve se v Smnrtnem ob Savi št. 11 (poleg cerkve. , (I obhajilna oblek a za dečka, bela, predvojno blago in nežna pelerino, gumi 8 svilo naprodaj. Ogled dnevna od pol 1 do pol 3. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3369. preki.if. za fi/ol se dobe pri Rnstohnr, karlovška e. št. 19. (1 bela deska obi.kkca zo prvoobhojanea nn. prodaj. Podiimbarskc-ga 39, šiška. (I KARIIJOLO dobile pri Gospodar; ski zvezi no Dunajski sli 29 in pa v Maistrovi ulici 10. (I GOLAZEN škodljivce, podgane, ščurke, stenice, molje, grinje, lesne črve le r mravlje, ribice, koči-če, miši, voluharje in brnmorje, uši, vrane, pokončajte. Hišno gobo uničite! Strokovna pojasnila in navodila liri-. Inž. Prezelj, Wol-fova ulica 3. (1 VITRINO še popolnoma novo za jedilnico ali salon, prodom. Jegličeva 9. MOŠKE ČEVLJE nove za šlriipae št. 42 ugodno prodom. Dre-nik Ivanko, Vodnikova 61. (1 3.20 m KAMOARNA sivega za moško spomladansko obleko s kompletno podlogo in nekaj metrov blaga zo moško perilo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3442. (1 PSENICNO SLAMO (ote.pe) prodam. Litijska cesta 11. (I MLIN ki melje s pomočjo vertikalno se vrtečih kamnov žito in druge pottrde predmete, sodo itd., z zojaničcno funkcijo prodam. Hitl-ko Privšek, Kolodvorska 7. | Denar | ISCEM POSOJILO 50.000 lir nli manj proti zemljeknjižnem zavarovanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posojilo« št. 3336. (d BiailHHRgB Vse denarne in trgovske pošlo Izvršim hitro, točno In solidno. Priporoča »c KUDOLF ZORE, Ljubljana, GledaliSka ulica 12 Tel. 38-10. ■■■■■■■■■■■■ O POSOJILIH na hiše, posestvo in poroštvo dobite informacije Ljnbljano, Beethovnova 15. levo, pn JUCO-KREDIT. (d Borza dela v Ljubljani nujno potrebuje za razna dela v Sevnici 20 ddavcev Prijave in informacije pri Borzi dola. SZpjmFZI I.VSTRUKCIJE NOVI TRG 5 Dijakom, ki težko uspevajo, nudimo za vse predmete, razrede in šole uspešno učno pomoč. Honorar nizek. Priprava za privatna izpite._(u I Knjige_B KUPIMO: Dom in svet. letnike 18SS—1907, 1909, 1915, 1916, 1024—1930, dalje Kinžgarjcvo in Cankar jevc zbrane spise, vezane. Ljudska knjigarna v Ljubljani, (k ZLATA KNJIGA DKKLITA IN ŽENE r dobi za 40 lir v vsoki knjigarni! Naredite veselje ljubljeni ose b il I Glasba j LASTNIKI CLASOVIRJEV I Poslužujte se telefon, ike številke 39-23. ki »okliče specialno tvrd-io za uglaševanjo ter popravila glasovirjev in harmonijev JURASKK. Zrinjskeg« cesta 7-1L, Ljubljana. HARMONIKE najbolje popravlja In uglnšuje po ugodni ce. ni A. Železni!:. Vrhni. ko. Stara cesta 51, go-stilna Oblak. harmoniko dioloniino. trivrstno »Zeleznik«. prodam. — Tršan. Poljunski nn-ip 40-1. (1 | Filatelija 1 ZNAMKE zbirko Jugoslavije po možnosti nerabljeno, kupim. Ponudbe upr. Slov.« pod »Kompletna« št. 3351. ZNAMKE kupim nerabljeno specialno zbirko Slovenije. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vcrigar« št. 3352. | Šiv, stroji 1 ŠIVALNI STROJ pogrezljlr — in k«»lo predvojno teT koinpl. samsko spalnico iz mehkega lesa naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3369. } (1 I Stroii_| STROJE IN STABILNE MOTORJE nove in rabljene — stružnice, vrtalne stroje, velike in ročne, brusilne stroje, varilne aparate več kompresorjev in stabilnih motorjev zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (x STROJE vseh vrst. pisalne, pradbene, za mešanje netonn. drobilce kamna, višinska kladiva, raznovrstne stroje za obdelovanje lesa, vrtalne, iu stroje za druge obrti kupim. — llinko Privšek, Kolodvorska 7. (\ POLJEDELSKE STROJE vseh vrst, rabljene, nerabljene in pokvarjene kupi llinko Privšek, Kolodvorska 7. I Kolesa I VEČ TRICIKLJEV in motorna trikolica v novem stanju, ori-cinal tovarniški izdelek, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (oo UGODNO NAPRODAJ damska in moška kolesa — izvrstne znamke. Merkur, Puharjeva št. 6, (oo lAvt^motorJ AVTOMOBILE IN MOTORNA KOLESA in tudi posamezne dele kupimo. Merkur. Puharjeva 6. (f MOTORNA KOLESA IN AVTOMOBILE in tudi stnre dele kupimo. Merkur, Puharjeva 6. (f FORDOVO KRMILO (volano) A model — brezhibno in Fordovo kolo brez pnevmatike proda llinko Pmšck. Kolodvorska 7, (f B Pohištvo | »SINGER« Kivolna stroja, prvi zelo pripraven za domačo uporabo v dobrem stanju, drugi krojaški z okroglim čolničkom, pripraven za šivilje zelo poceni prodam. Pred škofijo št. 19 (vprašati hišnico). (1 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv — boljše znamke prodam. Man-ilelčcva t-II (lrnovo). Vcrstovšok. (1 ŠIVALNE STROJE vseh vrst. rabljene in pokvarjene kupim. — llinko Privšek, Kolodvorska 7. ŠIVALNI STROJ v brezhibnem stanju, odličen moterijal, prodam za 4000 lir. llinko Privšek, Kolodvorska 7. patentna posteljne mreže, otomane, moderne kaučo in tote-Ijo nudi solidno ln ps nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 13 RADIO Philips in Orion, brezhibna funkcija, prodam. llinko Privšek, Kolodvorska 7, (i NJIVO vzamem v najem — imam semenski krompir in gnoj. Odškodnino dam v denarju ali pridelku po dogovoru. Ponudbe prosim nn: Zaloška cesta 24. (n + Umrl nam je nnš ljubljen! soprog, oče, brat in stric, gospod Jakob Bone služitelj davčne nprave Pogreb dragega pokojnikn bo v nedeljo, dne 23. aprila, ob 5 popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv, Križu. Ljubljana, dne 21. oiprila 1944. Žalujoči: Morija, soproga: Dnšnn. Miroslav. Marjan, sinovi, in ostalo sorodstvo. ,SL KINO »MATiCA« " 41 Senzncijonalnn varijetejska burka.,* Vratolomne akrobacije na trapezu... Plesne revije in moderna glasba . . , »Akrobat Seh-o-o-o-n« v glavnih vlogah: španski komik CIIAUUE HIVEL in lepa CLAltA TABODV Predstavo ob nedeljah: 10.SO, IS, 17 In It lEL KINO »SLOGA« 11U Prav zanimiva In zabavna zgodbica zakonskega problema Iz današnjih dni v krasnem TOBIS-fllmu 2Vct rokah te bom nosil ali Koliko veljajo obljube moSklh svojim nevestam pred poroko ...? Nazorni pouk za žensko — pa tudi za moško mladlnol V glavnih vlogah: Heli Finkenzeller, Hans Ntelsen, Wo)fgang Lukschy Režija: Kurt Hoffmann Predstave ob dolavnlklh ob IS, 17 In It V nedeljo še matineja ob 10.301 ,EL KINO »UNION*r MJ1 Je človek, ki je res celo življenje srečen? Na to vprašanje nam odgovarja film »Srečen človek« V glavnih vlogah: Evvald Balser, Viklor de Kovvo, Mario Landrock itd. Predstave ob IS, 17 In It MATINEJA DANES ODPADE1 KINO »KODELJEVO« letoton <1-U Grondioznn filmsko vizijo iz življenja slavnega zdravnika, dobrotnika trpečega človeštva »l*aracel8iis« Werner Kraus, Mothios Wicmonn, Annelies Reinhold, M. Urtel itd. Predstave ob nedeljah: 15, 17 In It KLOBUČARNA i« yflm gtrokovno osnazi, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoJa RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 38 Mikloiičeva cesta št. 12. (Nasproti hotela Enion) Zahvala Za izraženo sožalje in častno spremstvo, ki so nam ga izkazali ob izgubi dragegu očeta dr. Franca Čeha se najiskreneje zahvaljujeva Posebno zahvalo izrekava čč. sestram Zavetišča sv. Jožefa, osp. primariju dr. Valentinu "eršolu kot zastopniku Zdravniške zbornice ter ostalim prijateljem in znancem iz. Ljubljane, Jesenic in Ljutomera. Ljubljana, 22. aprila 1944. Sinova dr. Milan in Ferdo Čeh. + Dotrpela je naša zlata mama, babica iu prababica Marija Toncič roj. Smolnikar pos. in vdova po kiparju v 81. letu svoje starosti, pokopana bo na kamniških Žalah. Kamnik, Ljubljana 22. 4. 1944 Družine TONČIČ. EST, DR. ZAJEC in ostalo sorodstvo. PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA LJUDSKE TISKA V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji ortalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Ist.otako izvrši tudi vsa drnga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raz-nib velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbio, šolskih torbic in slišnih, pasov, de-namio, kovčkov in drngega galanterij, hlapa Vam nudi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas, CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! Dramsko gledališče Nedelja, 23. aprila, ob 15: »Slaba vest«. ; von. Nastop Milo Kačič-Koširjeve. C, od 21 lir navzdol. — Ob IS: »OgnJenU Izven. Ceno od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 21. aprila: Zaprlo. Opozarjamo na nastop Milo KaSIč-K šlrjeve v Anzcngrulierjevl Igri »Slaba vrst Igrala bo Gabrovo Liziko. Prodstuvu dauca, v nodeljo, ob 13. Operno gledališče Nedelja, 23. aprila, ob 18: »La Boheme«. l von. (lostovaujo Zlate Ojungjenčovi Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. Zadnjo gostovanje Zlato GJungJenfei bo v torek, 25. t. m. V kratkem bo premier« Masscnetni »Manon. s Hejbalovo v naslovni partij Lipuščkom kot Do Griouxom, Jankom Leseautom in Betcttom — ofetom. Muzika no vodstvo opere ima dr. Švara. Režiso O. Debovec, Koreograf: inž. 1'. Golovin. Frančiškanski oder Nedelja, 23. aprila, ob 17: .Sneguljka«, Oddajnlška skupina »Jadransko primor) RADIO LJUBLJANA Dnevul spored za 23. april: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Veseli zv0] za nedeljsko jutros vmes 8.30 Poročila slovenščini — 10 Poročila v nemščini — It). Prenos službe božje iz stolnice — 11.30 SI venska ljudska oddaja — 13 Opoldanski ku cert — 12.30 Poročila v nemščini in slovo ščini — 12.45 Nemški ljudski koncert Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nek; — 16 Koneort za vojako — 17 Poročila nemščini in slovenščini — 17.15 Koneo: plesnega orkestra vodi D. Provoršek — 17. 15 minut za podeželje, inž. fetrancer A Gozd in hudournik — 18 Filharmoničnl koi oert — 19 Ura pesmi — 19.30 Kaj prin.i; prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini 20.15 Veliki koncert za krajši čas — 22.1 Igramo za ples. Dnevni Rporcd za 21. april: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutrnn] pozdrav: vrne« 7.30 Toročila v slovenšf-ii — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnici napovod sporeda v nemščini in slovenščiii nato koračnica — 12 Opoldnnski koncert J 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini -12.45 Koncert malega orkestra pod vodstven A. Derinolja — 14 Poročila v nemščini -14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nora ščini in slovenščini — 17.15 Pisana P":« znbava bo vaša — 18.45 Segavo besede, Ki Lipah: Gledališko zgodbo — 19 Prenos VT1I sinfoničnega koncorla radijskega orkestr pod vodstvom D. M. Sijanca, I. del, lz uni onsko dvorano — 19.50 Poročila v »lovni ščini — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Na daijevanje prenosa sinfoničnega koncerti iz unionsko dvorane, II. del — 21 Vesel vi čer — 22 Toročila v nemščini — 22.10 Glai ha za lahko noč. Z Vrhnike Knjige >Sloven?eve knjižnicoc Ii >Svetove< se naročajo ali kupijo p<*a mezne na Podlipski cesti 9. Tam s tudi plačuje naročnina. Časopisi »Slovenec«, »Slovenski dom in >Domoljub« ee dobe takoj po prilic du jutranjega vlaka v trgovini Habi poleg šole. KONCERTNI KLAVIR prvovrstPn, po možnosti kratek, vz; memo v najem pod ugodnimi pogo. in prvovrstnim jamstvom, eventueln ga tudi kupimo. - Ponudbe na uprav kina jUniou«. Zahvala Vsem, ki so na kateri koli način počastili našega dragega Danila Močnika ga spremili na njegovi poslednji poti in ga obsuli s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Prav posebna hvala gre prevzvišenemu g. knezoškofu, gg. zdravnikom, bolniškim sestrum, sosedom, rojakom, pevcem iu gledališkim igralcem. Maša zadušnica bo v ponedeljek, 24. aprila 1944, ob 7.30 y cerkvi Srca Jezusovega. V Ljubljani, dne 22. aprila 1944. Rodbini Pišek in Klopčič. Vmm £1 Po dolgotrajnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, najboljši oče, dedek, brat, stric in tast, gospod Franjo Rus lesni industrijec v Splošni bolnišnici v Ljubljani, v starosli 6b let. , Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo 23. aprilu ob pol 16 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zudušnica bo darovana v župni cerkvi sv. Jakoba v petek 28. t. m. ob 7. Ljubljana, Loški potok, Zagreb dne 21. aprila 1944. Žalujoči: Ivana, soproga; ing. Jože, hon. prof.; Ciril, notar, pripravnik, sinova; Ljudmila, Marjn por. arh. Krainer, Stanislava, nlis. med., hčere - ostalo sorodstvo fiir »Ljudska tiskarna« Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarii —< lierauigeDer. lz' latell; Uit. Ježe Sodla Schrlltleiter, urednik: Janko ttalner.