Poitnlna platana d gctcrfn!
Stcv. 264
V ljubit oni, v lotelt, 17. noocmbca 1936
teto 1.
Uspeh dvodnevnega bombardiranja in včerajšnjega napada belih čet:
Nacionalisti so gospodarji
treh četrtin mesta Madrida
Rabat, 17 novembra. General Franco je telefonično sporočil v Burgos, da so nacionalistične čete že zavzele več madridskih ulic in da so že zasedle vseučiliško četrt in kmetijsko Solo. To je bil cilj njihovih operacij. Ker so zavzele to četrt, gospodujejo sedaj nad tremi četrtinami Madrida.
Radio postaja nadaljuje: s temi zavzetji so nacionalistične čete napredovale za 2 km roti središču mesta. Vladne čete so se naj-olj upirale pri Paseodoresu in so njihove izgube bile zelo velike. Poskus miličnikov, da bi prodrli pri Escorialu, ni uspel. Nacionalistične čete so tam še napredovale.
Ponoči so nacionalistična letala izvedla prvi nočni napad na tiste dele mesta, kamor še niso prišle nacionalistične čete.
Uradno objavlja poveljstvo nacionalne jun-te: Ob 16 so trije oddelki levega krila generala Varelle prekoračile reko Manzanares in zavzeli položaje, ki so jih dotlej branili nasprotniki. Ti trije oddelki so dobili naročilo, da morajo do večera zavzeti še ostale nasprotnikove položaje. Lahko se reče, da je odpor nasprotnikov v glavnem zlomljen na tem delu fronte.
General Queipo de Liano je sinoči razložil uradno poročilo nacionalne junte in nato rekel: Okoli 20 sem imel priliko raztovarjati se po telefonu z generalom Francom. Rekel mi je, da nacionalne čete še prodirajo in da se je sedaj začelo zasedanje Madrida.
Včeraišni boji
Avila, 17. novembra. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Napad vladnih čet se je začel včeraj s skrajne točke reke Manzanares proti po-
London, 17. nov. m. Knez namestnik Pavel in kneginja Olga sta se včeraj v spremstvu vojvodo in vojvodinje Kentskih vrnila v London z skupnega izleta. V soboto sta prebila v dvorcu Copisu na posestvu Kentskega vojvode, ki je oddaljeno 15 km od Londona. V nedeljo popoldne se je v dvorec Copis pripeljal z avtomobilom angleški kralj Edvard VIII. Na idiličnem posestvu Kentskega vojvode sta kralj Edvard in jugoslovanski knez Pavle prebila skupaj vse popoldne. Angleški kralj je to priložnost izkoristil, da se sestane s knezom Pavlom, ker je po programu naslednjega dne moral odpotovati na uradni obisk v južni Wales, v kraje, ki jih je gospodarska stiska zadnje čase zelo prizadela. Angleški kralj bo ob tej priliki obiskal vsa glavna mesta južnega Walesa, kjer mu vse povsod že pripravljajo veličasten sprejem.
Prihod kralja Edvarda VIII. v dvorec Copis in njegov sestanek s knezom namestnikom Pavlom, je v angleški javnosti izzval veliko zanimanje in ga je ta javnost sprejela kot izredno prijateljsko gesto kralja Edvarda proti knezu Pavlu. Ker je bil sestanek intimnega značaja, ga angleško časopisje ne komentira.
V soboto je knez Pavle z avtomobilom odšel iz dvorca Copisa v Windsor ter se je poklonil ma-
Jugoslavija na berlinski mednarodni razstavi
j Be!*r*d’. n®vemhra. AA. Septembra in oktobra 1 )J7 bo v Berlinu mednarodna lovska razstava. Naša država je prejela povabilo, naj na tej razstavi sodeluje Minister za gozdove in rudnike je izdal načelen s"*eP> naJ na tej razstavi tudi naša država sodeluje. V ta namen je pri oddelku za vrhovno gozdarsko nadzorstvo sestavil odbor strokovnjakov, ki bo skrbel, da bo naša država čim boljše zastopana. V odbor sta prišla tudi dva delegata osrednje zveze lovskih združenj.
Sodelovanje na tej razstavi bo pospešilo razvoj lovske trgovine, in tudi prometa, kar bo našemu gospodarstvu precejšnje koristi.
Pred dnevi se je vršila v Braunschweigu pred-konferenca, zaradi razgovora o pripravljalnih delih. Na tej konferenci sta sodelovala tudi dva delegata srednje zveze lovskih združenj.
Dvoje španskih poslaništev v Sofiji
Sofija, 17. nov. m. Zaradi dojjodkov v Španiji je španski poslanik na bolgarskem dvoru Carlos de Miranda opredelil za nacionalistično vlado v Burgosu ter ®b vsaki priliki izobeša^ na španskem poslaništvu v Sofiji zastavo burgoške vlade. Prvi tajnik španskega poslaništva se je pa izselil ter je odprl v neki zasebni hiši pisarno mark-Hsticno španske vlade. Tako se sedaj nahaja v Sofiji kar dvoje španskih poslaništev.
Belgrad, 17. novembra, m. Prihodnjo nedeljo bodo tele nogometne tekme za državno prvenstvo: v Belgradu, Jugoslavija : Concordija in Bask : BSK, v Zagrebu Hašk : Slavija (0), v Sarajevu pa Slavija (S) : Ljubljana.
kopališču San Izidor in to v odseku, ki ga drži z ene strani polkovnik Baron, na drugi strani pa polkovnik Telia. Ob 8 so vladni miličniki izvedli naskok na levem krilu pri Los Matadores, na desnem krilu pa pri Oarasteres. Nanje se je vsul ogenj iz strojnic bele kolone in vojaki so se morali umakniti. Borba se je nadaljevala pred pokopališčem San Izidor Nacionalistična letala so bombardirala utrdbe v Madridu. Tudi vladno letalstvo je bilo zelo živahno. Že tri dni lete lovska letala najnovejše konstrukcije in zelo hitra nad Madridom. General Molla še ni premestil svojega štaba, ki je ostal v Avili, sam pa je v neki okoliški vasi. Včeraj je imel novo konferenco z vsemi generali, da bi se konsolidirala fronta pri Madridu. Nacionalne čete so dobile ojačenja zaradi bližnjega napada.
Od 21.30 nacionalisti hudo bombardirajo središče Madrida. Tri granate so po vrsti eksplodirale blizu trga Cortez. V mestu se sliši grmenje topov.
Caballero se tolaži
Valencija, 17. novembra. Na vprašanje, kakšne vtise ima o v or ih operacijah, je predsednik vlade Largo Caballero izjavil, da Madrid ne bo padel. Madrid ne sme pasti, jc poudaril predsednik vlade. Španski narod ne mara fašizma. Vse-krako pa moramo vedeti, da Madrid nima nikaks-nega posebnega vojaškega položaja. Tudi če bi ga uporniki zavzeli, bi bilo lo samo moralnega pomena. Vojna se bo v saikcm primeru nadaljevala.
Dalje je Caballero dejal: Nihče ne sme dvomili o naši zmagi nad fašizmom, ker je ves naš narod sovražen upornikom in zato bodo tudi upornikj vojno izgubila.
uom angleškega kralja Jurija V., ki je kakor znano pokopan v znameniti katedrali v grobnici angleških kraljev.
Popoldne sta knez Pavle in kneginja Olga sprejemala številne svoje prijatelje iz visokih angleških krogov. Zvečer pa sta bila na večerji pri angleški kraljici Mery v njenem dvorcu.
Danes dopoldne bo knez Pavle sprejel v svojih prostorih v dvorcu Kentskega vojvode britanskega zun. ministra Edena, popoldne pa bo obiskal predsednika angleške vlade Baldvvina.
Budimpešta, 17. nov. o. Madžarski isti poročajo, da je italijanski zunanji minister grof Ciano pred svojim odhodom iz Budimpešte izjavil časnikarjem, da ni njegov obisk v madžarski prestolnici imel nobenega uradnega pomena in značaja. O vseh političnih vprašanjih, ki so važna za vse države Rimskega sporazuma, so se razgovarjali na Dunaju in jih tudi končnoveljavno rešili.
Listi zlasti odločno zanikajo vesti, ki so se razširile po evropskem časopisju zadnje dneve, da namerava Italija vrniti Madžarski državi Reko. O tem ne more biti govora, ker bi tako ravnanje ne prineslo nič koristi Italiji in tudi ne praktičnih koristi Madžarski.
Pač pa je res, da se je Italija odločila, da da Reko na razpolago Avstriji in Madžarski kot svobodno pristanišče. Z avstrijskim in madžarskim
Na vprašanje o možnosti zasedbe Balearskih otokov vzlic močnim utrdbam, je Caballero odgovorili, da ne bo španska vlada odstopila niti pedi tistega, kar ji zakonito pripada. Dodal je še, da se bo vojna nadaljevala vse dotlej, dokler se Španiji ne vrne vzeto ozemlje.
Madrid poroča
Madrid, 17. novembra. AA. Havas: Snoei jc madridska delavska radiopostaja, ki je že končala svoj program, objavila, da so nacionalisti prišli na periferijo mesta. Ista postaja je nato objavila, da med vsemi skupinami in strankami, ki branijo Madrid, prevladuje popolna soglasnost
Izve se, da je iz Odese krenilo 9 sovjetskih parnikov, ki vozijo voiini materija! v Španijo. Izve se, da je v Bilbao prišlo s transportom 36 boin-borderjev sovjetskega izvora.
Voino ministrstvo v V a lene rji je ob 22 objavilo tole poročilo:: Naše čete so danes pri Casa del Čampo izvršile več napadov tam, kjer so nacionalistične čete uspele prodreti. Naše letalstvo je močno bombardiralo ta odsek.
Popoldansko poročilo vojnega ministrstva pravi,.da so vlar’ne čete očistile okolico Casa Ve-lasgueza. Vladno topništvo je stalno bombardiralo nasprotnika. Nekaterim patrolam nacionalistov se je posrečilo prekoračiti reko Manzanares in so se nato razmahnile pri vseučiliški četrti.
Zvečer so nacionalistična letala bombardirala nekatere dele mesta in metala bombe z zažiigail-nimi pliini. Število mrtvhi in ranjenih je zcilo veliko. Najbolj sta bila bombardirana trga l.eon in Atoij, ki sta pred parlamentom. Ena stavba je bila popolnoma porušena.
Vesti iz Belsrada
Bolgrad, 17. novembra, m. Namesto dosedanjega kabinetnega šefa v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje Bore Miloševiča je postavljen za novega šefa dr. Rudolf Baričcvič, dosedanji kabinetni tajnik.
Belgrad, 17. novembra. AA. Po poročilu finančnega ministrstva so carinski dohodki centralnih carinskih blagajn znašali za prvo tretjino novembra ‘23,030.610 Din, kar pomeni za 2,005.779 Din ali 9.55 odstotkov več kakor v istem času lanskega leta.
Od 1. aprila do 10. novembra t. 1. so pobrali carin v znesku 470,105.040 ali za 26,292.789 Din več kakor v lanskem letu. V odstotkih je to 5.92.
blagom bodo v tem primeru na Reki ravnali tako, kakor ravnajo z italijanskim, ker je Reka že nekaj let svobodna luka. Toda tudi taka rešitev reškega vprašanja je zelo zapletena in bo treba daljšega razmišlanja, kako bi se to uredilo.
O Cianovcm bivanju v Budimpešti so sinoči izdali naslednje uradno sporočilo, ki ne vsebuje nikakih važnejših podatkov:
»Italiji nski zunanji minister grof Ciano je imel za časa svojega bivanja v Budimpešti ponovno razgovore z ministrskim predsednikom Daranv jem in zunanjim ministrom Kanyo. Razgovori so se nanašali na vse zadeve, ki v enaki meri inieresi-"ftjo obe državi. Vsa vprašanj,a so bila proučena v prijateljskem duhu ter je bilo ugotovljeno popolno soglasje v vseh zadevah, ki so bile predmet razgovorov«.
Vesti 17. novembra
Roosevelt pojde na vseameriške konference
v Buenos Aires in sicer se bo odpeljal tja na veliki ameriški križarki »Indianopolis«. Vseameriški kongres se prične 1. decembra v Buenos Airesu.
Habsburžani so najboljša rešitev za Avstrijo,
tako je boje voditelju avstrijskih legitimistov izjavil Mussolini. Mussolini jc tudi za vzpostavitev monarhije v Madžarski. Tako piše londonski »In-transigeant«.
Cesar Italije se bo imenoval po naimovejših vesteh italijanski vladar, ne pa kralj Italije in cesar Abesinije, kakor je bilo določeno v začetku.
Zlato tihotapijo iz Francije v Nemčijo, kakor kažejo aretacije na francosko-nemški meji zadnje čase.
Nove aretacije nemških državljanov v Rusiji
je kljub protestu nemškega poslaništva izvršila boljševiška policija. Vsega skupaj je dozdaj zaprtih 19 nemških državljanov.
Nogometna tekma med Nemčijo in Italijo, ki
je bila v nedeljo v Berlinu, je izpadla 2:2. Gledalo jo je čez 100.000 ljudi in šobile vse vstopnice ze vnaprej prodane.
Angleško-egiptovsko pogodbo je kljub opoziciji egiptovskih avtonomistov sprejela egiptovska poslanska zbornica.
Pogodbo med Nemčijo in Japonsko so baje podpisali v Berlinu. Pogodba se nanaša na sodelovanje v Tihem oceanu in je naperjena predvsem proti sovjetski Rusiji. Vest o tem je vzbudila'pre-cjšnje cejšnje razburjenje v Londonu.
Ogromne pomorske trdnjave ob Kielskem kanalu gradi Nemčija in bo z njimi lahko popolnoma nadzorovala plovbo v Severnem in Vzhodnem morju. Danska je popolnoma pod oblastjo teh utrdb.
Velik pretep v francoskem parlamentu je bil
v soboto ob interpelaciji nekega desničarskega poslanca glede notranjega ministra Salengroja, ki je bil med svetovno vojno obsojen zaradi bega in izdajstva na smrt.
Komunisti ne bodo smeli biti državni uradniki
po novem zakonskem načrtu, ki ga je sprejelo švicarsko upravno okrožje Basel.
Naš poslanik v Rimu Jovan Duoič se je vrnil na svoje službeno mesto po razgovorih, ki jih je v Belgradu imel s predsednikom naše vlade in zun. ministrom dr. Milanom Stojadinovičem.
40-umi delavnik bodo sprejeli po izjavi francoskega ministra za delo Lebasa, v francoski gradbeni in tekstilni industriji.
Baldwin se je ponesrečil z avtomobilom v bližini Londona. Njemu se ni zgodilo nič, pač pa avtomobilu.
Večje število trdnjav zgradi USA v severnem delu Marshalskega otočja. Zaradi tega so predvsem razburjeni Japonci.
Koperniku so odkrili spomenik na italijanskem vseučilišču v Bologni Proslave so se udeležili poljski in italijanski zastopniki ter odposlanci vseh večjih zvezdam v Italiji.
Spremembo ustave v USA zahteva amerikan-ska delavska zveza in sicer zlasti določila o vrhovnem sodišču, da ne bo moglo več razveljavljati socialnih in gospodarskih reform, kakor se je to zgodilo z več Rooseveltovimi zakoni.
Papež je sprejel kardinala Paccelija, ki se je
vrnil iz Združenih držav. Sv. Oče in drž. tajnik sta se dolgo časa razgovarjala.
Potrojene izdatke za vojsko v Avstriji izkazuje novi državni proračun, o katerem razpravljajo v stanovski zbornici. Ta proračun je od 86 milijonov šilingov v letu 1933 zrasel na 210 milijonov šilingov. Na vsakega Avstrnca pride 31 šilingov davka za vojsko.
Zaroto proti Kemal paši so odkrili v Carigradu in zaprli 44 elanov neke mohamedanske verske ločine, kateri brezverske reforme Kema-love niso po godu.
Letalec Mollison bo spet letel iz Londona v Capetown in sicer ob prvi polni luni, ker bo letel to progo brez pristanka.
Prestolni govor romunskega kralja na včerajšnji seji romunske zbornice, sc je nanašal na romlinsko zunanjo politiko, kii bo vztrajala pri sedanjem stanju državnh meja. Pri tem ji bo pomagala M7. Govor je vzbudil med posdanci in senatorji veMko navdušenje.
Novo policijsko šolo so odprli in ceilo blagoslovili! te dni v Sofiji. Te važne notranje politične slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki jugoslovanske policije, ki so na obisku pri svojih 'tovariših.
Boljševiški mobilizacijski načrt je ukradla in
ga prodala neki evropski velesili agentinja GPU bivša grofica Irena Mihajilovska, dolgoletna bolj-seviška špijonka, ta je bila pa v službi tudi drugih držav. Zaradi tega vlada v Moskvi veliko razbur-lenje.
Eden in italijanski poslanik v Londonu sta se
razgovarjala o prijateljskem sporazumu med Anglijo in Italijo. Če se bodo pripravljalna pogajanja za to ugodno iztekla, bo zunanji minister Ciano obiskal tudi London.
Leto 1937 bo leto miru in reda, tako je izjavil angleškemu časnikarju NVardu Priceu avstrijski kancler dr. Schuschnigg, ker se v>e države v Srednji Pvropi zavedajo, da se morajo pri sirem-Ijcnjiih za mir podpirati.
Poboji kristjanov v Beirutu
Beirut, 17. novembra, o. Včeraj se je začel veliki muslimanski post ramazan, ki je združen z velikimi slovesnostmi. Zaradi nemirnega položaja
Y	Siriji, ki vlada že vse leto od zadnjih uporov, je pri tem verskem slavju mohamedancev prišlo do izbruhov podivjanosti. Mohamedanski agitatorji os nahujskali na verskem zborovanju v mošeji Ba-sta muslimanske množice, da so začele razsajati po cestah in ropati inozemske trgovine ter hiše domačih kristjanov. Mohauiedanci so v skupinah korakali proti krščanski četrti ter spotoma razbijali in plenili. Policijski oddelki so bHi v začetku prešibki, da bi ustavili divjajoče Arabce in so morali poklicati na pomoč vojaštvo. Med tem so mohauiedanci opustošili precejšen del krščanske
Italijanski zunanji minister na poti skozi Ljubljano
Ljubljana, 17. novembra.
Danes zjutraj se jc peljal skozi Ljubljano italijanski zun. minister grof Ciano. že sinočnji listi so javili, da sc je sinoči odpeljal iz Budimpešte. Pripeljal se jc preko Čakovca in Pragerskega v Ljubljano ter takoj nadaljeval pot v Italijo.
Zjutraj ob 5.42 je prispela na ljubljanski glavni kolodvor posebna izvidnica, ki je bila sestavljena iz lokomotive in enega salonskega vagona.
V	njem so bili samo varnostni organi. Ko jc pripeljala izvidnica na postajo, so skočili iz nje ome-
njeni potniki ter se sprehajali okrog kompozicije. Pot pet minutnem postanku je izvidnica nadaljevala pot proti Rakeku. Iz postaje je izvidnica odpeljala ob 5.49. Ob 5.53 je nato prispel redni brzo-vlak, v katerem je bil priključen dolg salonski voz italijanskega zun. ministra. Okna v vozu so bila zastrta in skoraj ves del voza jc bil zatemnjen. Grof Ciano je ie v naprej odklonil vsak oficielen »prejem in zato ni bilo na kolodvoru razen radovednih novinarjev nikogar, ki bi se zanimal za ministrov prihod. Po običajnem postanku je vlak nadaljeval vožnjo proti Rakeku.
mestne četrti, pri čemer je bilo okrog 30 kristjanov ubitih. Krščanski Arabci so se za to dejanje maščevali ter nekoliko pozneje napadli mohamedansko četrt, kar je dalo znamenje za splošno zmešnjavo po mestu, zlasti, ker so muslimani začeli požigati tramvajske vozove in avtomobile. Vojaštvu se je šele po večurnem naporu posrečilo vzpostaviti deloma mir.
Zadnje zlato iz španske narodne banke odvaža pobegla španska vlada v Valenciji in ga spravlja na varno čez mejo v Pariz.
Osem nemških leial se je spustilo pri nas zadnje čase zaradi megle in zaradi pomanjkanja bencina. Letala so bila vojaška in so imela preoblečene vojske posadke. Letela so v Sofijo.
Sestanek kneza namestnika Pavla z angleškim kraljem
Reka - avstrijska in madžarska prosta luka
Ali je Planica za 20 let
preuranjena ZSP odgovarja Šramlu
Ljubljana, 17. novembra.
V	nedeljski številki prinaSa beljjrajsko »Vreme« razgovor z Bogom Šramlom o Planici. V tej izjavi je Bogo Šramel postavil v glavnem tri trditve in sicer: 1. da je smuško skakanje in smuško letenje en* in ista smuška disciplina z dvema različnima nazivoma; 2. da verificirani tekmovalci ne bodo mogli nastopati v Planici, ker bi jih FIS-a odnosno pristojne zveze morale zaradi tega diskvalificirati in 3. da je zamisel Planice preura-njena za 20 let.
Danes je Združenje smučarjev Planica poslalo belgrajskemu »Vremenu« odgovor na to izjavo. V tem odgovoru pravi USP, kolikor nam je znano, da je med skakanjem in letenjem temeljita razlika ter to razliko tudi na kratko obrazloži; dalje dokazuje USP, da zaradi nastopa v Planici ne more zadeti diskvalifikacija nobenega tekmovalca. Kar se tiče Šramlove trditve, da je prišla Planica 20 let prezgodaj, pravi USP v omenjenem odgovoru: »Naše mnenje je, da so vsi veliki problemi, vsa velika odkritja v svetu prišla prej, predno so jih mogli vsi razumeti. Proti prvemu pojavu že-
Davica in škrlatinka
Ljubljana, 17. nov.
Davica in škrlatinka se v zadnjih tednih zopet pojavlja v nekoliko večjem številu, bolnišnica je prenapolnjena, mestni fizikat pa je preobložen z razkuževanji stanovanj in šol. Na žalost se ugotavlja, da mnogi starši obolelost otroka oblasti enostavno zataje ter kljub sumu o nalezljivosti obolenja ne kličejo zdravnika.
Bolezen zatajijo predvsem zaradi tega, da bratje in sestre obolelega nemoteno posečajo šolo, da ni proglašen nad njimi kontumac, in da oče lahko hodi v službo Ne zavedajo se, da s tem postopanjem ogrožajo zdravje in življenje sošolcev in otrok onih, ki so z očetom vred zaposleni v istem uradu ali delavnici in s tem brezvestno škodujejo soobčanom.
Taka brezobzirnost	je vredna	naj6trožje graje
in	bo oblast	v nadalje	vse krivce	upravičeno pre-
dala kazenskemu postopku.
‘Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni predvideva za prestopke denarno kazen do Din 5000 oziroma zapor.
Mesini fizikat apelira na javnost, naj ga podpira pri zatiranju nalezljivih bolezni, na starše pa, da	kličejo k	vsakemu sumljivemu	primeru angine,
ki	more biti	prvi znak	škrlatinke	oziroma davice,
svojega zdravnika, ki prijavi takoj vsako nalezljivo obolenj« pristojni zdravstveni oblasti, da odredi potrebne ukrepe za sprečenje nadaljnega širjenja bolezni
Slovenske tiskovine zahtevamo!
Maribor, 16. novembre.
Te dni so začeli naši denarni zavodi dobivati sod Ptivtligirane agrarne banke tiskovine, ki so potrebne za likvidacijo kmetskih dolgov. Na veliko začudenje vseh so pa ie tiskovine — v cirilici. Velilko denarnih zavodov je slorilo edino pravilno, kar je balo v takem slučaju za storiti: vrnilo je tiskovine agrarni banki z zahtevo da pošlje nove v slovenščini in latinici. Tudi ostalim zavodom predlagamo, da tako napravijo, da tiskovin v cirilici ne sprejmejo ter zahtevajo druge, slovenske. V smislu ustave imamo to pravico. Povrhu pa ie tudi potrebno, da so tiskovine razumljive našim ljudem že zaradi pravilne ureditve predmeta samega, kii je že itak dovoli kompliciran. Povrhu vsega niso te tiskovine nikaik monopol. PAB n-aij jih da tiskati v Sloveniji, da bo tudi slovenski tekst pravilen.
Sumlfiv požigalec prijet
Begunje nad Cerknico, 15. nov.
Naša vas in njena okolica je bila v zadnjih letih pozori šče večkratnih požarov. Kar na lepem, v mirni noči, ko so ljudje trdno spali, so se zdaj iz tega, zdaj iz onega poslopja dvignili ognjeni zublji in uničili vse. Ljudje so zaman ugibali, kako naj bi požari nastajali, tudi močne straže so bile zanman.
Pred dvema letoma je začelo goreti pri Andreju Bombaču v Kruščah. Ker ima vas le par hiš in ni gasilcev, je seveda kozolec popolnoma pogorel. Pogorelec je bil zavarovan pri Vzajemni in je dobil zavarovalnino v znesku 15.000 din. — Postavil si je nov kozolec.
Letos, meseca julija pa je požar zopet izbruhnil in pogorel mu je skedenj. Zepot je dobil izplačano zavarovalnino. Toda oblastem se je zdelo sumljivo in so proti njemu uvedli preiskavo. Toda kmalu so ga izpustili. Pa se je jx>leg Vzajemne zavaroval še pri Slaviji za 10.000 din. "
Toda 2. novembra, ko jje bil že postavljen nov skedenj, so iz njega spet švignili plameni in Bom-bau je zopet pogorelo. Po tem požaru naj bi dobij zavarovalnine 25.000 din Seveda so ljudje začeli šušljati o teh požarih in nekaj dni po požaru so cerkniški orožniki moža zopet aretirali in privedli v sodnijske zapore in je proti njemu uvedena ponovna preiskava. Kakor na Dravskem polju ...
Ne Latinci Slovenci!
- ampak
leznice so n. pr. nastopili celo profesorji ter *o zahtevali, da se železnica prepove. Polet • Zeppelinom preko oceana so še leta 1911 smatrali za utopijo. Na kakšnem položaju pa bi bila Jugoslavija, če bi smuško letenje odkrili na Norveškem ali vsaj v Nemčiji? Naj nam gospod Šramel pove, kdaj bi naii tekmovalci mogli doseči rezultate, s katerimi bi se vsaj približali onim rezultatom, ki bi se tam postavljali. So ljudie, ki niti v 20 letih ne bodo mogli ali hotela razumeti vsega tega, kar je pokazala Planica; so pa, hvala Bogu, tudi drugi, ki vidijo pravo vrednost tega problema in ki vedo, kaj je njihova dolžnost. Mi nimamo več volje ne želje, da se spuščamo doma v kakršnokoli borbo okrog Planice. Za nas so mnogo važnejši problemi v inozemstvu, to je tam, kjer se bo vprašanje Planice tudi rešilo.
Življenje vsakega naroda ima veliko število problemov, ki so vsi za ta narod enako važni. Bilo bi samo treba, da se za vsak problem najdejo pravi ljudje, ki bi ga reševali. Če pa teh ljudi ni, zakaj bi morali zaradi tega propasti tudi oeni problemi, za katere imamo delavce!«
Ljubljana, 16. nov.
Na občnem zboru Društva slušateljev juridič-ne fakultete v Ljubljani, ki se je vršil 14. novembra v zbornici na univerzi, sta nastopile dve vrsti akademikov. Prva je trdila, da se naj izda — oziroma predlagala je to — 6tovar srbskih pravnih izrazov ter njih pomen v slovenščini, torej pravniki srbsko-sloven, slovar. Njegovih določil naj bi se držali povsod: pri prevajanju zakonov,_ uredb, pa tudi v domačem življenju naj bi pristni slovenski izrazi nadomestili vedno pogostejše srbske. Ore tukaj za čistost jezika in, da se najprej izčrpa vse njegovo bogastvo dvoumne izraze (zakon za latinski lex in matrimonium) se pa naj rabi med pravniki znani in odgovarjajoči terminološki v latinščini. Bati se je namreč, da bodo slovenski juristi, »omiki hočejo biti samo praktiki, ugrabljali besede, ki so jim v trenutni zadregi ravno na jeziku in se bodo na ta način kar sami po sebi — radi čitanja skrb-skih knjig — uporabljali vedno pogosteje 6rbske izraze.«
To je velik predlog »slovenistov«.
Proti temu so odločno nastopili »Jugoslovani«, kakor so se imenovali, ter trdili, da bi se ob rabi latinskih izrazov polatinili. sicer pa samo jx>srbili. Pa je baje tudi bolj praktično, če rabimo besede: brak, uvreda, zakačiti in še innogo takih,
kakor kaj drugega. Nekateri teh zagovornikov Se ni imelo jasnih pojmov o narodu, narodnosti, državi, državljanstvu itd. in je bilo treba — juriste — na občnem zboru šele učiti. Ti so kar za to, da jemljejo besede iz srb&kega pravnega slovarja. Ce pa bi pogledali, ali so tudi Srbi vzeli kak izraz iz slovenščine, bi našli pač mogo nemših, turških in arabskih, svojega pa nobenega. Načelo tistih, ki nočejo biti samo »praktični juristi-, ampak tudi zavedni Slovenci, in nekdo povdaril: »Mi nočemo postati Latinci, mi nočemo postati Srbi, mi hočemo ostati Slovenci.«
Kamnik dobi novo klavnico
Kamnik, 17. novembra.
S prodajo ®tare klavnice, ki že ni več zaslužila tega imena, ne po svoji opremi in ne po obsegu, je ostalo vpraianje, kje in kakšna bo nova in •eveda, koliko bo stala. Začasna uprava, ki je izvedla sklep bivše redne uprave o prodaji, je pravočasno začela misliti na rešitev tega vprašanja. Za dve leti bo kupec stare klavnice, gosp. Anton Knaflič, poskrbel za provizomo klavnico, toda dve leti mineta kmalu in tedaj bo morala biti nova klavnica že pripravljena za obrat. Sedanji načrti predvidevajo, da bo stala nova klavnica pod novotrškim mostom poleg Fleretovega vrta. Bo moderno urejena z vsemi napravami, ki jih zahtevajo higijenski in tehnični predpisi, bo
tudi dovolj prostorna, tako da bo zadostovala za deset mesarjev, s čimer bi bilo to vprašanje rešeno vsaj za bodočih 50 let. Seveda zgradba ne bo poceni, računajo na kakih 400,000 Din, manj torej še vseeno, kakor pa je stalo naše kopališče, seveda če ne bo iz teh tisočakov nastala taka harmonika kakor pri kopaliških.
Dosedanji sklad za novo klavnico znaša 10 tisoč Din, v ta sklad pride tudi kupnina za »taro klavnico, tako da bo sklad narastel na 50.000 Din. Naši občinski možje eo optimisti in računajo, da jim bo ob koncu proračunskega leta od proračuna nekaj ostalo in od tistega, pravijo, da bodo polovico dali vsklad za Manico, polovico pa v sklad za regulacijo mesta, kar moramo tudi pozdraviti.
Protest slov. kolesarfev
Maribor, 16. novembra.
V	Sloveniji imamo vse predpogoje za razvoj kolesarskega športa. Nikjer v državi ni kolesarjenje tako razširjeno kakor pri nas. Na Dravskem polju Ln v mariborski okolici ima gotovo skoraj vsak drugi človek že svoje kolo, isto je na Gorenjskem in v ljubljanski okolici. V takih razmerah bi moral imeti kolesarski šport čisto drug obseg, kakor go zavzema ter bi moral poslati najbolj popularna športna panoga med' Slovenci. V resnici pa je ravno nasprotno — število športnikov — kolesarjev nazaduje od leta do leta. pri vsaki tekma jih je manj Pri prireditvah, kjer je pred nekaj leti še nastopalo več desetin tekmovalcev, jih je danes kvečjmu še pet, pa še to so samii stari športniki, dočim naraščaja ni nobenega. Prav isto je z gledalci. Včasih so prisostvovali kolesarskim tekmam na cilju tisoči, danes se ljudje zanje skoraj ne zmenimo Cisto gotovo leži krivdo na propadanju slovenskega kolesarskega športa pri vrhovni instanci — kolesarski zvezi v Zagrebu. Iz nera-
Kolesarji v Touring klub!
Ljubljana, 17. novembra.
Na drugem mestu prinašamo poročilo iz Ma ribora, iz katerega je razvidno, kako propada naš kolesarski šport. Iz jsoročila je razvidno, da je zagrebška kolesarska zveza na ljubo svojih prijateljskih zvez z nekaterimi funkcionarji kolesarskega športa v Sloveniji razpustila mariborsko jx>dzvezo, ter področje mariborske pod zveze priključila področju Ljubljane. Pred nedavnim pa je razpustila še ljubljansko podzvezo Na ta način je organizacija kolesarskega športa v Sloveniji takorekoč popolnoma razbita. Ne moremo namreč f>riznati neznosnega stanja, ki vlada v tej panogi športa Klubi morajo občevati direktno z zvezo, ki ima, kakor rečeno, svoj sedež v Zagrebu. Brez vmesne instance dela zveza kar hoče Kaj želi zveza slovenskemu kolesarskemu športu, pa se vidi najbolje iz tega, da je zveza kljub enodušnemu protestu vseh slov. kolesarskih klubov razpustila podzveze in klube podredila naravnost Zagrebu.
Dejstvo je, da je kolesarski šjx>rt — posebno kvantitativno — najpopularnejši šport v Sloveniji. Zato je vsekakor treba kaj ukreniti, da se propadanje tega športa zavre in da se da kolesarskemu športu v Sloveniji nova, solidnejša jjodlaga — če treba Hidi brez zagrebške zveze. O vseh teh problemih bodo rapravljali drevi predstavniki kolesar skega športa na Štajerskem, ki se zberejo v Mariboru na poseben sestanek.
Izrabljamo to priliko in hočemo v tej stvari, ki jo že dalje časa opazujemo, ijovedati svoje mnenje. Nesp>orno je, da je treba organizirati kolesarski šport v Sloveniji v enotno organizacijo, ki bo dovolj močna, da vzdrži borbo z Zagrebom. Da se izognemo vsaki medsebojni lokalni rivaliteti, bi bilo dobro, če se zatečejo kolesarji j>od okrilje po-
j>olnoma nove — vsaj za kolesarstvo nove — organizacije kjer so absolutno na vse strani nepristranski ljudje. Po našem mnenju bi bil za to najbolj primeren Jugoslovanski Touring klub, ki obstoja	v Jugoslaviji	že od	leta 1926. V	tem klubu
naj bi	se kolesarji združili	brez ozira na	zagrebško
zvezo	in brez ozira	na to,	ali je Touring klub član
zveze	ali ne. Ce je	treba,	kar vsekakor	bo. naj se
Touring klub včlani potem v zagrebško zvezo — seveda pod gotovimi i>ogoii Ce bodo kolesarji enotno organiziram v tem klubu, bo klub kot predstavnik vseh slovenskih kolesarjev pač lahko tudi pred zagiebško kolesarsko zvezo primerno nastopil in pridobil za naše kolesarje vse one pravice, ki jim gredo.
Marsikdo bo morda to zamisel sprejel s skepso. Toda. kdor ve, da je Touring klub zbral okrog sebe že velik del avtomobilistov ter še več motociklistov ter veliko kolesarjev in kdor ve, da imajo vsi ti organiziranci od kluba res koristi, ta bo potrdil, da je opravičeno upanje; da se bodo pod vodstvo te organizacije zboljšale razmere tudi v kolesarstvu.
Brez ozira na lokalne koristi (popust pri gostinskih podjetjih, f>opust pri nabavi kolesarskega materijala, cenena nabava dokumentov za prestop meje) postanejo kolesarji avtomatično člani mednarodne zveze Touring-klubov s sedežem v Bruxe-llesu. V tej mednarodni zvezi je včlanjenih doslej okrog 8,000.000 pripadnikov, kar predstavlja eno najmočnejših mednarodnih šjx»rtnih organizacij. To je torej organizacija s svetovnim območjem in z ugledom, ki g_a ima malokatera druga mednarodna organizacija, jasno je, da bo taka organizacija tudi v Jugoslaviji lahko v polni meri priborila in ščitila kolesarjem pravice, ki jim gredo.
Dva tatinska glavarja -konfidenta
Ljubljana, 17. novembra.
Pred malim senatom, ki mu je predsedoval g. Ivan Brelih, se je dane« ob 9 dopoldne pričela velika razprava proti 12 obtožencem, ki jih je državni tožilec obtožil zločinstva in prestopka raznih tatvin in vlomov. Na zatožno klop se je vsedlo osebno le 8 obtožecev, proH 3 je izdana tiralica, ker so f>obegnili, eden obtoženec pa je iz Dolnje Lendave pisal: »Slavno sodišče! Ne morem priti, ker nimam denarja. Sodite me!« Ta tatinska družba je letos aprila in maja izvršila samo v Ljubljani nad 10 vlomov, dalje pa več vlomov na Dolenjskem. Prvi obtoženec, Stetan Cigan, 24 leten delavec, je bil glavar eni vlomilski in tatinski skupini Obtoženec Ivan Kunstek, 34 letni krojaški pomočnik pa drugi skupini a obe skupin sta se druga drugo ]xxlpirali, a hkratu sta oba fungirala pri policiji delno priznavajo svojo krivdo. Ta družba je bila zelodrzna. Okradla je med drugimi nekega dvornega svetnika v pokoju in nekega odvetnika, ki je znan kot dober zagovornik kriminalnih nesrečnikov. Tega je družba okradla za lepo zimsko suknjo in drago obleko in je imel g. zagovrnik okoli 3000 Din Škode. Tatovi so nakradli raznega blaga
v skupni vrednosti 25.500 Din. Največ tatvin in vlomov so izvršili meseca ajwila.
zumljivih razlogov dela ta zveza-že leta sem razvoju kolesarskega športa med Slovenci same ovire. V Mariboru je poslovala kolesarska podzveza, ka je veliko napravila za povzdigo te športne panoge na Štajerskem. Zveza jo je enostavno razpustila na ljubo enemu bivšemu predsedniku mariborske podzveze, katerega so klubi zaradi nešportnega delovanja vrgli. Ker je bil slučajno ta mož v prijateljskih odnosa,jih v nekaterimi vodilnimi člani zvezne uprave, so njemu na ljubo raz-flfjali mariborsko podzvezo. Mariborske klube so nato priključili ljubljanski podzvezi. Sedatj je tudi ta prišla v nemilost ter je zagrebška zveza še njo razpustila. Ker se s takim postopanjem enostavno uoiia naš kolesarski spori, ne morejo slovenski športni delavci takega ravnanja več dopuščati, /.aradi tega so sklicali sestanek kolesarskih športnikov in športnih delavcev, ki so bo vršil drevi v Mariboru. Sestanek bo ob 20 v hotelu Za-morc Na njem se bo razmotrivalo, na kak način bi se slovenski kolesarski šport otresel škodljivega zagrebškega voruštva ter bi se mu omogočilo zopet nemoteno udejstvovanje.
Med ameriškimi rojaki
V	Akronu so delavci v tovarnah prenehali s stavko m zopet redno delajo. Med 3000 delavci, ki 60 tu služili kruh po tovarnah je tudi precej Slovencev.
Iz Clevelanda je nek prijatelj »Ameriškega Slo venca« pisal temu listu takole o fiorokah: »že več let sem v Clevelandu, pa nisem še nobeno leto videl toliko jiorok. kakor letos. Tukajšnje ženitve se precej razlikujejo od starokranjskih. tno se mi pri teh ženitvah prav nič ne dopade in to je tole: Vse preveč rojx»tajo po ulicah, da izgleda vse skoro tako kot pustne šeme v starem kraju. Kadar vidim tako parado, ko trobijo in vlečejo stare ponve po ulicah, si mislim: »Ha, le trobite in se kažite. Morda čez nekaj tednov bodo ponve ropotale po hiši.«
Med ameriškimi Slovenci je zadnji fmesec smrt precej hitro kosila:
Iz Vinjega vrha pri Semiču je bil doma J. Simonič ki ie nagle smrti umrl v Oaklandu. V Ameriki je bil 27 let in sedaj zapušča tam svojo užaloščeno ženo in ortoke Bil je delavec v zičarni.
Od Rovt pri Planini na Notranjskem seje preselila v večnost Frančiška Troha, rojena Dolenc. Povozil jo je avtomobil. Umrla je že nekaj ur po avtomobilski nesreči, v starosti 54 let.	S®
Iz vasi Oriče v fari Moravče Se je pred 33 leti preselil v Ameriko Ignac Terbič. Pred kratkim je umrl v Clevelandu, star 59 let.
Iz Novega sela pri Kočevju je umrl v Ameriki v Detroitu Jožel Obranovič. Zadela ga je kap, ko je čakal na ulici na cestno železnico. Doma v domovini mu živita še dve hčeri, v Ameriki pa dve sestri in žena.
Iz Kandarše, fara Vače pri Litiji, je bil doma
Jernej Vidergar, ki je 12. oktobra umrl v Milwa-ee-ju v Ameriki Bil je 30 let Amerikanec.
Iz Žirovnice na Gorenjskem je umrl v Hibbin-gu Frank Lunka. V Hibbingu zapušča ženo, dva sina, hčer in brata, v Clevelandu pa mu živi druga sestra.
Rojak Jožef Rus. ki živi sedaj v Elv-ju, 6e je pred kratkim podal na lov s svojo družbo. Po nesreči se je krola, ki jo je izstrelil nek njegov tovariš na zajca, odbila od kamna in zadela Rusa naravnost v oko. V bolnišnici v Virginiji so mu odstranili oko.
Naša koncertna ..kultura"
M*
Drezdenski godalni kvartet in g. Mahkota.
Ljubljana, 17. novembra.
Tale podnaslov je tako rekoč kemična formula kulturnega škandala svoje vrste, ki se je zgodil pretekli petek na koncertu Dresdenskega kvarteta v Filharmonični dvorani v Ljubljani. Kot vsaka formula je tudi ta za nepoučenega človeka težko umljiva, zato moramo predvsem razložiti nje elemente in pojasniti njih medsebojno zvezo. Dresdenski kvartet je eden najboljših nemških godalnih kvartetov, ki koncertira z uspehom po vsej Evropi in je bil že lansko leto tudi v Ljubljani z navdušenjem sprejet. G. Mahkota pa stoji v formuli napol kot abstrakcija, napol kot konkretna oseba. On je namreč prvič tipični zastopnik tiste družbe, ki si lasti neke vrste monopol našega glasbenega življenja, ki pa ima opraviti z glasbo kot umetnostjo prav malo ali pa sploh nič, in ki je prav ta njena nesposobnost glavni vzrok propada — kdo bi si ga upal tajiti? — naše glasbene kulture. Drugič pa ima g. Mahkota poleg vseh ostalih svojih fu.nk-cij pri gledališču. Glasbeni Matici in Filharmonični
Če cigan pazi na voz in konja..
Ljubljana, 17. nov.
V	ponedeljek popoldne je prjslo do prav zanimive dogodivščine v Marmontovl ulici. V ulico se je na vozu, v katerega je bil vprežen kouj, pripeljal postaven posestnik iz Škofljice. Je to obenem pekovski mojster, ki ga pozna Škofljica z vso okolico. Na vozu je imel med drugim tudi devet vreč bele moke, eno aktovko in še nekaj drugih stvari. V Marmontovi ulici je imel opravka v neki hiši Seveda pa voza z omenjenimi stvarmi ni mogel pustiti na cesti brez varstva. Ogledoval se je okrog in končno iztaknil nekje nekega — cigana Njemu je poveril svojo vprego z vrečami vred, sam pa je odšel v hišo. V hiši se je zadržal kakih 10 minut Ves zadovoljen se je zopet pojavil med vrati in stopil na ulico. Tedaj pa je bilo njegovega zadovoljstva na mah konec: pred hišo namreč ni bilo več cigana, z njim vred pa je izginil tudi konj, voz in vse, kar je bilo na vozu.
Cigan se ie torej kralKomalo vsedel na voz, zavihtel bič in oddrdral. Boljšega posla — tako si je cigan najbrž mislil — gotovo še ni opravil. Gospodar mu je kar sam izročil vse skupaj. Bilo se je treba le vsesti na voz in se odpeljati. —
Medtem, ko je cigan jadrno drdral po mestnih ulicah, je pekovski mojstei tekel na najbhžjo policijsko stražnico. V eni sapi je povedal, kaj se je zgodilo. Policijski aparat je stopil v akcijo, tako_ so bili o dogodku obveščeni vsi stražniki. Stražniki so seveda »vzeli na piko« vsak voz, na katerem je bila kaka vreča. Vse vozove so opazovali zaman; že je kazalo, da jo je cigan, srečno odkuril iz mesta. Nenadoma pa službujoči stražnik na Št Jakobskem trgu zagleda, kako se je iz stranske ulice pripeljal enovprežen voz, s katerega se je vesplo režal ciganski obraz. Stražnik je takoj vedel, s korr. ima opraviti Ko je stražnik voz ustavil in takole malo pobaral gosf>oda cigana, od kod so se pripeljali, so bili gosj>od cigan hudo užaljeni. »Kaj, jaz. da sem hotel to kam odj>eljati. Le kupit sem šel nekaj. Ker pa voza nisem smel zapustiti, sem se pač peljal. Kaj bi hodil peš, ko sem imel voz Sedaj ga peljem pa nazaj.« Stražnik pa je bil drugega mnenja in gosnod cigan se niso peljali »nazaj« marveč na policijo. Tudi tam so bili mnenja, da se gosfMKl cigan niso peljali samo nakupovat marveč so hoteli napraviti malo daljši izlet ven kani iz mesta, da bi tam stvari odložili.
družbi tudi vodstvo koncertne poslovalnice Glasbene Matice in v tem svojstvu je on neposredno Odgovoren za to, kar se je na omenjenem koncertu zgodilo.
Zgodilo pa se je naslednje: g. Mahkota je ukrenil vse potrebno, da ne bi visoko kvalitetni koncert Dresdenskega kvarteta preveč motil globoko dobičkanosnih predstav nemškega filmskega šunda, ki se večinoma vrti v »koncertni« Filharmonični dvorani. Da bi se lahko še vršila filmska predstava ob četrt na deset, je bil začetek koncerta proti vsaki navadi določen na pol osmih; to je bilo pa naznanjeno na tak način, da je velik del občinstva prišel šele ob osmih in motil s svojim prihajanjem koncert. Toda to ni motilo g- Mahkote, ki je že prav težko čakal konca koncerta. Njegova rahločutnost in tenkovestnost namreč ne m prenesla očitka, da je on pustil čakati občinstvo, ki je prišlo na filmsko predstavo ob četrt na deset, zunaj v mrazu in dežju. Zato je dal po slugi pobrati izvajajočim pulte, tako rekoč komaj so vstali izza njih, in dal na ta način njim in številnemu koncertnemu občinstvu nekak consilium abeundi. Morda je celo dal umetnikom prijateljski nasvet, naj nikar več ne dodajajo. Toda navdušenje občinstva ob koncu koncerta je bilo tolikšno, da se mu gostje umetniki, ki se jim je tako ravnanje od strani prirediteljev koncerta upravičeno zdelo za malo (tako najbrž niso nikjer drugje v Evropi delali z njimi), niso mogli upirati, pa tudi niso hoteli, ampak so prav radi in ostentativno dodali še en stavek Haydnovega kvarteta. Tako so pulti prišli nazaj na oder, g. Mahkota, ki je moral dati dober zgled in odšel že prvi skozi dvorano, pa se ni vrnil več.
Vse to je bila huda blamaža pred tujimi umetniki- Drugič je bilo to neodpustljivo ravnanje s koncertnim občinstvom, kise bo maščevalo samo od sebe. G. Mahkota je odšel s koncerta res malo prezgodaj: moral bi slišati izraze ogorčenja med ljudmi, morda bi mu to malo odprlo oči, njemu in vsem ostalim. To, kar se je zgodilo, je namreč sramota za Filharmonično družbo, ki sklepa najemne pogodbe s kino-podjetji, in je sramota za Glasbeno Matico, ki prireja koncerte. Če pa so jim koncerti v »koncertni« dvorani res le postranska zadeva, ki pride na vrsto šele za filmom, če mislijo delati z vsakim filmskim občinstvom lepše kot s koncertnim, potem naj se ne čudijo, če njihovi krinki »kulturnosti«, v katero zavijajo vse svoje delovanje, spričo dejstev težko sploh še kdo verjame.	,W.
Kulturni koledar
Ivan Lapafne
17. novembra 1931 je umrl v Krškem Ivan Lapajne, pedagoški pisatelj in narodni gospodar. L. 1871 ie naredil kot prvi Slovenec izpit za meščanske šole. L. 1878 je postal stalni ravnatelj na meščanski šoli v Krškem, kjer je o«tal do svoje upokojitve 1. 1906.
Vse življenje Ivana Lapajneta je izpolnjeno z neprestanim delom in skrbjo za slovenskega učitelja in slovenskega malega človeka. Ko se je v začetku boril za nove šolske zakone in za nove učne načrte na ta/kratnih primitivnih slovenskih osnovnih šolah in mu je bil »Učiteljski Tovariš« premlačen,	je ustanovil	»Slovenskega učitelja«,	ki
je odločneje zagovarjal	nove	učne načrte. Ko	so
ti prinesli	v slovenske	šole	tudi pouk realij	in
ko ni bilo	za to pripravnih	slovenskih knjig,	je
napisal, priredil odnosno prevedel čez 10 učnih krnjig v slovenščino. Toda tudi to še ni bilo dovolj. Na lastne stroške je izdal šolske zvezke, ki so imeli na ovojih zemljevide s slovenskim besedilom. Ker pa zanje ni našel odjemalcev, jih je razdeljeval učencem brezplačno. Toda njegovo zanimanje se ni omejilo samo na šolo. Napisal je še kup pedagoških razprav, n. pr. o Slomšku, o pohvali in kazni v šoli itd. Zavedal se je, da je kot učitelj na deželi tesno zvezan z 'živlienjetn slovenskega malega človeka. Zaradi tega je prirejal praktične kmetijkse tečaje, mnogo pripomogel pri obnovi vinogradov po trtni uši in napisal nekaj prav tehtnih razprav s tega področja (Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim imetjem). Če omenimo še njegovo delo za slovenske posojilnice, potem smo vsaj približno mačrtali podobo tega slovenskega učitelja, ki bi še danes lahko služil za svetal vzgled dela na prosvetnem in gospodarskem polju.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 17. novembra: Gregor.
Sreda, 18. novembra: Hilda.
Nočno službo imate lekarne: dr. Kmet, Tuševa cesta 41: mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Uetar, Selenburgova ulica 7,
DRAMA: Kvadratura kroga. Red A-
OPERA: Seviljski brivec. Premierski abonma.
KINO UNION: Beli pekel Piz Palii,
KINO SLOGA: Metropoliten.
KINO MATICA: Skrjanček poje, žvrgoli,
Violinski koncert bo drevi ob 20 v mali filharmonični dvorani na Kongresnem trg-u. Izvaja ga francoski violinist Robert Soetens ob sprem-Ijevanju pianista Pavla Sivica. Na sporedu so naslednja dela: Lecladr: Sonata, Chausson: Poeme, Debussy: Sonata, Saint-Saens: Havanaise in Ravel: Bercense ter' Tzigaoe. Odlični francoski violinist, ki je ob prvem svojem nastopu na našem koncertnem odru naravnost fasciniral občinstvo, nam bo nudil prvovrstni umetniški užitek. Sedeži ’ od 1—20 Din, stojišča po 7 in 5 Din *o v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
*>i fftW:hr
KINO *
TEI.
22-21
UNION
Dr. Fanokov alpinski velefllm
Beli pekel Piz Palu
Gustav DlesBl - Leni EiefenstaUl
TEI.
27-30
SLOGA
Vrnite nam humanistično
Danes poslednjič veliki operni film
Metropoliten
Poje slavni bariton Lawrence TlDbett
MKESHIHa
Lehirjeva opereta „Wo dle Lerclte slngt"
Škrianček poje - žvrgoli
Marta Eggerth - Hans Soehnker
/A eA^tcuvcw•• 1 €>.,19.*	212*
VI. poljudno-znanstvcno predavanje Prirodoslov-
nega društva. Univ. prof. dr. A. hral.
V svojem predavanju nam bo ff. doftii važnost iToblilkovoinja zunanje 'or>l»like mostov na ©ni «trani z oziirom na statične i>otrebe noffiuino kon-štrpketje* na druipi strani pa z oziroiii ujinovopa os* t^tifinega pomena v pokrajiraii Im v celotni slitoi na-.selbiine. Kako rešnjojo ta problem v inozemstvu in kako »e je v zasejem času pojmovanje estetiike mosit-vnih zgradb r>a«v i,|&k> nam bo pokazal preda/vnitedj na Številnih stafregžjb vn modernih objektih U Svjpe, Nem-ftije, CeškoalovaiSkfi, Francije im nordijskih držav Sveti ske m J? iuake. & te vilmi diiapofcMiivl i*td.
Predavanje se bo vrSiilo v torek 17, t. tn. ob 30 v dvor and Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4, 2 Din.
Pozor pri plačevanju prostovoljne socialno davščine! Mostno poglavainstvo je ^e veftkrait v daeoptoito opozorilo, da nekdo nouipravj^eno pobiTa prostovoljne prispevke z-a brodijo« el a e, navr-liic temu so razmd zavodi in podjetja zopet torocila v zadnjem času istemu brezvestnežu zm-atme vfPjf* ki Jilh meat.n<o poglavanstivo seveda nd n-iikda-r dooflo. Da ®e te zlora<be preprečijo, opozarja mestno poglavarstvo Ljubljančane vnovW, da naj od vsakogar, ki PWP© pobirat prostovoljno socialno davS64.no na v«ak nac,n energ^i-eno zahtevajo uradno izkaznico, ki navaja ime P0»bralc4i in pooblastilo, da sme prispevke pobirati. Kdor nunia te iakaamice, ni ujpravi3en pobirati pri«pevikov. I/alje or>w!arrj<i mestno poglavarstf\x) ponovno, da nor>emi stran«,i doslej še m telefon1<5no sporočilo, da bo prj«el kdo pobirat davščino in tega tud/i ne bo storila. Dooleml iTikorifi^fvad^c ra-urplji vib ljudi pa navadno telefon ar a, da bo prižel po flociijalne prispevke in govori, kakor M telefonirati mestni socijalnd nrad. Mestno poglavarstvo upa, da bo zločinca malu izsledilo, vabi pa Ljubjtjaneane, da pri zsleditjvi i>oma.ga(jo in tega nabiralca* ko se oglasi, 4*. roče varnostni strnži.
Karitativni organizacije v Ljubljani v M mestno pogavarstvo, da se po svojih zastopniki n zanesljivo udeleže setan.ka, ki se b ovršU V sredo /#. novembra I9^r, ob ib v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu soba 6t. 22. Na dnevnem redu je razgovor o organzacij.i * Božičnic* v Ljubljani. Na sestanek so vabLjona vsa dr u At v a in organizacije, ki nameravajo °b[iarovati reveže na Bož id, tudi ako ni<90 P roj el e po-•obnega povabila.
Repertoar Narodnega 9^dališča v Ljubljani
drama
Začetek ob 20 url Torek, 17. novembra: »Kvadratura kroga«. Red A. Sreda, 18. novembra: »Na ledeni plošči«. Red Sreda. Četrtek, 19. novembra: »Florentinski slamnik«. Red
Četrtek.
Petek, 20. novembra ob 15: »Za narodov blagor«.
Dijaška predstava. Globoko znižane cene od
5 do 14 Din. Izven.
gimnazijo!
Ljubljana, 17. novembra.
Pedagoško društvo v Ljubljani je snoči, 16. novembra ob pol 19 priredilo zanimivo predavanje o perečem vprašanju današnje srednje šole. Bilo ie to prvo javno predavanje društva v letošnjem šolskem letu in se je vršilo v mineraloški predavalnici univerze. Govoril je naš priznani strokovnjak v šolstvu, g. prpf. dr. Ozvald Karel o temi: »Kako je prišlo do sedanje nezadovoljnosti s srednjo šolo?« Predavanja so se udeležili «'• društva, njegovi prijatelji ier mnoga, ki jih problem zanima.
Predavatelj je v uvodu omenil, številne članke po časopisju, ki vsevprek kričijo o nezadovoljnosti z današnjo srednjo šolo. Šolski organizem tvorijo učitelj, učenec in učna snov. O vseh treh so nam ušesa že polna nezadovoljnosti, ki se kaže tudi med deli samimi. Kje so vzroki? Predavatelj je podal k temu izčrpno poročilo o zgodovini srednjega šolstva. V prvo fazo spada latinska a-li humanistična šola, ki ji je začetek v rimski državi pred dvema fcooletjima. Gojila je le duhovne vrednote v človeku. V drugo fazo pride tip srednje šole, ki so ga ustvarili v drugi polovici 14. stoletja, torej v dobi renesanse, ki jo je doba sama odkrila. Ta šola je bila negovališče učenjaka, s čistim naukom je polnila učenca Trajala je do leta 1800. V tretjo fazo spada tip gimnazije iza srede 18. stoletja, dobe taikzozvanega novega mli drugega humanizma. Smoter te šole je bil izobraženec, vsestransko oblikovan človek. Oblikovala je predvsem osebnost človeka, ki naj si z lastnim
Predavanje o krizi današnje srednje šole
prizadevanjem šola svoj jaz. Neizobraženec je torej rabil podajavca-učitelja, »čuvarja duha«. To je bila v splošnem »gosposka« šola, le za duhovno elito naroda, ki se je obrezovala brez življenjskih skrbi. Za to duhovno aristokracijo se je vršila stroga selekcija. V vseh teh treh fazah ie šola skušala prodirati do pristnih virov kulture, dobila je literarrvo-filološkii pečat.
Od srede 19. stoletja se prične ljudski usmerjena vzgoja.
Realistični duh časa ie zahteval tip šole za praktični poklic — iz tega je vzrastla realka, močno priljubljena v meščanstvu. Humanistična srednja šola je dobila hud udarec: šlo je sedaj za korist, za sodobnost učne sinovi. Proti koncu 19. stoletja pa dobimo končno kompromisni tip — realno gimnazijo. Bilanca današnje srednje šole je »duha moreča kompromisnosi brez repa in glave«. Danes imamo enciklopedično-eklektični tip obrazbe. Mesto kvalitete se tu bohoti kvantiteta, pisana zmes vsega mogočega in nemogočega. Ker je naša humanistična gimnazija privzela nekaj od realke ie silno padla Reč. moramo, da sta danes humanistična šola in duh humanizma v krizi. Kaj se da reči o bodočnosti? Zelja vseh resnomislečih vzgojitelje / slovenskega naroda ie, o> se i.unumi-stična gimnazija obud: z vso duhovno cbiazbo k novemu življenju. Vsi, ki to čutite v sebi, pomagajte, pripravljajte dobo, bo humanistična gimnazija vzgajala duhovno elito našega naroda!
V	ta vzbudbuden klic je izzvenelo globoko in lepo predavanj':, za ka er^ga so se navzočra g profesorju toplo zahvalili.	St	L
Trnovčani župniku Finžgarju v slovo
Ljubljana, 16. novembra.
Tako prisrčnega večera dvorana trnovskega prosvetnega doma gotovo še ni doživela, odkar stoji: včeraj so se trnovski farani z zbranimi, ne-izumetničenimi, naravnost iz srca zajetimi besedami tKislovili od svojega priljubljenega župnika Fr. S. Finžgarja, ki je polnih 18 let z očetovsko ljubeznijo in skrbjo spremljal razvoj trnovske fare. Zato pač ni čudno, da je turobno odjeknilo v vseh srcih, ko so slišali, da se njihov »oče« poslavlja od njih. Hvaležnost in ljubezen, ki 6e je tiho vznezdita v srca faranov, je hotela dobiti tudi viden izraz in ta izraz je bil izoblikovan na proslavi, ki jo je trnovsko Prosvetno dršutvo priredilo svojemu župniku v slovo.	,	.
Med zbranimi farani, ki so do zadnjega kotička napolnili društveni dom, je vladato.praznično razpoloženje. Vajene skromnosti, so se stene Prosvetnega doma kar malo razmaknile v ponosni zavesti, da doživljajo enega svojih najpomembnejših dni. Toliko častnih gostov še dolgo niso sprejele pod svojo gostoljubno streho. Na proslavo je pri-nitel tudi župan dr. Adlešič s soprogo, prosvetni šef banske uprave prof. Dolenec, kulturni referent prosvetnega oddelka mestne občine dr. V. Mole m še dolga vrsta drugih gostov. Ko je točno ob 8 stopil v dvorano slavljenec večera v spremstvu dr. Pogačnika, je zadonelo po dvorani, kakor da je šel preko nje vihar.
Uvodno besedo je imel predsednik trnovskega Prosvetnega društva gosp. Ivan Prosenc. Po; udarjal je, da je ta prireditev za vse. ki so se zbrali okoli svojega župnika in tudi za druge, ki se samo v duhu poslavljajo od njega, srčna potreba. Svoj pozdravni govor je zaključil z vznesenimi besedami: In čeprav ne bomo videli več vašega obraza, iz jekla kovanega, a vendar tako milega, boste med nami po svojih neštetih delih, po delih ljubezni iti premnogih žrtvah, po tem prosvetnem domu in po vsem, kar ste nam iz svojega duhovnega bogastva dali.
Pomnoženi mešani zbor trnovskega pevskega društva je pod vodstvom svojega pevovodje gosp. Lovrenca občuteno zapel tri pesmi: »Na Gorenjskem je fletno«, »Gor čez izaro« in »Pojdem u
£
Rute«. Tretjo točko akademije je izpolnilo pet deklet v narodnih nošah, ki so ob spremljevanju harmonike zarajale in obsule slavljenca večera z na-jni. Nato so nastopile tri deklice in deček s pri-no deklamacijo in velikim krasnim šopkom belin rož, ki so jih poklonili župniku Finžgarju.
Ena najlepših točk sporeda je bila nedvomno »Beseda trnovskih fantov«, ki so z vsem notranjim ognjem in razumevanjem izvajali izklesani govorni zbor Rada Mikliča. Sledila je globoko občutena recitacija Finžgarjeve črtice »Zvezda se je utrnila«, nato pa se je z daljšim govorom poslovil od svojega dolgoletnega prijatelja dr. Pegan. Poveličeval je Finžgarjev duhovni lik in ga slavil tudi kot moža dejanja »Ob najhujšem času si začel svoje delo. Razrvano je bilo vse, pomanjkanje gospodarsko in duhovno. Pa se nisi zbal. Spominjam se debate, ki smo jo nekoč imeli: Kaj je naloga duhovna? Ljubezen, ljubezen in še enkrat ljubezen! si odgovoril Te velike besede ljubezni si vedno izpolnjeval. Z živo besedo v cerkvi, z živo besedo v domovih. S tem 6i dosegel uspehe.«
Nad vse lepa in slikovita je bila točka, v kateri so nastopili santje v narodnih nošah in izvajali simbolične vaje ob spremljavi fantovskega zbora, ki je za odrom pel narodno pesem »Slovenec sem« in »V gorenjsko oziram se skalnato stran«.
Celotna akademija je nad pričakovanje lepo uspela in globoko odjeknila v srcih vseh. Na koncu ie izpregovoril še župnik Finžgar sam z besedami klenimi in jedrnatimi, kakor so vsi njegovi govori. Polagal je mladini na srce, naj dela in 6e izobražuje. Samo z delom more reševati sebe in narod. Dalje je polagal na srce versko in narodno zavest. »Majhni smo, pa kljub temu ne smemo sebe podcenjevati Gora je velika, diamant majhen. In vendar je diamant milijonkrat dragocenejši kot peščena gora. To kar imamo, naj bo kot brušen diamant! Našega nlalega naroda ne bo mogel nihče zatreti, če ga ne bomo 6ami zatrli. S svojo notranjo močjo smo to, kar smo. Ostanimo neomajni na braniku slovenstva — in zmaga bo naša!« Kakor oporoka je izzvenel njegov poziv na zbrane: »Delo, vera, slovenstvo!«
Od tu in tam
Nedeljske občinske volitve r Dalmaciji so prinesle veliko zinago listam b. H8S, ki je od 94
občin dobila 75. JRZ je dobila 10‘občin, .INS eno, Združena opozicija 4. Udeležba pri volitvah ni bila velika, zlasti tam ne, kjer b. HSS ni imela l>rotiliste. Tako je glasovalo v Zlarinu le 17 volivcev pri vpisanih 209 votivnih upravičencev. — JNS je osvojila le eno občino in to v rojstnem kraju JNS senatorja Desnice.
111 občin savske banovine je v nedeljo volilo svoje župane. 54 so jih izbrali iz vrat b. HSS, 42 iz vrst JRZ, 8 jih pripada Kmečko demokratski koaliciji, eden Pribičevičevcem, eden JNS, dva Hodjeri, neodvisnim pa trije. Kakor vidimo, ni nikjer več nepremagljivih postojank Demetrovi-čevih teroristov, ki so jim Hrvatje tako »navdu-šenoc poklanjali zaupanja. JNS ie ie izginila. —
Narodna skupščina se bo sestala dne 25. t. m.
Vlada bo skupščini predložila v odobritev proračun za prihodnje proračunsko leto obenem s finančnim zakonom Skupščina bo potem odstopila proračun skupščinskemu finančnemu odboru. Od ostalih predlogov se bo najprej obravnaval konkordat s sv. Stolico. Pričakujejo, da bo vlada predložila tudi zakon o elektrifikaciji države.
Včeraj je obiskal dr. Vladka Mačka in Vil-derja v Zagrebu eden od veljakov b. *emljorad-niške stranke dr. Gavrilovič. Pravijo, da njegov obisk ni prinesel nič novega in da je najnovejši protokol belgrajske združene opozicije po vsebini isto, kar je pri svojem nedavnem obisku dr. VI. Mačku povedal Miša Trifunovič.
0	ponarejevalcu tisočakov Karlu Sedlačku je dobila zagrebška policija točno ovadbo od nekega gostilničarja, ki se je pri njem nameraval novi >tovarnar« nastaniti. Sedlaček je prišel iz Slovenije ,kjer je že imel nekje svojo delavnico, in je izdelal nekaj tisočakov, vendar se mu ti niso zdeli še popolni in vredni, da bi jih dal v promet. Zato je prišel v Zagreb, da bi dobil nove sodelavce in zraven še izpopolnil klišeje. Pot ga je zanesla k nekemu gostilničarju, ki ga je hotel pridobiti za svoje načrte. Toda gostilničar je bil toliko previden, da se je najprej o vsem Sedlač-kovem načrtu pri njem samem informiral, nakar je svoje odkritje nesel na policijo.
Strokovno izvežbanega tatu sukenj in oblek
je prijela zagrebška policija. Dimitrije Ivanovič se sploh česa drugega ni lotil, kot kake dobre suknje, ki je visela v kaki predsobi. Na policiji so mu našteli takih pregreh kar nekaj deset. —
Zaradi ljubosumnosti se je v Zagrebu razvila kaj neprijetna tožba. Železniški uradnik je podvomil v zvestobo svoje žene in je zato naročil nekemu upokojenemu policijskemu uradniku, naj zasleduje njegovo ženo in mu poroča o njenih številnih obiskih ter potih. Za denar se je tudi to naredilo in policijski izvedenec je ženo zasledoval na vseh potih, po katerih je hodila v Zagrebu, čeprav sta z možem stanovala v Samoboru. Iz teh dognanj so se možu porodili očitki, ki jih je povedal svoji ženi. Žen* ni bila s temi očitki zadovoljna, pa je izvohala vir, odkoder so možu prihajala taka in slična obvestila. Smatrala je, da je vse skupaj intriga in je napačnega informatorja ovadila sodišču. Toda na sodišču se ženi ni
Obmejni promet v Lendavi
Dolnja Lendava, 16. novembra.
Kakor znano, se vrši na obmejnem pasu pri Dolnji Lendavi samo osebni promet, dočim se promet z blagom in tovor vrši preko druge cone, to je preko Kotoriba—Gyekenyes. Tu je tudi carinski pas, tako da na nas v Lendavi ne odpade ničesar. Osebnega prometa je zelo malo in ga niti ni vedno omenjati.^ Otvoritev te obmejne cone bi se ne samo izplačala in prinesla državni blagajni lepe dohodke, temveč bi se tudi dvignilo narodno gospodarstvo, ki se sedaj precej omejuje na skriti kotiček napram Avstriji in 5e to le v privilegirani obliki za gotovo tvrdko. Proga, ki je preje bila zvezana z ozemljem na Madžarskem, leži razdrta in je tako podvržena časovnemu zobu. Ne razumemo, zakaj se ta proga ne pojavi in ne da zopet v promet, saj to ne bi bilo samo v interesu narodnega življa ob severni meji Slovenije, temveč tudi v vseh ozirih, ker bi se s križanjem mednarodnega prometa razjasnila slika, ki je za mnoge doseljene uradnike uganka. Res je, da se vrši sedaj v tem obmejnem pasu ob Lendavi veliko tihotapstvo s tobakom in drugimi predmeti, ki so cenejši kakor pri nas v Sloveniji, vendar bi se pa z otvoritvijo te proge ob meji ne samo presekalo z vsemi tradicijami preteklosti, temveč bi se tudi videlo ozadje tega tihotapstva, o katerem se trdi, da ima od strani madžarskih oblasti vso podporo, saj se celo govori, da je blizu Rediča na Madžarskem velika tobačna zaloga v zidanem skladišču, od koder črpajo tihotapci ves tobak za razpečavanje po Slovenski Krajini, še drug vzrok je, ki nas vleče, da poudarimo važnost te obmejne proge. Znano je vsem ljudem daleč naokrog, da so pred leti dozidali lepo cerkev o Bodehazi, par sto metrov vstran od meje, ki pa nosi napis: Cerkev
OPERA
Začetek ob 20 uri Torek,. 17. novembra: Seviljski brivec. Premierski abonma.
Sreda, 18. novembra: »Botra Smrt«. Red B.
Četrtek, 19. novembra: Zaprto.
Petek, 20. novembra: »Hoffmanove pripovedke. Red A.
Mariborsko gledališče
Torek, 17 novembra ob 20: »Prva legija«. Gosfuje v proslavo svoje 25-letnice umetniškega delovanja Milan Skrbinšek, član ljubljan. drame.
Sreda, 18. novembra: Zaprto.
Četrtek, 10. novembra ob 20: »Ukročena trmoglavka«. Red B.
revizije (A revizio temploma). Ta cerkev je sedaj vsem vidna daleč po Slovenski Krajini in meče nekako slabo luč na nas vse v Slovenski Krajini, kakor da smo tudi mi podvrženi v vplivu revizije. Res pa je, da so naši Prekmurci vse preveč narodno zavedni, odločni, verski moment igra pri njih glavno vlogo, zato se bo moralo vse narodno kakor tudi politično življenje preosnovati v tem oziru, ako hočemo končno razjasniti situacijo sedanjih naših kmečkih ljudi in vsega madžarskega življa ob naši jugoslovenski meji.
posrečilo dokazati, da je upokojeni policijski uradnik delal iz mržnje do nje, pač pa le po naročilu moža. Zato bo šla tožba na višje sodišče,
Maribor
Slov. kat. akad. starešinstvo ima svoj redni mesečni sestanek jutri, v sredo ob 20 zvečer v 1. nadstropju Delavske zbornice. Sodna ulica 9. Predava prosvetni inšpektor g. I. Dolenc iz Ljubljane. Vabljeni vsi člani.
Občni zbor »Maribora«. Slovensko pevsko društvo »Maribor« ima svoj redni letni občni zbor v petek, 20. t. m. Po občnem zboru se vrši običajna pevska vaja. — Odbor.
Shod zasebnih nameščencev. Juitri zvečer ob 20 se vrši v dvorani ljudske univerze zasebnih nameščencev, na katerem bo imel ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Vrančič predavanje o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vse nameščence v državi.
Lgudski oder v novi sezoni
Maribor, 16. novembra.
Včeraj popoldne se je vršila v dvorani na Aleksandrovi 6 prva predstava mar,ib. Ljudskega odra v tej sezoni. Vrli mariborski diletanti so vpri-zarili novo jalenovo dramo »Grobovi«. Bila je to vprizoritev, ki je zadovoljila vsakogar. DeJo je bilo tehnično in idejno pravilno podano kar je v glavnem zasluga režiserja Karla Mcdvediča, ki kaže zadnje čase poleg igralskih še lepe režiserske sposobnosti. Priredil je tudi izvirno in idejno dobro zadeto scenerijo, ki je vplivala s svojo simboliko zlasti v tretjem dejanju. Igralcem se je videlo, da so se oprijeli dela z vso vnemo. Prav dobro so se vživeli v ansamblu tudi nove moči, ki so letos pristopile k Ljudskemu odru. Občinstvo je prostrano dvorano docela napolnilo, kar je najboljši dokaz, da je delo Ljudskega odra v naši javnosti upoštevano. Razveseljivo je zlasti, da je bij omed gledalci izredno veliko našega izobra-ženstva. Ljudski oder si je s prvo predstavo v letošnji sezoni lepo odprl pot in bo letos gotovo dosegel še mnogo uspehov.
pač pa je bila žena obsojena na plačanje stroškov toženemu policistu.
Tudi zagrebške bolnišnice so v veliki stiski, tako glede prostorov kakor glede denarja. Stisko so povzročili dolgovi, ki jih imajo bolnišnicam plačati država, banovina in mnogo občin, na drugi strani pa zahtevajo plinarna ih elektrarna povrnitev starih zaostankov. Zaradi tega so sklicali prizadeti krogi anketo na banski upravi.
Prihodnje leto izteče pogodba med driavo in našim »Aeroputomc. Pojavlja se zahteva, naj bi država svojo podporo, ki jo je doslej izkazovala tej družbi za zračni promet, še poveča, prav ■/.a prav podvoji. S tem bi postale ostvarljive vse zahteve nekaterih delov države, ki se bore za po-množitev zračnih zvez med našo državo ter Avstrijo in Češkoslovaško. Največ vneme za to kažejo Dalmatinci, ki hočejo kar večjo vrsto novih zvez med sosednjimi državami ter Sušakom, Splitom in zlasti Dubrovnikom. Zahtevajo pa tudi, da se Zagrebu posveti mnogo večja pažnja za bodoče, kajti Zagreb nosi prvenstvo v številu potnikov kakor tudi po pomembnosti svoje lege.
Delavska zbornica v Novem Sadu, ki se je kaj burno začela, se je mirneje končala. Zborovalci so postavili zahtevo, da mora država pobijati nastajanje kartelov, dalje naj se ustanove pri banovinah gospodarski sveti, ki bodo imeli nalogo prvenstveno reševati delavska vprašanja. Borze dela naj dobe mnogo večje podpore in se obenem bolj osamosvoje. Zahtevajo tudi 40 urni delovni teden ter obvezno zavarovanje vseh zasebnih nameščencev v vsej državi po vzorcu, kakor obstoji to v Sloveniji in Dalmaciji
Upravno sodišče v Zagrebu je izdalo kaj zanimivo razsodbo o tem, ali morajo posestva Cerkve, ki jih imajo župniki v užitek, plačata občinske davke ali ne. Tak spor je nastal v župniji Podturn pri Čakovcu. Tamkajšnji župnik se je skliceval na odločitev oblasti iz leta 1926, kjer jc bilo rečeno, da se nadarbinska zemlja ne sme obdavčiti. Zaradi tega s je zadeva končno obravnavala pred upravnim sodiščem, ki je pa razsodilo, da morajo nadarbinska posestva plačati vse občinske davščine.
V	Bosni jc spet začel naletavati sneg. Gore so pokrite že precej visoko, zaradi tega pa so močno narasle tudi vse reke, da je ponekod že prišlo do poplav. Na morju pa je začela divjati burja.
Na bajonetu orožnika je končal svoje življenje v Totovcu pri Čakovcu mlad fant, ki so ga zaradi mnogih pregreh iskala razna sodišča, med njimi tudi celjsko. Orožniki so za njim dolgo stikali in ga nazadnje pred dnevi zalotili v njegovi rojstni hiši. Ko je fant videl, da mu ni rešitve, je skočil pred hišo in hotel z drznostjo premamiti orožnike za trenutek, v katerem bi se jim izmuznil. Toda na njegovo nesrečo se to ni zgodilo, ko je skočil proti enemu od orožnikov se je trebuhom nasadil na bajonet in si ga razparal. Na bajonetu je tudi izdihnil.
Turistična konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki turističnih uradov v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in Sušaku, in ki zboruje v Splitu, se bavi v prvi vrsti s finansiranjem našega tujskega prometa. Ugotovili so, da je bil v letih gospodarske stiske največji dohodek naših krajev tujski promet, ki nam je' vsako leto vrgel okrog milijardo dinarjev. Zaradi tega je nujno, potrebno, da država posveti temu vprašanju mnogo več pozornosti in podpore, kakor pa jo je pokazala doslej.
Po štiriletnem gospodarskem načrtu v Nemčiji:
Les v industriji - prvo!
Nemala zanimanja in pričakovanja so vzbudile v Nemčiji, pa tudi drugod besede, ki jih je spregovoril nemški general Goring ob priliki ko je bil predložen štiriletni načrt za Nemčijo. Ta general je med drugim tudi dejal, da Nemčija ne potrebuje od drugod ničesar, razen nekaj absolutno potrebnih surovin. Nemcem nudi njihova lastna dežela vsega v izobilju, kar pač jx>trebuje moderna država za življenje. Te besede so v neštetih državah in tod v najširših slojih ljudstva, ki 6e v zadostni meri še ne zaveda, kaj ie prav za prav nemška tehnika in kemija, vzbudile veliko presenečenje. Kar malo neverjetno 6e sliši, kar je jx»vedal general Giiring, namreč da bodo Nemci kmalu nosili obleko iz lesa, zato se s tem večjim zanimanjem izprašujejo tisti, ki Nemčije ne jx>znajo še v pravi luči, kako da bi bilo to mogoče. Tudi tole je imenovani nemški general jjovedal:
Premog, les in rude
bodo postale temeljna osnova, na kateri bodo v Nemčiji vstale nove tvornice, ki jih bodo zalagale lastne surovine in jx>treben material.«
Znano je že, da se iz premoga proizvaja tudi bencin, iz tega j>a zojjet cela vrsta važnih in dra-gocennih proizvodov, ki pridejo zelo prav v trgovini in industriji. Tudi to ni novo, da iz rud dobivamo kovine, v Nemčiji piosebno železo in jeklo, pa tudi mnogo drugih važnih in potrebnih stvari za čim večji procvit države in naroda, njegove prehrane in vzdrževanje industrije. Toda, tudi les ni samo tako malo koristen, kakor je danes znano. Tudi njemu Goring naj>oveduje vse večji jx>men, kakor so mu ga do danes pripisovali.
V	prvih časih, ko je človek začel porabljati les kot tudi koristno stvar, ni nihče mislil, da bi se ga dalo porabiti za kaj drugega, kakor samo za kurjavo. To naziranjje se je izkazalo za nepravilno, če prej ne, vsaj takrat, ko so iz lesa začeli pridobivati j>apir. Toda, iz lesa je mogoče pridobivati tudi še stvari, o katerih se niti ni komu 6anjalo. Ravno les naj bo tisti, na podlagi katerega bo nemška industrija dosegla največje uspehe. Lesa pa je v Nemčiji dovolj, 6aj je ena tretjina te države pokrita z gozdovi, ki jih ne bo mogoče iztrebiti tako hitro.
Je že tako: kadar ima človek kakšne stvari v izobilju, tedaj tej stvari ne posveča bogve kakšne jjozornosti. Ravno zaradi tega tudi pri nas, kjer gozdov in lesa tudi ne manjka, nismo nikdar prav cenili bogastva gozdov, iz katerih bo sedaj v Nemčiji vstala prava lesna revolucija. Pri nas je mnogo lesa tudi za izvoz in se zanj še vendar dobi nekaj denarja, čeprav ne toliko, kolikor je ves ta izvoženi les v resnici vreden. To je čisto razumljivo že iz tega, ker se od nas izvaža les v surovem stanju v inozemstvo, kjer znajo iz njega pridobivati
še tudi najraznovrstnejše stvari, sploh vse, kar je količkaj vrednega. Tudi pri nas je še gotovo nekaj takšnih ljudi, ki mislijo, da se les rabi samo takrat, kadar človek hoče imeti toplo sobo, za kaj drugega pa sploh ne. Poleg tega pa je tudi že znano, da gredo pri kurjenju vedno velike količine toplotne energije v izgubo in da se mora zaradi tega |K>kurifi mnogo več lesa, če hočemo doseči željeni učinek, kakor pa bi bilo potrebno, če bi znali jx>-fvolnoma racionalno izkoristiti to kurivo. Te izgubljene količine energije vhajajo v zrak.
Energija se izgublja skozi dimnik
V Nemčiji danes že delajo na tem, da se les izkoristi do zadnjega in da se iz njega iztisne vse, kar se Ie da, dalje da 6e ne ujx>rablja samo za kurjavo, kjer se izkoristi morda vsega samo okoli 10%, vse ostalo ]>a gre v dimnik in izgine v zraku. Treba je les izkoristiti stoodstotno, ker da je samo tu izhod, da se Nemčija otrese velikega zla, ki pošilja toliko nemškega denarja v tujino, in doseči cim večjo kapaciteto svoje industrije in jx>sebno še kemijske.
V tem so Nemci sp>et na prvem mestu, ni pa dvoma, da bodo tudi druge države začele vsaj počasi ubirati to potj, da iz svojega gozdnega bogastva dobe čim večje koristi in da na drugi strani tudi omejijo uvoz dragih surovin iz inozemstva, ki bi jih morda lahko proizvajali kar sami doma. To bi bila za mnoge države jx>t k blagostanju, k,i jo bo treba kmalu nastopiti.
Kaj vse je lahko iz lesa
Na kratko bi lahko odgovorili na to vprašanje tako kakor je rekel Goring v svojem omenjenem govoru. Iz čisto navadnega lesa je mogoče dobiti skoro vse, kar rabimo za življenje. Les nas obkrožuje v vsakem hipu našega življenja. Novorojenčka jaolagajo v leseno zibelko, skozi lesena vrata prihajamo v naše domove in odhajamo iz njih, večji del življenja prebijemo med leseno hišno opravo, posvetno življenje jia tudi končava, v leseni rakvi. Naši vlaki drve jx> lesenih pragovih, med lesenimi drogovi so napete električne žice, ki prinašajo luč v naše domove. Ulice se tudi že tlakujejo z lesom, ki omiljuje mestni hrup po ulicah, les pa nam končno služi tudi za izdelavo nešteto predmetov, brez katerih 6i težko predstavljamo naše življenje. Sedimo na lesenem stolu, kadar pišemo imamo v rokah lesen svinčnik ali držalo, papir, na katerega pišemo, je tudi iz lesa. Mogli bi našteti naprej in naprej, človek bi mislil, da brez konca, predno bi našteli vse ono, kar služi človeku kot izdelek iz lesa.
Poljski zunanji minister B e c k na obisku v Londonu. Desno angleški minister Eden.
Najvažnejše iz lesa - papir
Večina ljudi sicer ve, da je papir izdelan iz lesa, dosti pa je še vedno takih, ki tega ne vedo, čeprav vsak dan pišejo nanj Papir je nekak posredovalec vrednot človekovega duha, brez njega bi se znanost in civilizacija razvijala zelo počasi in bi zato tudi zelo počasi napredovala. Skoro bi lahko rekli, da je za današnji čas papir javno tako jto-trebna stvar kakor kruh, ali pa morda še drugi predmeti, ki jih človek vsak dan rabi in brez katerih bi ta moderni človek ne mogel živeti.
Obleka iz lesa
V	Nemčiji so prišli že tako daleč, da 60 začeli izdelovati iz lesa tudi že obleko. To so seveda šele prvi začetki. Po ulicah lahko srečaš ljudi, vedno več jih je, ki nosijo šjaortno obleko iz lesa. Nemška tehnika in kemija sta znali 'izkoristiti lesno vlakno, ga preparirati tako, da ga je mogoče uporabiti kot vlakno volne in bombaža. Na velikih večernih koncertih in drugih prireditvah se že pojavljajo nemške dame, ki nosijo blesteče večerne plašče, iz prave svile — iz lesa. Vsa ta obleka, bi lahko rekli, je prav za prav doma v gozdu.
Iz lesa so Nemci napravili neko popolnoma prozorno snov, ki jo rabijo v konfekciji. Iz lesa pa se dalje izdelujejo klobuki, dežniki in — čudo! — tudi umetna črevesa, ki jih mesarji rabijo za klobase, salame in druge stvari, ki se porabljajo v mesni industriji. Celofan je prišel v modo tudi kot nakit.
Samo leta 1934 je Nemčija za potrebe svoje industrije uvozila pri predelavi mesa
za 40 milijonov mark črev
Sedaj pa, ko je začela izdelovati iz lesa imenovani celofan — prozoren papir iz lesa — vsi ti stroški odpadejo. Treba pa je pri tem jx>udariti, da celofan ni nikakšn pravi nadomestek, ampak nova snov za potrebe te industrije. Celofan ima tudi to prednost, da nima nikakega vpliva na vrednost mesnih izdelkov, pri katerih se uftorablja, se ne razkraja, se ne kvari, ampak drži vsebino ravno tako dobro, kakor pravo črevo.
Veliko vrednost dobiva les tudi v nemški industriji, ki se nanaša na prehrano
Sladkor iz lesa
Proizvajanje sladkorja iz lesa danes ni nič več roblem, pač j>a že dejstvo Ta problem je nemška ernija in industrija že rešila končnoveljavno in tudi celo ekonomično. Pri proizvajanju sladkorja iz lesa je jKtsebno važno tudi to, da ni treba, da bi imeli ravno prvovrstni les, nek prav posebno izbran les za to, pač pa so dobri tudi navidez brez-vrednostni odpadki kakršnegakoli lesa, veje in tudi žaganje, s katerim se prej navadno ni vedelo kam. To vejevje, za katero se navadno ni nihče zmenil in ki je gnilo po gozdovih ali velikih lesenih skladiščih, žaganje, ki so ga navadno metali v vodo ali zažigali, v kolikor ga je bilo preveč, da bi ga rabili za steljo, vse to se 6edaj v Nemčiji najracio-nelnejše izkorišča, Ali si je sploh mogoče predstavljati večje in bolj jx>jx>lno izkoriščanje, kakor
je to, da lahko dobite iz dveh kilogramov žaganja in vejevja cel kilogram sladkorja. To je gotovo usp>eh, ki ga prav gotovo niso niti slutili takrat, ko so 6e vodile kolonijalne borbe zaradi slakor-nega trsa.
To pa ni končni učinek, če se nam je jx>srečilo iz lesa dobiti sladkor. Sladkor iz lesa se da zopet predelati in se n. pr. dobi
od 100 kg lesnega sladkorja 35 kg špirita
Tak špirit proizvajajo tudi pri nas v Jugoslaviji, vendar v mali meri. Nemci so sklenili, da jx>spe-šujejo ravno to proizvajanje špirita, ker bi na ta način dobili doma iz svojega lesa dovolj pogonskega materijala za svoje motorje. Na eni strani skušajo Nemci dobiti iz premoga dovolj bencina, iz lesa pa na drugi 6trani dovolj špirita in na ta način Nemčijo napraviti za popolnoma nezavisno od ostalih držav, kar se tiče teh proizvodov. To bi se dalje reklo, da Nemčija letno lahko prihrani težke milijone mark. Les za kurj.avo se je dosedaj večinoma uporabljal v p>ečeh. Ničesar pa se ni vedelo o tem, da bi ta lesena polena, ki so jih prej metali v peč,	mogla služiti tudi za kaj	drugega.
V	Nemčiji, v deželi,	ki jo je težko	zadela	go-
sjsodarska kriza, so prišli na misel, kako bi les izkoriščali mnogo bolj racionalno.. Za jKjgon motorjev je preurejenih v Nemčiji že nad 2000 avtomobilov, avtobusov in tovornih avtov. Za tako veliko število avtomobilov takšne vrste pa je potrebno Judi, da se urede jxxsebna postajališča, na katerih bi bile večje zaloge lesa. V Berlinu je v resnici že nekaj takšnih	jx>stajališč,	na katerih se	morejo	šo-
‘erJ1 založiti	z dovoljno	količino lesa,	ki jim	ga
zmanjka za pogon avtomobilov. Te vrste pogonska sila je neverjetno poceni. Premog, les in rude, to ie trdna podlaga nemškega gospodarskega načrta, ki bi ga bilo treba izvesti v štirih letih.
Težki časi. Varčevanje
Nemška industrija preživlja na drugi strani tudi težke čase, kajti treba bo preurediti stroje z ozirom na nove nemške domače surovine. V mnogih tovarnah bo treba za nekaj časa ustaviti ves obrat, da bo 6pIoh mogoča omenjena preureditev 6trojev. Po ureditvi pa bodo tvornice lahko začele delati s polno paro.
Predvidenih pa je poleg tega še mnogo novih industrijskih pa nog, ki bodo preskrbovale nemško industrijo z novimi surovinami. To bodo predvsem panoge za pridelavo sladkorja, obleke, celofana ter še mnogo drugih proizvodov iz lesa. General Goring je dejal, da bodo te tvornice začele delati s polno paro že po dveh letih. Tretje leto bo ustanovljenih še cela virsta drugih industrijskih panog, ki bodo imeli nalogo, da izkoriščajo derivate vse te nove industrije. Če ne bo kakšnih nepredvidenih zaprek — vse je mogoče, pravi tudi Goring — bo omenjeni štiriletni načrt uresničen po štirih letih jjopolnoma. V prvem letu uresničevanje tega načrta je položaj v nemški industriji precej težaven, da celo mučen. Treba bo uvažati vedno manj in to v interesu varčevanja. To 60 tudi Nemci uvideli, iri v vsakodnevnem časopisu čitamo neprestano pozive, kako je treba biti bolj zadovoljen s svojim, čeprav je slabše, kakor pa iskati v inozemstvu, čeprav so te surovine morda mnogo boljše, pa so zato tudi dražje. Odtod so tudi vsi oni pozivi na posameznike in na podjetja, naj raznih odpadkov od surovin ne zanemarjajo in ne mečejo stran. Dač pa jih zbirajo in predajo pristojnim oblastem,'ker država iz njih nakifje precej denarja, vsaj v prvih letih štiriletice, ko ga tako krvavo potrebuje. "
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 17. novembra. 11.00 Šolska ura: Na Ohridsko jezero! (g. Joni/p Lapajne — 12.1)0 pesmice z nuftcga jutra (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Reproduc. koncert na wurliških ortrlah — 14.00 Vreme, borza — 16.00 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Sola in avtoriteta (g. dr. Stanko Gogala) — 10.00 Oas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Kopališče Ilidže (Stanislav Vina-ver ir/ Hgda) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 00 II. skladateljska ura: Heriibort Svetel. Sodelujejo: He-ribert Svetel (klavir), ženski in moSki zbor (Sloge«, gdč. Štefka Korenča/nova (sopran) in Radijski orkester
— 21.00 Simfonična glasba (Radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, poročita, spored — 22.15 Plesna glasba, Radijski jazz.
Drugi programi
Torek, n. novembra. Belgrad: 19.50 Violina — 20.20 Narodne pesmi — 20.50 IgTa — 21.20 Radijski orkester — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 20.00 Dunajske melodije
— 22.20 Mozartovi kvarteti — 23.15 Zabavni koncert — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba - 20.40 Opera «Manon«
— Rim-Bari: 17.15 Komorni koncert — 20.40 Igra — 22.00 Komorna glasba — 22.45 Plesna glasba — Praga: 19.10 Pester koncert — 20.40 Sonate
/'lu^A-T-
l .	\>	■'	•	•	"*	'	'
HF ~" ‘	-	L' d' -1	■
la f1 <> A ;	a
Ko je na Poljskem Rydz-Smigly postal maršal, je po varšavskih ulicah krenil tale sprevod.
Sven Elvestad:	3
Zlodej se dolgočasi
Bilo mu je v zabavo, ko je presojal pokrajino in je vlak hrupno drsel po tračnicah. Toliko je slišal o lepoti fjorda Oslo, kaj bi le moglo biti lepega na njem, je mislil. Morda otoki tam zunaj, ki so tiho ležali z drevesnimi krošnjami na vodi, morda blesketanje sonca na vodni zrcalini. Ni vedel, toda ni bila njegova naloga, da bi to vedel. Toda napol nezavedno je obstala v njem podoba pokrajinskega soodnosja, tisto lahkotno in do-mačnostno spoznanje, ki ga imenujemo domovinsko čustvo, spomin na dom, ki se pojavi tam zunaj v tujini, brez vseh posebnosti, kot pas senc in svetlih barvitosti, begoten vonj, ki potegne skozi zavest.
Nazadnje se spomni svojega branja. Spadalo je h lepemu vedenju, da je bral na vožnji. Odprl je potno torbo, ki je ležala poleg njega, čisto zgoraj sta bili obe knjigi. Vzel je prvo, s prsti potipal platnice, bile so dobro delo, spreten izdelek. Potem je knjigo odprl in se naslonil v kot. Prvo poglavje: prvo stran je prebral počasi in vestno, nato je naenkrat poiskal naslovno slran, da bi našel, kako se knjigi pravzaprav pravi. Aha, tako je torej naslovljena. Potem je spet dalje bral, toda kaj kmalu se je utrudil, stavke je moral že v drugo prebirati, če je hotel obdržali /misel. Nazadnje pa je knjigo odložil, potem ko je četrto stran bi) skrbno zapognil.
Vstal je in odšel na hodnik. V vlaku se I ni vozilo bogvekaj ljudi. Razen njega jih je I bilo morda še pet, šest v prvem razredu. Ko je prišel v drugi razred, jih je videl več, za trenotek je pomislil, da bi se preselil mednje, tuji ljudje nudijo vedno nekaj raztresenosti. Prijetno mu je bilo opazovati neznane tipe, ki so stali ob oknu in gledali v pokrajino. Med njimi je bilo več inozemcev. Iz njihovih razgovorov je bil spoznal, da so morali biti Angleži, ki so prišli iz gora.
Ko se je vlak ustavil v Mossu, se je prepustil ljudski reki, da bi se v njej osvežil. Prave potrebe po njej prav za prav ni čutil, toda množica, ki je lila naprej, ga je prevzela, da se ji je prepustil. Tako je zdrsnil v zamolklo nesamostojnost potovanja, kadar človek napravi vse tako kakor drugi in pri tem nič ne misli. Neke vrste blaga idiotska hipnoza — vse to je vedel, vendar mu je bilo novo občutiti, kako se v množici segreješ. Ko je stal v klopki ljudi pred buffetjem resto-rana in slišal vzklike po pivu in kavi in videl iztegnjene roke,’ je imel občutek, kakor da je na deželi in bliskovito ga je presunil spomin na šolski izlet: divji deški razred v točilnici, kjer so prodajali sodo. Čudno, da mu je la spomin vzniknil ravno danes, trideset let je bil pokopan pod zavestjo, debela plast kupčijskega dela se je nad njim naku-pičila in velik del industrije s kadečimi se tovarniškimi dimniki.
Kupil si je zavitek čokolade — za ponoči, je mislil, za slučaj, če bi se prebudil;
| vedel pa je, da je to prava pravcata ne-
i	umnost, saj ni maral čokolade. Vprašal je gospodično v buffetju, če bodo klicali na vlak. Da, klicali bodo. Ista vprašanja in odgovore je slišal od drugih sicer že prej, toda spadalo je k potovanjski psihozi, tudi on je moral tako vprašati, nervoznost okrog njega ga je dobesedno prisilila do tega. In ko so pozneje klicali na vlak, »vlak proti Korusjo«, ga je splošna naglica potegnila s seboj, in četudi se je malce branil, ga je njegova lastna urnost nepričakovano začudila. Čokolado je pustil na buffeljevi polici.
Ko je vlak speljal ob peronu mimo mnogih ljudi, katerih lica so bila obrnjena v vlak, ko so gledala izginjajoče vagone, je stal ob odprtem oknu in zagledal te obraze. In naenkrat je vedel, da jih bo videl pred seboj, kakor bi videl svokursje pokrajine, ne kak samcat obraz, marveč le nordijski sijaj oči. —
Vrnil se je v svoj oddelek. Med tem Časom je prišel potnik, gospod, ki se je vsedel na drugo stran v kotu ob vratih na hodnik.
V	prvem hipu se je Brede zdrznil. Za trenutek se mu je zazdelo, da sliši samega sebe, kako govori enemu od svojih tajnikov z ostrim glasom, kakor bi bil to storil v starih letih in z glasom, ki je ljudem vedno do kosti segel: Kdo pa je to? Potem pa se je spomnil, da je ta oddelek, čeprav prvega razreda, tudi drugim ljudem pristopen. Tuji gospod v kotu je vstopiVšega pogledal malomarno, prav za prav kakor da ga ne vidi,
kar je posebna umetnost izkušeuih potnikov. Brede je znova sedel na svoj prostor ob oknu.
V	istem hipu je prišel po hodniku fantič s časopisi: Večerni listi! Gospod v kotu si je kupil časopis. Brede tudi, in ko je časopis razgrnil, je tujca laže neopažen opazoval. Svoji radovednosti ni postavil nobenega smotra, vso stvar je pojmoval kot zgolj zabavo, saj je to bilo nekaj novega, njemu, ki se je sicer tujih ljudi izogibal, v vedni bojazni, da ga bodo oropali časa.
Tujec je prišel najbrž iz kakega drugega oddelka, kajti prtljage ni imel nič. Bil je prava amerikanska prikazen. Brede mu je le površno pregledal obleko in je ugotovil Broadwaytip: frizura, ščetine na zgornji ustnici in celo polt so izdajale Amerikanca; ta polt, ki glasno oznanja prefinjeno industrijo brivskih rezil v veliki zemlji in njene drage pomade. Mož pa je imel tudi tisto široko, naprej podaljšano čeljustno kost, ki Amerikan-ci nanjo toliko dajo.
Vendar je prebiral norveški časnik. Bil je torej norveškega pokoljenja. Časnik je bral na način, ki je značilen za ljudi, ki se po dolgi odsotnosti vrnejo domov: radovednost jim je usmerjena bolj v časnik sam, kakor v vsebino: držal ga je daleč od sebe s konci svojih prstov, kakor da bi imel strah pred njim. Potem je spustil časopis in segel po cigaretni dozi. — Preden je prižgal, je vprašal:
»Ali si smem prižgali?«
»Slovenski domt izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din riredništvo: Kopitarjeva ulica 6/I1L Telefon 2994 In 299b. Uprava. Kopitarjeva (k
Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K- Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.