• JANČE 1869
NARODNA ZAVEST IN TURNVERIN
Turške vdore so naznanjale gr-made na najvidnejših vrhovih, s ka-terih so tudi najboljši razgledi. Z Ljubljanskega gradu se vidijo proti vzhodu visoke zgradbe psihiatrične bolnišnice na Studencu, obdane z ob-širnim obzidjem, med drevjem se skriva fužinski grad, zadaj se sveti vi-soki pločevinasti dimnik vevške pa-pirnice in tovarne tapet, na levo so skladišča Petrola in žitni silos, zadaj se zarašča Kozjakov kamnolom vča-sih edinega kamna za zidanje teme-Ijev, malce na desno je Debni vrh, ki se je včasih imenoval Devin vrh po slovanski boginji Devi. Še bolj zadaj pa so Janče, ki so bile znane po na-rodni zavednosti že v drugi polovici prejšnjega stoletja, v času ustanovi-tve Južnega Sokola. slovenske telo-vadne organizacije po češkem vzoru.
Ustanovitelj češkega Sokola je bil Miroslav Tyrš, od Slovencev pa je bil zanj med najbolj zavzetimi Fran Levstik, ki je poslovenil telovadna povelja   in   za   telovadna   orodja
ustvarjal   slovenska   poimenovanja tudi po čeških predlogih.
Kot protiutež so ljubljanski nem-čurji ustanovili Turnverein. Nemci in nemčurji so vabili s službami in niz-kimi obrestmi za ponujajoča, bolj vsiljujoča posojila, mamili /adol-žene slovenske kmetc s posojili prek svojih, avstrijskih »rajfajznovk« — skoro bi upravičeno smeli reči prav v ta namen osnovanih posojilnic na na-svet vladnega denarniškega strokov-njaka Reifeisna. Vsiljevali so posoji-la, a ob najbolj neprikladnem času terjali vračilo. Kadar zadolženi kmet posojila ni mogel takoj vrniti, je nemčursko vodstvo pognalo grunt na boben, ga kupilo in naselilo nanj — nemčurja. Tako je bilo s ponemče-vanjem tudi v šolstvu, ko so ustanav-Ijali »šulferajnske« šole sicer za ma-lenkostno število nemčurskih ali nemških otrok uslužbencev na naši zemlji, v resnici pa za pritegovanje slovenskih otrok, da bi jih ponemčili.
Južni Sokol ni obetal nič, nudil tudi nič, gradil je le na narodni zavesti. Sodeč po junaškem dogodku pa je bila zavednost kaj močna.
Turnverein je v nedeljo, 17. maja 1869. leta priredil propagandni — Slovenci so bili prepričani, da je šlo za izzivalni — izlet na Janče, koder so z vzklikanjem svojih gesel in izzivanji do kraja izrabili potrpežljivost hri-bovcev, da so se morali hitreje vrača-ti, kot so prišli. Bežal je tudi uradni predstavnik oblasti, litijski glavar. Razvneti junaški kmetje so se lotili godbenih inštrumentov, ko pa so bili ti stolčeni, še turnarje", da so bežali nazaj skoz Besnico, čez Pečarja. Šiv-nik, kašeljski most — pa na Vevče. Kako so si pot zapomnili, ko so si glave varovali z rokami, je težko ra-zumpti, vendar so Vevče vendarle dosegli. Prvi begunci so v papirnici zavrteli telefon. Nastopila je konje-" nica, a poveljujočega častnika je s škarpe zadel kol. da je omahnil. Konj
7. zapetim častnikom je zdirjal, še prcden sopribežali poslednji turnarji txJ Zavoglja in Sostrega. S sabljami čez plečeta so dragonci ubranili »nemške pravice «
Klančarjev hlapec iz Podgrada je kasneje z vidnim užitkom vedno znova pravil, kako je bil po bobnu mahnil in je onomatopoetično po-snemal takratno revskanje bobna. Nič se ni branil še enkrat iti »dve leti sedet«. da bi le mogel še enkrat mah-niti po bobnu na Jančah.
Kogar so pograbili dvesto metrov tostran ali onstran ceste, je sedel dve leti, bolj oddaljeni pa le šest mese-ccv. Res pa je. da je po žgoči pole-miki in razbuiljivi gonji Fidelis Trpinc odstopil kot občinski odbor-nik ali celo kot poslanec.
O takih dogodkih nehote pomi-slimo na današnje »turnarje« na Ko-roškem, kjer npr. straži društveno hišo njihov oborožen mladinec.
HINKO VILFAN