SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti pNjtm«n velj»: Za «elo leto predplaias li rld., xa pol leta 8 gld., za četrt le« 4 jld., «a |tdtm meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman valja: Za tale leto IS rld., *a pol leta в rld., za četrt leta 3 rld., ia jeden «esec 1 rld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. ve« na leto. Poeamne Številke po 7 kr. Naročnino in ocnanlla (iaeerate) vaprejema upravništvo ia ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve nliee «t. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo. Vredništvo ja v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Ixhaja Tsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldna, Štev. 121. Ljubljani, v soboto 29. maja 1897. Letnili XXV. Državni zbor. Dunaj, 28. maja. Svinčenosivi oblaki visć nad Dunajem, težak vzduh polni temne zbornične prostore, ki so postali prizorišče dogodkov, sramotečih nemško toli hvali-sano kulturo, katera se razodeva te dni v zbornici v najsurovejših, najpodlejših oblikah. Treznejši Nemci sami obsojajo že to brezobraznost. Tako mi je te dni mimogredč opomnil jeden član manjšine: Bog daj norcem pamet! Škandali se ponavljajo zopet danes. Do 12. ure smo že dvakrat glasovali po imenih. Sedaj se skcraj že jedno uro podpredsednik Abrahamowicz prepira z dr. Grossom, Fournierjem, Kaiserjem in drugimi, ali je bil opravičen zadnjo sejo pretrgati. Levičarji protestirajo, Scbonerer tuli, Gluckner skače in miga z glavo kakor zbesnel, dr. Pommer bije ob mizo, Gross hrešči v svojo dolgo brado, Wrabetz maha z rokama po zraku, Menger se vrti in suče, kakor penica na vrhu drevesa, Lemisch suče svoje dolge brke ter dela neslane opazke itd. Človek bi se mogel smejati tem prizorom, ko bi ne smešili zbornice pred javnostjo in ko bi ti nemški komedijantje uganjali burke na svoje in ne troške ljudstva. Ravnokar so šeme izzvali tretje glasovanje po imenih; a komaj je zapisnikar Ebenhoch pričel či-tati imena, zapuste skoraj vsi dvorano, češ, naj se desničarji dolgočasijo v prazni zbornici. Okoli tretje ure izjavi predsednik, da zbornica preide na dnevni red, ter poživlja dr. Schiickerja, da prične govoriti. Dr. Schiicker vstane, a v tem trenotku prično biti z ravnili in pestmi ob mize, kakor otroci veliki petek pred cerkvenimi vratmi. Ker ta ropot traja nad pol ure, ne da bi Schiicker pričel govoriti, odtegne mu podpredsednik dr. Kramar besedo ter jo izroči dr. Pacaku. Ta med glu- šečim, nepopisnim ropotom govori, seveda le ste-nografom. Ker kričoči niso mogli preprečiti razprave, predlaga posl. Kaiser konec seje. Pri glasovanju po imenih je bil predlog odklonjen. Mej govorom dr. Pacaka skoči nemški poslanec Prade v Mladočeha dr. Djka. Le besede je trebalo in nastal bi bil pretep sredi zbornice. Tacih ostudnih prizorov ni doživel še noben parlament. Krivda pa zadene jedino le nemške liberalce in nacijonalce. Po daljšem viku in kriku sta bila izvoljena generalnima govornikoma pri prvem branju vladne predloge glede sodnih pristojbin dr. Schiicker in dr. Brzorad. Ura je 7«(5, dr. Schiicker še govori. Predsedstvo namerava sejo nadaljevati do 8. ure, da se danes konča meritorna debata o nujnih predlogih glede izgredov v Primorju. Predlogi. Kazni poslanci so vložili že nad 160 samostal-nih predlogov. Nekateri teh predlogov se tičejo jako perečih vprašanj, katera naj bi rešil državni zbor. Toda nemški liberalci sprli чо se popolnem s pametjo ter zarotili, da s skrajno obstrukcijo preprečijo vsako delo, in četudi trpe koristi volilcev, države. Kakor besni grizejo okolu sebe, s pestmi in nogami delajo si gaz, da zopet zlezejo na konja ter državne vajeti dobe v roke. In ta brezozirna, duhomorna obstrukcija je mogoča po veljavnem poslovnem redu. Naj se sodi karkoli, večina je v tem jedina, da jedino sredstvo proti temu „pobalinstvu" je primerna prememba poslovnega reda. Ravnokar grof Palffy nabira, podpise svojih tovarišev za predlog glede označene premembe. Mej drugimi predlogi omenjam danes dveh, ki sta bila danes razdeljena : Posl. Einspieler in tovariši predlagajo premembo dostavka k državnezborskemu volilnemu redu na Koroškem, in sicer za kmečke občine v vo-livnih okrajih Colovec, Beljak in Spital. Posl. dr. Gregorec in tovariši so vložili predlog glede premembe, oziroma znižanja pristojbin za prepise posestev male in srednje vrste. Iz proračunskega odseka. Danes je pretresaval proračunski odsek nujne predloge, ki so se stavili z ozirom na zadnje nezgode, ki so zadele razne dežele. Predlogi, mej katerimi je tudi resolucija posl. Pfeiferja, zadevajoč Dolenjsko ; Ž i č k a r j e v in Einspielerjev predlog, so se odstopili vladi. Pri ti priliki se je od raznih stranij povdarjalo, da dela vlada sitnosti, kader se gre ponesrečencem za pomoč. Očitali so : 1. Cesto se podpora krivično razdeljuje ; 2. pri odpisih davkov se zelo trdo postopa; 3. večkrat se dogaja, da zahtevajo okrajni glavarji kolekovane prošnje od vsacega posamnega posestnika za odpis davkov. Finančni minister odgovarja nato, da nikakor ni potreba kolekovanih prošenj vsacega posamnika, marveč da zadostuje skupna prošnja celega kraja. Poleg tega izjavlja, naj se mu po poslancih naznanijo p o s, a in n i slučaji, kjer se je delala krivica ponesrečenim, in obeta, da bo brž ukrenil, da se popravi. Finančni minister je pri ti priliki dejal, da gotovo vsi deželni predsedniki oziroma namestniki skrbć, da kolikor je mogoče največ dobe za svoje dežele. Na Kranjskem vsaj ni bilo vedno tako ! Pomoč kmetom? (Nujni predlog posl. Lamb. E i n s p i e 1 e r j a,) V seji dne 18. maja je izročil gosp. poslanec Einspieler nujni predlog, v katerem opozarja vlado na veliko škodo, katero je majnikov sneg napravil na polju, po vrtih, sadnikih in po gozdih. Ylada se pozivlje, naj škodo prej ko mogoče preiskuje in poškodovanim kmetom podeli zdatno podporo. Predlog se glasi tako-le: LISTEK. Altera pars. Na Dolenjskem 27. maja 1897. Gospod urednik! Kajneda, altera pars z Dolenjskega zaprla Vam je sapo ? Slovenska delegacija na Dunaju je sedaj umorjena, popolnoma uničena je, in ne ve, kaj naj počne, kako naj se vede, da bo vredna zaupanja dolenjskega dopisnika „Slov. Naroda". V 119. številki „Slov. Naroda" oglasila se je tega lista altera pars in obsodila je postopanje poslanca dr. Susteršiča ostreje, kakor bi to storiti mogel sam pragermaneki Wolf. Liberalni nemški pragermani, katerih postopanje je dosedaj avstrijske narode veljalo nad 200.000 dobrih goldinarjev, našli so toplega zagovornika v znanem novomeškem dopisniku „Slov. Naroda". Ta sila modri in razumni mož vidi v postopanju teh mož samo boj za svoje pravice. Ostro obsoja ta nepristranski kritik „Slov. Naroda" poslanca Susteršiča izrek „Liberaler Schwindel". Mož misli, da bodo morda svojedobno tudi slovenski poslanci morali z ravnili bobnati po mizah, in s pestmi obdelavati svojih miz deske. Tak bode, po mnenju tega novomeškega politika, mogoče tudi svojedobno boj za naše narodne pravice. Cim krepkejši bodejo, tako sigurno misli ta vzvišeni politik, udarci ravnil po mizah, tem trdnejše bode stala naša narodna pravda. Kaj pa, ako bi sluge parlamenta, kakor sedaj nemškim razgrajalcem, vzeli Slovencem ravnila od mizic ? Potem bi najkrepkejši dokazi naših narodnih pravic, vsaj po mnenju tega modrega iz dolenjske dežele, bili odvzeti njihovim braniteljem. Ti ubogi narod, Ti 1 Niti z ravnilom ne mogel bi si potem pridobiti veljave! Veljave, katero Ti je dal liberalizem. Lej, dolenjski ta modrijan uči te v „Slovenskem Narodu", da Ti je dal liberalizem v Avstriji življenje in prosto gibanje. Slovenski narod! Kako prosto si se gibal za vladanja liberalizma! Kako so Tvoji uradniki in profesorji prosto se gibali po vesoljni Avstriji! Ako so na Slovenskem prosto izražali svoje misli in svoje prepričanje, pa so brzo šli tja v Slezijo ali Buko-vino, živi dokazi prostosti gibanja. Slovenski narod! Kako prosto gibal se je v proletarijat obrtnijski Tvoj stan za časa liberalne vlade! Le poglej Svoje obrtnike, kako cveto in se razvijajo, divota jih je gledati! In Tvoj kmečki stan, kako prosto so ga izsesavali razni oderuhi in kako prosto je razkosaval svoja zemljišča! Pod vlado liberalnih idej postal je velik in krepak v dolgovih! Prosto hodi v Ameriko in prosto poje boben eksekutorja po njegovih livadah. Oj ti blaženi, srečni, plodonosni liberalizem! Blagrovali so te oderuhi, srečni bili so pod tvojimi krili ljudje, ki so ribarili v gošči in tvoje plodove spravljali so v svoje shrambe oni, ki so brez vesti in srca izkoriščali svojega bližnjega onemoglost. In ta dolenjska „altera pars" „Slov. Naroda" upa si blagrovati take čase! Ali prav nič ne zaupa razsodnosti čitateljev ? Ali misli: „Der lesende Pobel ist gar nicht sehwer Herum zu zieh'n bei der Nase, Man druckt ihn leicht hinauf und hinab, Wie den cartesischen Teufel im Glase. Dolenjska „altera pars" piše: „Liberalizem je svetoven prikaz (!) v razvoju narodov. Tudi Slovenci se mu imamo dosti zahvaliti." To je modrost, da se Bogu usmili! Umevna je tožba Brunnerjeva v „Diogenes von Azzelbrunn", „dass jeder Esel ein Philosoph, aber kein einziger Philosoph ein Esel sein will." „Ker je dnć 2., 7. in 12. meseca majnika t. j. močno snežilo, napravil je sneg v celovškem, veli-kovškem in beljaškem političnem okraju, zlasti v celej celovški okolici, po spodnjem in zgornjem Rožu, po podjunskej dolini na polju, na hišnih in sadnih vrtih ter po gorah zelo občutljivo in trajno škodo. Pozimno žito se je pri jako ugodnem vremenu letošnjo vigred razvilo močnejše in lepše kot druga leta, tako, da so se kmetje nadejali obilne žetve. A težka snežena odeja je prelepo žito vpog-nila, deloma do čistega potlačila in uničila vso nado do jesenske žetve. Sadja niti letos niti prihodnjega leta ni pričakovati, kajti sadna drevesa so na vrhovih in po vejah in vejicah močno pohabljena; njih obstanek in njih rast je v nevarnosti. Koliko škode je napravil po hišnih vrtovih in gredicah, to se sedaj oceniti ne dl Občine, ki jih je zadela taka nesreča, že leta in leta sem neprestano tare in stiska revščina. Kar so kmetovalci morda še prihranili si črez zimo, to je sedaj povžito ; ker je jesenska in spomladna setev po snegu uničena, potrebujejo kmetje prav nujno semen za poletno setev, potrebujejo pa tudi nujno živeža za vsakdanji kruh in priskrbeti si morajo i potrebne krme za živino. Gledć na tako nesrečo in tako silne potrebščine je pač opravičeno visoko c. kr. vlado opozarjati in prositi, da pride ponesrečenim in stiskanim kmetom prav kmalu in z izdatno podporo na pomoč. Podpisani usojajo si torej staviti ta-le nujni predlog: „Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada naj se poživlja, da takoj preiskuje vso škodo, ki jo je sneg v celovškem, velikovškem in beljaškem okraju meseca majnika na polju, na vrtih in po gorah napravil, da poškovanim posestnikom v smislu dotičnih postav ne le zniža davke, ampak tudi podaljša obrok za vplačevanje in da zbog tolike potrebe in revščine prizadetemu ljudstvu najhitreje in z izdatno podporo iz državne blagajnice priteče na pomoč. Ta predlog naj se obravnava kot nujni in naj se finančnemu odseku izroči, kateri ima o njem najprej ko mogoče poročati. Na Dunaju, 18. majnika 1897. (Sledijo podpisi.) „ Slovenisclie Erziehungserfolge." (Dopis, poslal V. Ko.) V sedanji dobi hude obstrukcije razvilo se je nasprotje mej Nemci in Slovani nepričakovano ostro. Jezikovna odredba in pa njene bodoče posledice razjarile so avstrijske Nemce tako silno, da, zabeč prejšnjega, če tudi navideznega premirja, udrihajo po Slovanih z vsemi sredstvi, kar jih jim narekuje slavni zgodovinski „furor Teutonicus". V parlamentu samem, na pozorišču tega utrudljivega boja, plazi se ta „pošast" v osebah Schonerer, Wolf et consortes okoli Badenija, zlasti pa okoli predsedništva in onemogočuje potem surovosti delovanje naše „ljudske hiše". Izven parlamenta pa odgovarjajo Funkejevim vsklikom, Grossovim interpretacijam poslovnika „re- volverji" nemškega časopisja, ki gromadi v posameznih listih napad na napad na nas Slovane. Ce je še celo „N. Fr. Pr." v zadnjem času krenila v pravi pravcati nemško - nacijonalni tabor, odkoder strelja na dr. Luegerja, odlikuje ee mimo „Ostdeuteche Rundschau" znana nam „Deutsche Zeitung" najbolj po svojih naravnost izmišljenih, nesramnih lažeh, s katerimi skuša mahati deloma po vseh Slovanih, zlasti pa še včasih po štajerskih Slovencih. Dobro vemo, da se ta listič hrani morebiti le s hudo zagrizenostjo onih nemških prvoboriteljev, ki prišedši iz Štajerske ali Koroške, sedeč v uredništvu „Deutsche Zeitung" vpijejo čez štajerske Slovence in tako svojim nemškim rojakom lajšajo gorje te ali one izgube. Med temi vsemi najsilovitejši je bil nedvomno Še vedno celjski gimnazij in še dandanes se ui zacelila rana, ki jo je tačas vsekala eminentna pridobitev Slovencev celjskim „bismarkijancem". Zanimivo je sila, zasledovati repenčenje teh razjarjenih levov po raznih listih, v prvi vrsti pa v naši „Deutsche Zeitung*, ki prevaža vse umazano blato iz celjske „Deutsche Wacht" semkaj na Dunaj. Zadnje dni se je tedaj zadnje imenovani lokalni listič, biser fanatizma, spravil zopet jedenkrat nad ubogi celjski gimnazij. V mestnem vrtu celjskem bile so namreč zarezane in oškodovane klopi iu bilo je tamkaj menda čitati: „Hej Slovenec", „Na zdar". Tamošnji pra-germani si niso znali drugače svoje jeze nad tolikim „pobalinstvom" utešiti; šli so in potom svojega lističa naznanili mestu in gimnazij u, da so te poškodbe delo gojencev slovenskega gimnazija, in opozorili vodjo, naj pazi boljše na svojo slovensko „čedico". Naj je resnica, da je kak deček, učenec ravno tega gimnazija, ali pa — kar je še bolj verojetno — kak rokodelski vajenec storil ta policijski pre-grešek ter s tem obelodanil svojo mladeniško navdušenost ; kje pa je opravičenost celjskih prototipov, da na podlagi tega fakta, radi pregrehe pojedinca, blatijo potem ves zavod ? No, v teh mejah, v katerih se giblje „Deutsche Wacht," ostala bi cela stvar — po našem skromnem mnenju — le lokalna, recimo rešena zadeva. Sad non est idem, si duo faciunt idem I Kar napiše „D. W.", to vse pobere „Deutsche Zeitung" in tako smo te dni čitali pod naslovom : „Slovenische Erziehungserfolge" v tem istem listu znani nam faktum — risum teneatis —, da so v celjskem mestnem vrtu klopi poškodovane in da se tamkaj vidi vrezani „Na zdar 1" — Take dokaze imajo Celjani za brezvspešnost slovenskega gimnazija! Se-li ne vidi taka „rafinirana" laž vsakomur presmešna, nego da bi odgovarjal? Tudi mi bi bili premolčali celo zadevo. Pa s tem, da se je usmilimo sploh kakega odgovora, hočemo pokazati slovenskemu občinstvu, kako izčrpan da je vir nemške polemike, kaka lakota vlada po predalih naše nenevarne „Deut. Zeitung" in kaka zagrizenost je v Celji doma! Na svojih mestnih klopeh iščejo že sledove in vspehe slovenskega gimnazija, ha! . . . Politični pregled. V Ljubljani, 29. maja. Frakcije državnega «bora. Pred dvema dnevoma se je razdelil mej člane poslanske zbornice uradni sestavek vseh strank sedanjega državnega zbora z njih oficijelnimi imeni, številom članov in sedanjimi načelniki. Skupno je sedaj v državnem zboru 17 različnih klubov in sicer: češki konservat. veleposestniki, 19, grof Palffy; centrum, 6, grof Falkenhayn; kiščansko-socijalna zveza, 26, dr. Lueger ; klub čeških poslancev, 60, dr. Engel; nemško-napredna stranka, 33, Funke, Gross, Pergelt; slovanska krščansko-narodna zveza, 3 5, Bulat, Barwineki, dr. Susteršič; zveza veleposestnikov, 30, baron Ludwigstorff; club ita-liano, 19, baron Malfatti; poljski klub, 59, vitez Jaworeki; poljska krščanska ljudska stranka, 6, dr. Danielak ; poljska ljudska stranka, 3 ; rumunski klub, 5, Lupul; Schonererjeva skupina, 5; socijalno-de-mokratična zveza, 15, Daszynski; slobodna nemška zveza, 15, Mauthner; zveza nemške ljudske stranke, 38 in 3 hospitantje, Bareuther, Hotmann, Kaiser, Richter, Steinwender; katoliška ljudska stranka, 31, baron Dipauli; poleg tega je še 17 divjakov. Nadalje ima zbornica tri nepolitične zveze in sicer: slobodna zveza za agrarske interese 120 članov, zveza za drugo železniško zvezo s Trstom 25 članov in zveza za zastopstvo obrtnih interesov 45 članov. Okrožno sodišče v Trutnovem. „Narodni Listy" objavljajo z Dunaja vest, v kateri ве poroča o veprejemu češke deputacije pri pravosodnem ministru radi Trutnavske zadeve. Posl. dr. Slama je vodil deputacijo mestne občine Kraljičin Gradec, ki je izrazila željo, da je mestna občina voljna na lastne stroške sezidati poslopje za deželno sodišče ko bi se isto ne ustanovilo v Trutnovem. Nadalje se slika potreba Češkega sodišča tako z ozirom na oddaljenost, kakor tudi na narodnostne razmere. Pravosodni minister je vsprejel deputacijo neki prav prijazno ter ji obljubil, vpoštevati njih želje. Imenovani dnevnik konča z opombo : „Mogoče je toraj, da se preporno okrožno sodišče premesti iz Trut-nova v Kraljičin Gradec". Jezikovna naredba in socijalni demokratje. Minuli praznik so priredili člani mlado-češkega kluba v Pragi shod, katerega se je vdele-žilo blizu 1000 oseb, mej temi kakih 200 socijalnih demokratov. V ime mladočeških poslancev je poročal posl. Doležal, ki je popolno pojasnil razmerje mej Mladočehi in vlado, osvetlil počenjanje levičarjev ter predlagal resolucijo, v kateri se zahteva, da vlada izda jednako jezikovno naredbo tudi za Slezijo, tei pozdravlja proglašenje federativne ideje v zbornici. Navzoči socijalni demokratje, ki se bahajo vedno s svojo mejnarodnostjo in so že mej govorom uprizarjali nepopisne škandale, so zagnali sedaj tak vrišč, da poslušalci niso razumeli prebrane resolucije in se je morala hektografovana razdeliti med nje. Socijalistična druhal ni preje mirovala, dokler jih niso s silo odstranili s pozorišča. Obstrukcija v nemškem držav, zboru. Kdor prebira poročila državnih zborov v zadnjem Josip Karol Trtnik. (Življenjepisna črtica. — Spisal Bogdan.) (Konec.) IV. Ne samo to, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Gregorčič. O Trtniku bi lahko rekli, da je vse svoje življenje daroval — (lastni izo) izobraževanju. Sredstva za študiranje mu niso bila tako na razpolago, kakor marsikomu, ki se lahko že v nežni mladosti pripravlja na stan, za kojega mu plamti srce. Pokojniku pa so bile razmere dokaj neugodne. Ubožnejih starišev sin mogel se je še le devetnajstleten mladenič, ko so mu prihiteli na pomoč blagi dobrotniki, resnobno poprijeti pevskih študij. Potem pa je živel le učenju, živel petju ; saj je ves plamtel za to umetnost, le v nji zrl je evoj cilj, le ž njo slikal si sijajno bodočnost. In ko je bil priznan opernim pevcem, tedaj ni počival in vžival sadu svojih trudov na kakem gledišču, temveč slavohlepje njegovo gnalo ga je dalje. Študiral je jako mnogo privatno in ravno nameraval na konservatoriju napraviti izpit profesorski, kar ga prekani smrt. Trtnik je bil nenavadno delaven. Ker mu je z lepim, krepkim glasom podelil Stvarnik neprecenljiv dar, menil je pač, da ga mora rabiti človeštvu v prid in korist. In pri tem ni zabil naroda svojega, ni zanemarjal dolžnostij do svoje domovine, katero je ljubil iz dna duše. Dne 13. sušca 1892 1. sodeloval je pri koncertu „Glasbene Matice" v Ljubljani; takrat nastopil je prvič javno v svoji domovini, odkar jo je zapustil; dosegel je s zares krasnim petjem velik uspeh, in Slovenci smo s ponosom zrli slavnega svojega rojaka, ki je v tujini poveličeval naše ime. — Istega leta pel je pri koncertu, ki ga je o priliki Bleivveisove slavnosti napravila „Slovenija" na Dunaju. Njegovo ime privabilo je mnogo odličnih gostov. Dvakrat sodeloval je pri koncertu moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu ; privabil je zlasti leta 1894 s svojim vnetim glasom mnogo-brojno gostov, in ob tej priliki napravilo mu je družbino vodstvo laskav poklon: „Ponosom beležimo, da nam v naših naporih tako vstrajno stoji na strani prvi jugoslovanski pevec, pred katerim leži razgrnjena najlepša bodočnost". Za potresne katastrofe oglasil se je takoj, da bi pomagal nesrečnim svojim someščanom, in se ponudil, da poje njim na korist; velikodušna želja se mu tedaj ni mogla izpolniti, ker je bil povsod nered in zbeganost, gledališče samo pa vse razdejano. Pač pa je nekaj mesecev pozneje pel na Bledu v isti blagi namen. Se dobro nam je v spominu, kako krasen uspeh je imel oni koncert. Največji vtis pa je v svoji domovini, zlasti med prebivalstvom rojstnega mesta, napravil lani, ko je na dan sv. Janeza Krstnika pel tenor-solo pri slovesni maši v župni cerkvi trnovski. Se sedaj nam donijo na uho krepki, v cerkvenih prostorih veličastno odmevajoči glasovi, in nam vsem bilo je nekam tesno in čudno pri srcu .....Bil je vseskozi poštena, mirna in človekoljubna duša, ki je bil vsakemu prijazen. Brnski „Tagesbote" pravi, poročajoč o njegovem pogrebu: „--und Scholle um Scholle kollerte hinab und deckte den Sarg, der die Reste eines braven, bie-deren Kiinstlers birgt, der keinen Feind gehabt im Leben und tiefen Schmerz hervorgerufen hat durch eeinen frilhen Tod". času, mora uvideti, da bolehajo malone vsi za isto boleznijo-obstrukcijo. Rogoviljenje v avstrijskem parlamentu je bilo že dovolj opisano na drugem mestu, tudi o obstrukciji v ogerski poslanski zbornici smo že na kratko poročali; sedaj pa pride na vrsto še nemški državni zbor, ki menda ni smel zaostati za drugimi jednakimi zastopi. Pričetkom tega tedna se je pričela v nemškem parlamentu razprava o vladni predlogi, tičoči se rokodelstva. Prvo branje se je še nekako srečno izvedlo, toda drugo pa nikakor ni hotelo dalje, levica je opetovano zahtevala glasovanje po imenih in prigodilo se je, da so se vsled nesklepčnosti vršile tri ali štiri kratke seje v jednem dnevu, ker se je morala pri vsaki nesklepčnosti pretrgati seja in po nekolikem odmoru otvoriti nova. Z jedno besedo, dogajale so se v nemškem državnem zboru skoro jednake stvari, kakor na Dunaju, le take surovosti ni bilo opaziti mej nemškimi poslanci, kakor mej avstrijskimi veleumi. Nemški državni zbor ima sedaj počitnice do 22. junija in do tedaj se morda vremena zjasne. Konečno moramo še omeniti, da je tudi v nemškem parlamentu vseh neredov kriva desnica, akoravno so v obstrukciji sami levičarji. Liberalizem je pač povsod jednak. Mirovna pogajanja mej Grško in Turčijo. Nedavno smo poročali, da je grška vlada izročila usodo Grške popolno v roke velevlastij in potemtakem bi se imel vršiti dogovor o miru samo mej poslaniki evropskih sil in turško vlado. O tem je obvestila grška vlada poslanike in tudi turško vlado. Predno pa se je imel pričeti resen dogovor, je izročilo grško ministerstvo evropskim poslanikom spomenico, v kateri se izraža njegovo mnenje o zahtevah turškega sultana in se seveda večinoma zavračajo mej zopetnim zatrjevanjem, da Grška ni napadovalka. Turkom prijazni židovski listi se v obilni meri jeze nad grško vlado, ki se je predrznila oporekati »opravičenim« turškim zahtevam, in pravijo, da je dal Grkom toliko poguma ruski zunanji minister grof Muravjev, ki je neki dejal, da se mora Turčija ukloniti volji Evrope in opustiti popolnoma misel na zbližanje Tesalije. Minister pravi nadalje, da sploh ni bilo misliti, da bo stavila Turčija tako zahtevo, ki ne more imeti nikakega drugega pomena, nego da se zavlačuje pogajanje. Morda pa namerava Turčija porabiti to zahtevo za nadaljno vojno akcijo. V to pa Evropa po mnenju grofa Muravjeva ne more več privoliti in naj toraj turška vlada v svojo korist ne prekorači zmernosti ter zahteva samo to, kar ji res pripada. Kakor omenjeno, te besede so v obilni meri razburile ves Izrael, ki nikakor ne more umeti, kako se more Grška osvoboditi vsake kazni in Turčija vojskovati samo radi neznatne (!) odškodnine. Židovsko časopisje goji še vedno prijetno nado, da se bo sultan lahko maščeval nad Grki ter jim pokazal, kdo je gospod nad balkanskim polotokom. No, upamo, da velevlasti ne bodo držale rok križem in bodo sultana zavrnile v prave meje. Anarhist Acclarito pred sodiščem. Včeraj se je pričela sodnijska obravnava proti anarhistu Petru Acciarito, ki je 22. t. m. poskusil napad na kralja Umberto. Iz javne obtožbe se raz- Omenimo naj še, kako otroško je ljubil svoje stariše, kako iskreno srce nosil je zlasti za stojo staro, bolehno mater, in kako je — umrl. Morda se bo komu konec, s katerim zaključimo te skromne poteze iz njegovega življenja, zdel nekako romantičen in sanjarek, vendar nas to ne straši, v zavesti, da beležimo istino. Ko se je po Brnu raznesla vest o njegovi bolezni, prihitel je ves v strahu k njemu intimni njegov prijatelj nadčastnik Ferdinand W., ki ga je pokojnik iz dna duše ljubil. Trtnik ga prosi, naj bi vendar sporočil materi njegovi, da jo želi še enkrat videti. Ferdinand hitel je izpolnit željo njegovo in se slučajno precej dolgo zamudil. Vrnivši se, našel je ljubljenega prijatelja v nezavesti; vsede se blizu njega na divan in mu briše potno čelo ; Trtnik se nakrat vzdigne, prime ga za гбке in vpraša slabotnim glasom : „Ali so mati že tu ?" Ferdinand bil je v zadregi; vedel je, da se bolnik v takem stanju ne sme vznemirjati, in pomišljal je, kaj bi mu odgovoril. Trtnik pa omahne prijatelju v naročje, šepetajoč materino ime, in izdihne plemenito svojo dušo na prijateljevih prsih .... Živel in umrl je kot slovenski umetnik; bodi mu lahka žemljica moravska! vidi, da ie že dalje časa nameraval izvršiti ta zločin in da to ni storil v obupnosti, kajti on se ni nahajal v revščini, marveč si je prislužil vsak dan do 5 lir in je moral radi premnogega dela odkloniti več naročil. Tudi se je pokazalo, da je pri popolni pameti, in vztraja pri prvotni izjavi, da je hotel kralja umoriti, ker je kriv vse nesreče, ki je zadela Italijo. Ker je v Italiji odpravljena smrtna kazen, ga obsodi sodišče najbrže v dosmrtno ječo. Na vprašanje sodnikovo je izjavil Acciarito, da zaničuje sedanjo družbo, ker je nepravična. Napad je poskusil v obupnosti, kakor ravnajo drugi, kisivzemo življenje. Z napadom na kralja je hotel zadeti zastopnika posedujočega stanu. Napad je izvršil nepremišljeno, ker sicer bi se bil poslužil bolje učinkujoče bombe. Zaslišane priče so potrdile, da je Acciarito namenoma planil nad kralja. Obravnava se nadaljuje danes in se trdi, da bode tudi končana. Slovstvo. Život svetoga Franjo Serafskoga ili Asiškoga. Fr. I. Ivančič, urednik Ružičnjaka Sv. Franjo Serafskoga na Trsatu je izdal v spomin dvajsetletnice Njegove Svetosti Leona XIII. kot člana III. reda sv. Frančiška Serafinskega vrlo zanimiv življenjepis imeuovanega svetnika. Knjiga obsega 327 strani v osmerki ter ima veliko prav lepih podob, ki nam kažejo znamenite dogodke v življenju sv. Frančiška, kakor tudi prelep portret sv. očeta Leona XIII. V drugem delu so pravila III. reda, katera je izdal sv. Oče Leon XIII., razne litanije, molitve in devetdnevnice za tretje-rednike. — Vsem Slovencem, zmožnim hrvatskega jezika, zlasti pa vodjem III. reda vrlo zanimivo knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri založništvu o. o. frančiškanov na Trsatu. Tedenski koledar. Nedelja, 30. maja : 6. povelikonočna, evang. Jezus govori o pričevanju sv. Duha. Jan. 15. Feliks p. Ponedeljek, 31. maja: Angela dev. Torek, 1. jun. Invencij m. S r e d a , 2. jun. : Mar-celin in dr. mm. četrtek, 3. jun.: Klotilda kralj. Petek, 4. jun.: Frančišek Kar. sp. Sobota, 5. jun.: Bonifacij šk. — Lunin spremin: Mlaj dne 31. maja ob 1. uri 24 m. popol. — Solnce izide 1. junija ob 4. uri 19 minut; zaide ob 7. uri 38 minut. — Dan zraste v juniju do 21. za 16 minut in se skrči do 30. junija za 3 minute. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. maja. (Ргеб. gospod prošt dr. Anton Jarc) je bil danes zjutraj precej hudo zadet od kapi na levo stran ter previden s sv. zakramenti. Trenotne nevarnosti ni nobene. Blagega, vkljub njegovi visoki starosti neumorno delavnega gospoda priporočamo v pobožno molitev. (Dolenjski filozof razklada „Olikanega Slovenca".) Znana je afera dr. Susteršičeva v državnem zboru. „Slovenskega Naroda" poglavarje je hudo imelo, kako bi o tej priliki dr. Šusteršiča malce potopili. Ce tudi je sama „Neue Freie Presse" poročala, da je dr. Susteršič dejal „Liberaler švindel", a ne „liberaler švindler", se je vendar „Slov. Narod" ogreval za poslednjo varianto, ker mu je očividno bolj godila, dokler mu ni sam dr. Susteršič naznanil pravega izraza. Poslej je bil „Slovenski Narod" na Nemce močno hud, ker so se tako vedli proti slovenskemu poslancu, a izza potez srditega obraza je vendar odsevala prikrita žalost, da ni bilo moči tej „prononcirani" osebi priložiti — moralne pljuske. Zato ga je zopet močno razveselilo, ko je prejel od dolenjskega filozofa naslednja „filozofumena", ki jih je natisnil v št. 119. pod naslovom: „Audiatur et alterapars!" Dolenjski filozof torej tako-le filozcfira: „Očitno je, da se hoče dr. Susteršič v zbornici pokazati, ker se šteje duševnega velikana, kar ni. Njegovi mejklici ne kažejo ne duhovitosti ne dovtipa ... Doslej še ni znano, je-li dr. Susteršič svojega političnega nasprotnika naravnost žalil, ali zasmehoval njegovo politično prepričanje (dodajmo: ali označil liberalizma podlo nasilje), ali mu je zaklical „Liberaler Schwindler" ali .Liberaler Schwindel". Ce je zaklical prvo, je izustil žaljenje, katero ne spada v noben parlament, in noben slovenski volilec ne more odobravati, da bi se prav slovenski poslanec odlikoval po taki ro-batosti. (Kaj pa Nemci?) Kar počenjajo Nemci se- daj v državnem zboru, je boj, in kdo ve, če še naš poslanci ne bodo kdaj primorani, posluževati se istega orožja. (A — kakšna modrost! Slovenci, skri-ljak doli pred takim filozofom! Ce Nemci barbarsko rjovejo, vpijejo „Gauuer", stiskajo pesti ... vse to ni nič, to je boj, in morda bodo morali tudi naši poslanci kdaj tako rjoveti, razgrajati, kleti, a takrat seveda bo spadalo v parlament, ker takrat bo boj! A sedaj je dr. Susteršič mirno sedel, pa zavpil, ko nobenega boja ni bilo: Liberaler švindler! sedaj je robatost!) Susteršič se je postavil na stališče poslanca Wolfa, kateri je imenoval Slovane manj vredne ljudi. TegaWolta so obsojali vsi (aha!), tudi Nemci, ali tudi Wolf ni posameznega poslanca žalil. Pa če tudi je dr. Šušteršič zaklical „liberaler Schwindel", je to graje vredno. (Pozor, bralci, aperta ora tenete!) Liberalizem je svetoven prikaz v razvoju evropskih narodov...Liberalizem je važna etapa vrazvoju človeštva, in kdor ga zasmehuje, kaže samo svojo bornira-n o s t. Kakor se rimski hierarhiji ne more odrekati, da je časih dobrotljivo vplivala na razvoj človeštva (kako vednostno, kako nepristransko, kako nedosežno plemenito ravna naš filozof tudi s klerikalizmom! Prid', klerikalec, se les učit!), tako malo se sme prezirati tisto idejo, ki od francoske revolucije naprej vpliva v največji meri na človeštvo (zakaj neki ni dejal najblagodat-nejše? v največji meri se more vplivati tudi — slabo, in ne vemo, kje je postava, da moramo hvaliti tudi to, kar v največji meri vpliva slabo!) — Slovenci ne štejemo dosti v koncertu narodov, a prav, ker pest nič ne izda, bodi naš boj vedno plemenit!" (Kakor je n. pr. plemenit boj novomeškega filozofa v „Delavcu", „Svobodi", „Rodoljubu" in „Slovenskem Narodu", o plemenit, res v največji meri plemenit! Primeri, častiti bralec, samo v zadnji „Svobodi" dopis iz Novega Mesta, primeri, a ne zameri! Konec dopisa do besede slove : „Konjski odpadki so vredni, da se jih vrže na njivo, a klerikalci, posebno pata doktor, ni vreden, dabi se mu navezalo n a v r a t k a m e n t e r s e ga spustilo vsmrdljivi kanal gnojnice!") Basta 1 (Doktorjem modroslovja) je bil na dunajskem vseučilišču promoviran 26. t. m. naš rojak iz Rateč pri Škofji Loki, gospod Valentin Kušar. (Iz Št. Petra na Krasu) 26. maja: Dne 25ega maja t. 1. je bila tukaj volitev novega župana in občinskih svetovalcev. Zupanom je bil izvoljen posestnik Matija Penko iz Gradeča iu svetovalci: Fran Margon in Fran Aučin iz Trnja, Peter Žele in Valentin Krašovec iz St. Petra, Ivan Sabec iz Selc, Jožef Vodopivec iz Petelin in Anton Kernel iz Radohove vasi. Nadejamo se, da se z izvolitvijo novega občinskega starešinstva zopet povrne mir in red v občino, ki je dosedaj vsled liberalnega županstva zelo veliko trpela. (Na državni železnici) Ljubljana Lesce prične s 1. junijem ob nedeljah in praznikih voziti nov vlak, ki bode iz Ljubljane odhajal ob 5 u. 39 m. popoludne in dohajal ob 10. u. 25 m. zvečer. (Porotne obravnave) se prično v Ljubljani dne 31. maja, in sicer pride: 31. maja 291etna delavka Marija Bezek iz Borovnice zaradi detomora in obrekovanja, 161etni hlapec Jan. Zakrajšek iz Zales v okraju Lož zaradi posilstva; dne 1. junija 201etni Ignacij Hribar iz Krašnje zaradi javnega nasilstva in telesne poškodbe, 501etni voznik Andrej Ander-berg iz Trnja zaradi tatvine konj; dne 2. in 3. junija bivši prodajalec Jan. Križman v Kamniku in posestnik po domače Gruden iz Mlake zaradi goljufije; dne 4. junija Ana Velkavrh iz Vrzdenca zaradi detomora. Najbrže da pride še nekaj obtožencev, mej njimi trgovec Jerman iz Domžal zaradi krive prisege, pri tej porotni dobi na vrsto. (Iz Tržiča.) Ker je povsod prepir, pokazali so tudi v Tržiču nekateri udje usnjarske zadruge št. 3., da znajo rušiti mir in slogo. Začeli so na vse načine nagajati, tako da je bila zadruga št. 3, katera obstoji že okolu 150 let, prisiljena izključiti dotične nagajivce iz zadruge, posebno zaradi nerednih upla-čil doneskov. Izključeni so potem, da bi nemir še dalje trajal, skušali ustanoviti novo usnjarsko zadrugo rekoč, da zadruge št. 3 ne poznajo. Da bi se jim to ložje posrečilo, poklicali so na pomoč so-cijalnega demokrata Postlerja z Dunaja, kateri je že marsikje prepir sejal. Prišel je toraj ta vodja iz zadruge št. 3 izključenih v Tržič ter skušal razrušiti staro zadrugo št. 3. Toda vsa njegova umetnost mu ni nič pomagala, ker mu je starosta zadruge št. 3 prepovedal vsak govor in vsled tega ni imel prilike sejati prepira. Zaradi tega skušal se je maščevati nad starosto zadruge št. 3 ter ga v svojem časopisu fachzeitung imenoval „Riiuberhauptmann" in „Gauner". Ker je potem v imenu zadruge poslal Vincenc Napret popravek, upiral se je ta urednik toliko časa natisniti ta popravek, dokler se ga ni s silo primcralo. In slednjič, ko je bil primoran to storiti, napravil je opombo, da je to storil zgolj zaradi tega, ker je dober človek in noče daljnega prepira. — Toda pustimo pri miru tega socijalnega demokrata in objednem vodjo in pripomočnika iz zadruge št. 3 izključenih bitij, ampak omenimo rajši, da zadruga št. 3 še vedno trdno stoji, ker njeni udje pošteno plačujejo svoje doneske, oni pa, ki so skušali pod modrim vodstvom Postlerja ustanoviti novo zadrugo, so jih dolžni ostali ter so mogoče njega za to poklicali, da bi za nje plačal zadrugi št. 3 dolžne doneske. — Tržič, 25. maja 1897. — Janez Šolar, starosta usnjarske zadruge v Tržiču. (Iz ljubljanske okolice.) Dne 25. t. m. je v Bizoviku neki delavec svoji ženi iz zaklenjene skrinje 70 gld. vzel in se mislil na Dunaj odpeljati. Neki znan loncevezec je prišel v Bizovik in je tej ženi povedal, da je njenega moža v Ljubljani videl, ki se je z redarjem pogovarjal. Ženi se to malo sumljivo zdi, hitro pogleda v skrinjo, kar zapazi, da manjka 70 gld. Gre potem urno v Ljubljano, najprej na rotovž in drugod pogleduje in poprašuje po možu , a nikjer ga ni bilo. Hiti nadalje na južni kolodvor in ker ga tudi tu ni, leti proti Šiški na državni kolodvor ; kar ga zagleda, ko iz stranišča z vržinko v ustih pride; ona se zakadi v njega in zavpije : 70 gld. sem ! On se ji hoče iz rok strgati in pravi, da ni nič vzel in da nobenega denarja nima. Potem so pristopili od železnice na pomoč in ga v sobo zaprli. Pošljejo potem po žandarma v Šiško. Ko ta pride, zahteva, da naj vzeti denar ženi nazaj d&, a on zopet zanikuje, da ji ni nič vzel, ter da nima nič denarja. Po posilni preiskavi so dobili denar, največ v škornji, vsega skupaj še 52 gld. 18 gld. je pa že porabil, ko je od vlaka plačal in si nove škornje kupil. Od vlaka plačauo je žena tudi nazaj dobila. Ko bi bila žena le jedno minuto zamudila, pa bi se bil on naprej odpeljal in čez nekaj časa, ko bi bil jedenkrat denar zapravil, zopet ves stradan in strgan domu prišel, kakor je že parkrat naredil, ko je kako živino prodal. (Samomor.) Neki trgovski pomočnik, ki je pred nekaterimi dnevi prišel v Ljubljano, se je v sredo ob V« uri zvečer v gozdu med Šiško in Kosler-jevim gradom vstrelil. — Samomorilec je doma iz krškega okraja na Dolenjskem ter prišel popolnoma brez denarja iz Amerike, kjer upal najti srečo. * * * (Koroške novice.) V Pontablju sta 15- in 13-leten fant (brata) igrala s samokresom. Starejši je mlajšega ustrelil v desno oko. Pazite na otroke! — Blizu Paternijona je utonil v Dravi delavec P. Le-sacher. — Strela je ubila dne 20. t. m. blizu Volš-berga delavca Flechner, ko je delal v gozdu. — Dirka kolesarjev od Zgornjega do Spodnjega Drav-berga se vrši letos dne 4. julija. - One posojilnice, ki so pri nemški zvezi koroških posojilnic, bode pregledoval vpokojeni učitelj gospod J. Javornik v Grab-štanju. — Parniki na Vrbskem jezeru so zopet začeli voziti v nedeljo dne 23. maja. — Občni zbor nemškega in avstrijskega planinskega društva vrši se letos od 5. do 8. avgusta v Celovcu. Ker takrat pride simkaj dokaj „bratcev" iz „rajha", bodo naši „nemški" Celovčani kajpak vsi po konci! — Za celovškega podžupana je zopet izvoljen naš znani „prijatelj" dr. pl. Metnitz. — Novo poŠto dobijo v St. Juriju ob St. Vidu. — Deželna komisija za pregledovanje davčnega katastra je v seji dne 15. maja dokončala svoje delo. — V Borovljah so ustanovili kolesarsko društvo. — Cerkveno posodo, katero so odnesli drzni roparji po noči od 4. do 5. maja iz farne cerkve v Galiciji, je našel posestnik J. Care p. d. Kovač v gozdu pri Hovji vasi blizu Podkrnosa. Vsa posoda, namreč jedna monštranca, jeden kelih, tri patene in jeden relikvarij, je bila v jami pokrita s kamenjem. Posoda je bila pokvarjena z velikimi kleščami, katere so se tudi tam našle. V monštranci je bila še sv. hostija, katero je mil. gospod prošt J. Trobeš prenesel v farno cerkev Podkrnosom. Verno ljudstvo mora pač globoko užaliti grozno početje zločincev, ki so na tako strašen način oskrunili našega Zveličarja v presvetem Bešnjem Telesu. Upamo, da se bo posrečilo, zasačiti zlobne hudobneže in da bodo dobili zasluženo kazen. (Iz Celovca) dnć 28. maja. Tukajšnje nemško pevsko društvo je slavilo včeraj petdesetletnico svojega obstanka z običajnimi slavnostmi. Mesto je kazalo prav navadno lice, le po nekaterih hišah, po največ gostilnah, so se razobesile zastave, katere je dež dobro opral. Vnanjih gostov je došlo prav malo. Pri pojedinah so se premlevale znane tirade o moči nemštva in nemške pesmi, a gotovo tudi niso zabili nas, ki smo „minderwerthig" ! ! — Jutri doleti naš „nemški* Celovec posebna čast. Znana „internacijonalna" govornica, rudeča „frajlca" Re-zika Noetscher pride, odpre svoje ženske zgovornosti zatvornice ter počasti naše purgarje s prepovedjo o rudečem evangeliju. (Iz Gorice.) Dne 21. t. m. je izvršil gosp. drd. Andrej Pavlica, stolni vikar, na Dunaju zaduji rigo-roz. Čestitamo! — Zadnje volitve so Gorico razdvojile. Slovenci se ogibl|ejo Lahov. Lahi zgubljajo zaslužek in zato na vse možne načine hlinijo prijaznost proti Slovencem. Da izvajajo Slovenci strogo geslo: svoji k svojim, mora zapreti v kratkem marsikateri laški trgovec svojo prodajalnico. Neki Lah je rekel, da so volitve potisnile Slovence za 100 let naprej. (Kako modro je razdelil Gnyer Zeller Turško ?) Švicar Guyer-Zeller je izdal karto, na kateri vidimo, da Turške ni več. Pred malo dnevi so se neki sporazumele Grška, Crnagora, Srbija, Bolgarska, Avstrija, Ruska, Angleška, Francoska in Nemška, kako lahko vsaka od teh držav mirnim potom pride do svojih zahtev. — Grška bi dobila celi grški arhipel, severne in južne Sporade, Cyklade, Epir, Tesalijo, južno Albanijo, večji del Macedonije s Cirigradom. Vender bi ne bila samo Grška tako srečna s takim prirastkom ; Crnagora bi dobila severno Albanijo, da bi bila bolj dolga. Srbiia bi dobila na jugu mali rogeljček za bonti, Bolgarska pa precej dolgi in debel podplat. Avstrija pa bi neki stegnila med novo Cmogoro in Srbijo direktno skozi novi grški teritorij od Bosne naprej, kakor kak romarski berač svojo subo in dolgo nogo, in si jo namakala v morju pri Solunu. Rusija bi dobila Perzijo in Afganistan ter tako že dolgo časa vroče zaželjene Oceanske obali in za viličn)ak bi oblizala Suda-zaliv na otoku Kreti. Angleška si pridrži ukradeni Egipet in še pridobi BeludžistaD. Italija, ta veliki zajec za to, da je v Abesiniji tako moško bežal in tudi Grkom pokazal dulcius in patriam fugere, dobi Tripolis in Barko. Francozi dobe Maroko, lačen nemški Mihel pa bo ostal pri skledi in se počasi gutal s celo azi-jatsko Turško. — Le škoda, da še evropski hranje-niki za to nič ne vedo. Ta mastni obed je neki samo javna tajna prezidenta švicarske severo-vzhodne železnice Guyer-Zellerja. Zeleznični kralj pa se mu pravi po domače. „Konec Turčije" je krstil svoj najmlajši spis in v tem se vse najde — naš kmet pravi „drukano" — kako se mora Turčija deliti. Ali velevlasti si ne dado pač nič dopovedati. Kako varno bi one pač lahko zdaj prijele za ta Guyer-Zellerjev secirski nož in temu bradatemu preroku, ko ga je Guyer-Zeller prej hypnoziral, rezale ud za udom Z njegovega hromega telesa. — Ali kam pa bi šli s turškim sultanom ? Ja, tega pa bi morali prav rahlo v njegove naslanjače, ali če ima kakšen stari turški kraljevi divan, rahlo in elegantno pod pazduho prijeti in ga odvesti ali v Ceylon ali na na otok Reunion (Bourbon). Po leti bi mogel stanovati na otoku Ceylon ali na otoku Reunion, kjer bi našel prav dobro kavo, sladkorja pa si more lahko s Ceylona seboj prinesti. Turški dvor bo nehal sam ob sebi in se bo prihranilo na leto nekaj nad 80 mil. In ko ne bo več Turške, ne bo treba več via-etim oroževati, kar nese 200 mil. V 25 letih skupaj nad 7000 milijonov. Pa kam s temi groznimi novci! ? Gospod Guyer-Zeller nam zopet pride s svojim nasvetom na pomoč. On hoče za te obilne novce postaviti same železnice, in te bi speljal tako le: Iz Londona čez Zurich, Eogadin, Bozen v Solun in Carigrad ; čez Angoro na Eufrat, kraj perzijskega zaliva skozi Pendrab v Kalkuto. Iz „zloglasne" Moskve čez Tiflis v Alepo, Damask, Jeruzalem, sueški kanal v Kahiro. V Alepi bi se križali železnici London-Kalkuta s progo Moskva-Kahiro. Oh 1 če bi te Turške ne bilo, dobila bi tudi Afrika lahko kaj od Guyer Zellerjevega nasveta. Po njegovi glavi je že projektirana železnica za te prihranjene denarje. Iz Kahire čez Kartum v Viktorija-Nyanca, s to bi se združila abesinska želeanica iz Oboka, ki bi tekla kraj rek Tanganjika in Nyassa k Zambesi in od Delagoa-zaliva celo v Kapštat. Tudi severna Afrika bi dobila za te pri Turški prihraujene denarje železno progo okoli svojega ogromnega Atbuha-Alžir-Tripolis Tunis-Tanger-Fez v Aleksandrijo. Punktum. — Tako je proračunil gospod Guyer-Zeller za milijone, ki se bodo prihranili v Turški, pet novih svetovnih železnic. „Reichswehr" žali samo ubogega sultana, ki bo moral tako tiho in mirno s svojega zapečka gledati, kako ta novi švicarski genij zamenjuje za Turško svetovne železnice. — Prosto vozno karto si bo sultan menda vsaj izgovoril? (Angleška kraljica Viktorija) je 24. maja praznovala 78. rojstni dan. Izmed angleških vladarjev je bil samo Jurij III. starejši, ki je doživel 82 let. Izmed sedanjih evropskih vladarjev je samo danski kralj starejši. Dne 20. junija t. 1. bode Viktorija obhajala 60 letnico vladauja. — Ta dan bode kraljica nosila mesto krone — lahko tiaro, ki je bila leta 1862 narejena. Na njej je vdelanih 2673 briljan-tov ter je zasebna last kraljičina. — Iz Rima se poroča, da bodo sv. Oče o priliki 60 letnice kraljici poslali častitko, katero bode v London prinesel posebni papežev odposlanec. (Ne t Ameriko!) Avstrijski konzul v Filadel-fiii poroča, da so se ondi delavske razmere silno poslabšale. Muogo premogokopov je ostavilo delo. V Cikagi je 50.000 delavcev z družinami vred brez dela. V Filadelfiji je bilo preteklo zimo 6 do 8000 avstrijskih izseljencev brez dela. Lansko leto se je v Ameriko izselilo 65.103 avstro-ogerskih državljanov, ko skoro nikjer ni bilo dobiti zaslužka. (Edltem-paša rodom Grk.) Londonske „West-minster Gazette" so prinesle vest, da je sedanji turški vojskovodja Edh namreč okrog 1109 miljonov; kratkih smodk po 2'/» kr. okrog 516 miljonov, šport cigaret po 1 kr. 417 miljonov. Portorik se je pokadilo 209 miljonov, sultan-cigaret 208 miljonov, trabuko - smodk 41 in pol miljona, britanik 37 miljonov. Vsega vkup pokadilo se je 1244 miljonov smodk in 1995 miljonov smodčic. (Živela sloboda!) Ko se je glasovalo za dosmrtni konzulat Napoleona L, je general Saint Hi-laire zbral svoje čete in jim govoril: „Tovariši! Sedaj boste glasovali, ali naj postane Napoleon dosmrtni konzul ali ne. Vsak naj voli po svojem prepričanji, jaz nočem na vaše glasove prav nič vplivati. Pristaviti pa moram, da bodem prvega, ki ne bode glasoval na korist Napoleona, dal takoj v pričo celega polka vstreliti. Živela republika! Živela sloboda!" Podobna sloboda bo menda tudi vladala v bodoči socijalno-demokratični državi, če se sme sklepati po dogodkih pri zadnjih državnozborskih volitvah. Živela sloboda! (Doslednost.) Ko se je mesca marca 1. 1815 zvedelo, da je Napoleon I. pobegnil iz Elbe, poročal je oficijelni „Monitaur" dotične dogodke po vrsti na sledeči način : „Ljudožerec je ušel — kor-zijski pokončevalec sveta je dospel na fran-cozko obrežje — tiger se bliža — pošast je prenočila v Grenoblu — tiran je dospel v Lyon — pravijo, da so videli usurpatorja v obližji Pariza — Bonaparto koraka proti glavnemu mestu, kamor pa ne bo prišel — Napoleon se bo prikazal jutri pred našimi napisi — cesar je dospel v Fontainebleau — in na zadnje: Njegovo cesarsko Veličanstvo je slavilo 21. marca sredi zvestih podložnikov slovese» vhod v Tuilerije. * * * (Sejmi po Slovenskem od 31. maja do 5 junija.) Na kranjskem: 1. jun. v Osilnici, na Slapu; 2. v Zerovnici, Svivci, Motniku ; 3. v Laši-čah. — Na Slov. Štajerskem: 31. maja v Olimji, Ra)hembergu, Poličanah; 3. jun. v Artičah ; 4. v Slov. Bistrici za živino. Društva. (Pevski zbor „Glasbene Matice") ima v ponedeljek, dne 31. t. m. skušnjo za izlet v Postojino dne 13. junija t. I., in sicer ženski zbor ob V,7. uri, moški zbor ob 8. uri zvečer. Prosijo se one gg. pevke in pevci, kateri se niso mogli osebno vabiti, da se temu vabilu odzovejo s polnoštevilnim prihodom k skušnji. („Slovenska Matica".) Vabilo na CX. odborovo sejo „Slovenske Matice", katera bode v petek dne 4. junija t. 1. ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Vspored : 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobren je zapisnikov o 108. in 109. odborovi seji. 3. Poročilo književnega odseka o letošnjih društvenih knjigah. 4. Poročilo o pripravah za občni zbor. 5. Slučajnosti. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico) ima v sredo dn6 2. junija ob 8. uri zvečer v mali vrini dvorani Sandwirt ove gostilne v Celovcu svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav. 2 Volitev odbora. 3. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 4. Vpisovanje udov in nabiranje letnine. 5. Slučajnosti. (Podružnica zaVelikovec in okolico) bo imela na Binkoštni pondeljek dn6 7. junija t. 1. v gostilni pri Mežuarju v St. Štefanu pri Velikovcu svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav načelnikov. 2. Govor o verski in n&rodni šoli, govori g. deželni poslanec Franc Grafenauer. 3. Družba sv. Cirila in Metoda in nemški šulverein, govori g. Josip Rozman, mestni kaplan v Celovci. 4. Razni govori in nasveti. 5. Volitev odbora. 6. Volitev zastopnika pri glavni skupščini. 7. Vpisovanje novih udov in pobiranje letnih doneskov. 8. Prosta zabava, pri kateri bode iz posebne prijaznosti sodeloval slavni Želinjski pevski klub. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke se prijazno vabijo k obilni udeležbi. Telegrami. Dunaj, 29. maja. Poslanska zbornica je zborovala sinoči do polu devete ure in je po dolgi zelo burni debati vsprejela v prvem branju zakon o sodnijskih pristojbinah , ki se je izročil posebnemu odseku treh članov. Mej burnimi ugovori liberalcev in socijalnih demokratov je zbornica odobrila izjavo podpredsednika, da razprave legitimacijskega odseka nikdar niso bile javne. Budimpešta, 29. maja. Ugronova stranka je priredila shod, na katerem se je mej drznimi napadi na avstrijsko in ogersko vlado ugovarjalo povišanju ogerske kvote in sklenilo odposlati jednako peticijo na državni zbor. Budimpešta, 29. maja. Iz raznih krajev Ogerske dohajajo poročila o velikih nalivih in po teh navstalih škodah. Narasle vode so odnesle mostove in razdejale mline, polja so pa v veliki večini poplavljena. V vasi Mad so tri osebe ubite. Škoda ogromna. Berolin, 29. maja. Poslanska zbornica je rešila v včerajšnji seji vladno predlogo o političnih društvih z neznatnimi spremembami o udeležbi mladoletnih oseb pri političnih shodih in razpravah, Atene, 28. maja. Vlada je izročila poslanikom velevlastij spomenico, v kateri našteva svoje pogoje za sklepanje miru. Atene, 28. maja. Zadnji oddelek vojakov je došel včeraj s Krete. Carigrad, 29. maja. Vojaška in civilna oblastva v Tesaliji so dobila od turške vlade tajni nalog, naj vplivajo na prebivalstvo, da bo prosilo za zjedinjenje s Turčijo. London, 29. maja. „Times" poroča iz Carigrada: Vlada je odgovorila na noto vele- vlastij. V odgovoru se nič ne omenjajo pogoji za sklepanje miru, pač pa izjavlja vlada, da je voljna pogajati se s poslaniki, kakor hitro bode izpolnjena formalnost za premirje. Konečno se izraža želja, naj bi se mirovna pogodba podpisala v Farzalu. London, 29. maja. „Morning Post" poroča iz Carigrada, da se še nadalje dova-žajo nove vojne čete. Kavnokar je izdal sultan povelje, naj se odpošlje iz Sirmije trideset bataljonov na srbsko in bolgarsko mejo. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže 53 (IS) 3 w dorševo med. ribje olje -ЗД* je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo. — Cena stekleniol 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ij ubljani, Realjeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piecoli-jii v LJubljani. Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-19 Provincijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. Umrli ho: V hiralnici: 26. maja. Marija Honigman, nočnega čuvaja vdova, 67 let, metrocareinoma. Meteorologično porodilo. n a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v mm. 281 9. zvečer 728-0 13 2 sl. JUK jasno 29 7. zjutraj 2. popol. 733 6 733 8 10 1 233 sl. jjvzh. sr. jvzh. jasno jasno 0-0 malom. Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih živalij. />• i Kacherlin' učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo vsakovratno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki •o: 1. zapečatena steklenloa, 2. Ime .Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Fabian, Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Viktor Schiffer, Ivan Jebačin, Peter Lassnik, Jakob Spoljarič, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Staoul, Jeglič & Leskoric, nasl. F. Grošel, M. E. Supan, C. Karinger, Alojzij Lenček, Frane Terdina, Mihael Kastner, Ivan Perdan, Uradniško kon-J. Klauer, Karol Planinšek, sumno društvo, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirknici, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. 202 15-9 G. kr. priv. zavarovalno društvo Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Iz poslovnega poročila za 58. poslovno leto (1896), katero se je občnemu zboru dne 20. maja t. 1. predložilo, Iposnamerao sledeče važnejše točke: Sekcija zavarovanje na življenje sklenila je leta 1896. zavarovalno glavnico v vrednosti gld. 13,840.565.— Zavarovane gotovine je bilo koncem leta 1896. okroglo 84 milijonov gld. glavnice in gld. 222.102 — letne rente. — Premijskih dohodkov bilo je gld. 3,482.368— ; izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in doživetje gl. 1,810.741—. razven te svote pa je bilo rezerviranih še gld. 387.508'— za slučajne škode. Pre-mijska rezerva znaša gld. 20,544.192'— in po odbitku vzvratnih zavarovanj čisto gld. 19,051.272--. Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je gld. 7,295.879'—, vzvratna zavarovanja so veljala gld. 3,430.534'—, za škode izplačala se je — odštevši vzvratno zavarovalne deleže — svota gld. 2,189,767'—, rezerva v pokritje škod znaša čisto gl. 394.341*—. Premijska rezerva za elementarna zavarovanja znaša po odbitku vzvratnega zavarovanja gld. 2,060.629'—. Vknjiženi kurzni dobiček v znesku gld. 398.175'— seje priklopil obstoječim rezervam za kurzna menjavanja; dalje se je odkazalo gld. 200.000'— za zvišanje razpoložne rezerve sekcije zavarovanja za življenje in gld. 125.000'— za zvišanje razpoložne rezerve splošne bilance. Na predlog ravnateljstva je sklenil občni zbor tudi ustanovo v humanitarni namen povodom bližnjega jubileja vladanja Nj. Veličanstva cesarja in v ta namen dovolil znesek gld. 25.000'—. Za vsako delnico se je izplačala dividenda gl. 75'—. Rezerve so se zvišale 1.1896. za 2,140.162 gld. in znašajo sedaj gld. 25,004.891'—, od teh je gld. 21,111.902'— premijske rezerve (in sicer čiste, t. j. po odbitku deleža za vzvratna zavarovanja), gld. 2,980.932'— pridobitne rezerve, in gld. 912.057'— rezerve za kurzne razlike. 379 1—1 Glavni zastopnik za Kranjsko je gosp. Ivan Perdan, predsednik trgovske in obrtne zbornice dež. poslanec, posestnik in veletržec v Ljubljani. Zajirmance razna darila! Molitvenike, notese, žepnice itd. ргат po ceni pri J. Bonač-u 378 3-1 v Ljubljani, zraven c. kr. glavne pošte. Prečast. duhovščini, oerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kelihov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestencev itd., prodam 20?» nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Lcop. Tratnik, 153 20—12 pasar-srebrar, Sv. Petra cesta štev. 27. 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom. Kwizde korneuburški redilni prašek. Živlnozdrav. dlet. sredstvo za konje govedo in ovce. Rabi se že tekom 43 let, po najveA hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in da daje več mleka. Ceua škatlj. 70 kr, pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno rarstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogvcrijah. Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda e. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-munski dvorni zalagatelj okrožni lekar v Korneuburgu 112 4 pri Dunaji. II h». Zobozdi-aynilt med. univ. 332 3~3 dozdaj v hotelu „Pri slonu", stanuje od 19. maja naprej na Dunajski cesti št. 3. Ohranjenje zob po izpolnitvi z zlatom, srebrom in emajlom, kakor tudi zdravljenje v živcih in v koreninah bolnih zob. TJs»©-fcsii иеТрЈ© in, solaovjev- Zobje se dero z vporabo cocaina in narkoze. Govoriti se more od 9. do 5. ure. Zdravljenje ubozih v torek in četrtek od 5. do 7. ure popoldne. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na SHH ^■s^'1 ^ ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30. LUDOYIK B0R0YNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. 655 52—36 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. fцртвН liti!© se sprejme v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe spreime upravništvo „Slovenca". 372 2—1 •y-^ffx - aJvečji izb fo^M/K elegantnih * solnčnikov I i priporoča po najnižjih cenah ; " L. Mikuseh f g v Ljubljani, Mestni trg 16. Ц ?> V lekarni se tudi dobiva: Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po 60 in 40 kr.. međ. konjak, med. malaga, najboljša, vso po najnižjih cenah. Želes-' nato klneiko vino, sagrada vino (odvajajoče) itd. Splošno priznan je kina-železnati malaga kot dijetetičoo, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld, 180, pol stekl. gld. !•— Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) ■v Ljubljani kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 62—20 ce o u, O a- a 09 ci a u a > 3 n Všp S eo CO И 3 -O 'a s .2 o s ^ g .2 o w t- •P* O 2.2 m £5 a C-a -j i- o O U - S S .s o св M A 2-S s s«» s fi —1 • Oh O л S 22 s 2 д s > 3 O -x3 35 05 J* — S co p- t» св o N 3 iA a'Z. Hi*' Рч d Pj— u: » o Л « > ^o O ^ m O ti 3 ' W i ® ас >Св lO т-ч £ 50 I ст častiti p. n. duhovščini naznanjam uljudno, (la sera se kot dolgoletni sodelavec pokojnega g. K. Scliirmerja (tudi slovitega tirolskega zavoda za slikanje na steklo) naselil v Gradcu. Proseč za blago-naklonjenost bi-lježim velespoštovanjem Ed. Stuhl specijalist za slikana cerkv. okna, Annensrt.35. Slovenci,Slovenke naročite se! Za samih 5 kron na leto dobite V vsaki deseti dan na dom. Prinaša Vam krasne slike ter brije kosmatinoe po vseh krajih naše domovine. Kamor pride „Šaljivi Brlveo", tam je veselje doma. Naslov: Upravništvo „Brivca" v Trstu. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 19497. Razglas. 375 3-1 V smislu § 53. obč. reda za dežel, stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo ti o prejemkih in stroških 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske bolnice, 4. ustanovnega zaklada, 5. potresnega zaklada in 6. regulačnega zaklada za 1896. leto od danes naprej 14 dni javno razgrneni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanji in konečui rešitvi teh računov vzel bode občinski svet navedene opazke o njih v preudarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 26. maja 1897. St. 56 pr. Razpis. 334 3-3 Pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani izpraznjena je služba stavbinskega adjunkta z letno plačo 900 gld., aktivitetno doklado 150 gld. in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld. Prosilci za to službo predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika, dalje z dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do 10. junija 1897. leta deželnemu odboru kranjskemu. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, iui 7. maja 1897. Posojilnica v Mariboru odda v iz vedenje stavbe svojega društvenega hrama v Nagy-tovej ulici v Mariboru nastopna dela in sicer: zidarska iu dninarska dela proračunjena na 52869 gld. tesarska dela rt rt 5328 rt kamnoseška dela n rt 8701 rt streharska dela rt n 2834 rt kleparska dela n rt 3779 rt kovaška dela n n 5403 rt stukaturska dela 1» rt 5668 n mizarska dela n n 6637 n kljnžarska dela n n 4992 n steklarska dela n rt 1648 n barvarska dela r> 1619 n slikarska in zlatarska dela n 7) 3000 rt lončarska dela rt n 1322 rt nmetni&ka dela n rt 3200 n železna strešina r» rt 5260 rt dvigalnice t) v 820 n strelovodi rt rt 300 rt stndenec Г) r» 550 n Ponudniki morajo položiti varščino (vadij) v znesku 5. cdstotkov za dotična dela proračunjene svote, bodisi v gotovini ali v državnih obligacijah, v hranilničnih ali posojilničnih knjižicah, in izročiti svoje zapečatene oferte,. v katerih naj se ponudbe izražajo v odstotkih za dotična dela proračunienih zneskov, naikasneje do 19. junija 1897 do štirih popoldan v pisarni društvenega načelnika dra. Jerneja Glančnika v Mariboru. Stavbinski načrti iu pogoji in proračuni ležijo v pisarni g. dra. Jerneja Glančnika na ogled. 376 1-1 V Mariboru dne 28. m a j. a 1897. Stavbinski odbor. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenoTljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-21 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. dfesic^lKtesfe^s^ Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem dne 25. t. m. otvoril odvetniško pisarno v Litiji e« Z velespoštovanjem 357 3-3 I)r J. JamŠek, odvetnik V Litiji, dn<5 25. maja 1897. ЖССХХХХХХХХЖ Št. 18847. Tk "I 366 3—2 Razglas. Občinski svćt deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 8. t. m., da je v svrho pokritja izvanrednih stroškov mestne občine ljubljanske pobirati od 1. januvarija 1897. 1. naprej od vseh štirih vrst direktnega davka ,OI Q To se v smislu določila § 43 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano oznanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivica, vložiti svoje ugovore v 14 dneh, t. j. do 5. junija t. 1., pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. maja 1897. tiče ae v trgovino mešanega blaga na deželi pod primernimi pogoji; kateri ima preduk, ali je dostal par razredov gimnazije ali realke, ima prednost. Ta sprejme ae tudi mlad trgovski pomočnik x dobrimi spričevali. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" v Ljubljani. 377 2—1 Sprejme se takoj 363 3-2 krojaški pomočnik na deželo, jedno uro od Liubljane. Obrniti se je pismeno pod šifro 3333 poste restante Zalog ob južni železnici. na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8. 284 10-6 Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. S 4 slikami. Uredil in založil E. Lampe. t V Ljubljani 1897. Milil i ■ i ■ 11111111111111 n 1111111111111 ■ 11111111111111111111 llllll Krasna mladinska knjižica I 7. zvezek. Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno vezanim 90 kr., po pošti 5 kr. več. Dobe se v ljubljanskem jemenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobe prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. llllllllllllllllllllllll Lepo darilo otrokom ob raznih prilikahl IMIII1111M111111111111111111111111 Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 318 26-1 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst ш- žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro lu solidno izvršujejo. I "•i # # I 3 Zobozdravnik Avgust Schweiger h t st ii u j e v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. Plombo vanje v zlatu iu platini. Nova emajl - plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se no obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po plombovanji. Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranice iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija. Pozornost vzbujajoče: Kapljice za zobe, lastne izumbe, olajšajo takoj zobne bolečine. 307 5 SS" Biva n j e s t a 1 и o. "SS «Sa i i # # li •s Ustanovlj eno 1. 182Q. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. Insam & Prinoth St. Ulricli v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečastiti duhovščini za cerkvena dela iz lesa, kakor: za izdelovanje altarjev, priž-nio , spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno ln franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo. 371 12—1 V Aleksandriji (Egipet). P. Bajmund Bayerl, apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine. •f* Na prodaj sta po oeni v Vodmatu t hiša s štirimi stanovanji •ф» vsako imajoče dve sobi s kuhinjo; hiša ima tudi velik hlev, kleti in senčnato dvorišče. X Hiša s štirimi stanovanji^ vsako imajoče po jedno sobo in kuhinjo. — Istotam prodajo se tudi ceneno stavbiŠČni prostori. 345 5-4 Na vprašanja odgovarja Adolf Hauptmann v Ljubljani. « » F. P. Yidic & Comp. v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino itavbiiiike opeke, zarezne strešne opeke (izdelane iz najboljše^vrhniške ilovice) in tem pripadajočo S? strešna okna iz litega železa. 3S Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). Koman-cement, dovski Portland- cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. A ji jiiižje cene! 201 19 Ustauovljono letu 1870. Izdelava perila za gospode, gospl in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajoe za gospode, beli ohiffon, gladke na prsih, brei ovratnika, brei maniet, 87 vrit ledna od gld. 110 do S TI lest „ „ 6'25 ,, 18 — Srajoe za deSke, T l velikostih, sicer kakor gorni« jedna od gld. 1'— do 1-40" ie" „ ,, 6-75 ,. 7'76 Svltloe za goapode, 6 vrst Jedne 80 kr. do gld. 1-40 lest gld. 4-60 do gld. 7-50 Dvanajat ovratnikov od gld. 180 do 8 80. Dvanajst maniet od gld. SSO do 4-60. jI 13 predlog j (VorbotJen) ./ od gld. 3*85 doB'— / "S-------/ Za kroj^brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Ilamaim v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. ln kr. častnikov in c. in kr. mornarico. j&jT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 6(5 19 Ш N H N u ® M s d ф ► S' l n K H M u *f [jSollduo l)tnyr«>. e; v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 60kr.,pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 322 35—4 ;a Najnižje a> Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Ljubljane v Radovljico, ter se ob jednem priporočam v I izdelovanje vsakovrstne obleke | po poljubnem kroju in po delu primerni ceni. Na razpolago so tudi vsakovrstni SL. uzorci. Velespoštovanjem |T 1| Anton Jalen, W j§ 308 4-4 krojač v Radovljici, Predtrg. ^ jjjj Hotel Fischer, Kamnik, Kranjsko, g S HI Hj гјјл Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je [Hi s I. majem letos občeznani K £ hotel Fischer Jji H H ■ ■v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču in kopa- p i U lisču, prevzel zopet v lastno režijo. " k J Priporočujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja. Rr da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z izborno A vinsko kapljico, vselej svežim pivom, z dobro, ukusno M gorko in mrzlo kuhinjo. Jj! V Hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi рв letna stanovanja. Г|јј S spoštovanjem M 359 10-3 La Fran Fischer Dunajska borza. Dn6 28. maja. Sknpni driavni dolg v notah Sknpni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta 4% 101 gld. 85 ki. Avstrijska kronska renta 200 kron . Ogerska zlata renta i%....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Kemiki dri. bankovci xa 100 m. nem. dri. velj. tO mark............ tO frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci C. kr. cekini . . . 101 90 . 123 100 85 . 122 75 . 99 80 . 955 ' ч 361 a 119 50 . 58 60 . 11 72 . 9 51'/., 45 35 . 5 n 65 . Sni 28. maja. 1% driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banket $ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „ , južne ielezniee 3% . . , južne železnice b% . . , dolenjskih ieleznic 4% 156 gld. — 168 . — 192 . 50 99 . 50 141 . — 128 , — 108 . 50 112 , 60 98 . 75 99 . 80 177 ; 30 126 . 50 99 . 60 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld. ,.."...• St. Genćis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . 76 . 26 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba Montanska družba avstr. plan.....96 , 26 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 , — Papirnih rubljer 100 ........ 127 „ — 198 gld. 20 kr. 150 „ — . 20 . - . 26 . - . 72 74 60 22 159 3506 396 76 50 25 26 ST Nakup ln prodaja X8 vsaktvTitnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri iižreb&njs najmanjšega dobitka. Eslsntns izvršitev naročil na borxl. Menjamična delniška družba „H ЕВСГ «ollzBili it. 10 Dunaj, liriihilfirstraiu 74 B. 66 Pojasnila "«S v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kurenih vrednostih vseh ipekulaoi|sklh vrednestalh papirjev in vestni svili za doaego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnesti naloženih glaTnic. Ц