Politični ogled. — Državni zboi: bo baje sklican čisto gotovo za dan 15. oktobra. Kako negotov je pri enakih poročilih ta ,,čisto gotovo", je našimčitateljem znanastvar. Vlada si mora prej zagotoviti, da ima večino, popolnoma slepo vendar ne bo sklioala državnega zbora. Ceški Nemci bi bili sicer radi še nadalje pri vladnem koritu, a si zaradi volitev ni6*prav ne upajo. Tudi iz češkega tabora ne prihajajo za vladna ušesa ugodna poročila. Voditelj skupnega češkega kluba, poslaneo Stanjek, razglaša, da bodo Cehi v jeseni nasproti vladi v opozicijo. Kdo bo še potem podpiral vlado? Slovenski liberalci imajo žal samo enega poslanca, in ta je nekoliko prešibek, da bi podprl cel vladni kabinet, — Deželni zbori. Cesar je sklical naslednje deželne zbore za jesensko zasedanje: solnograškega na dan 17. t. m., tirolskega in predarlskega na dan 23., kranjskega na dan 24., nižjeavstrijskega na dan 23. t. ra. Goriški deželni zbor bo sklican za dan 1, oktobra, da si izvoli deželni odbor. V kratkem bosta imenovana deželni glavar in namestnik. Deželni glavar bo najbrž vodja katoliške italijanske stranke, prošt Fajduti, namestnik Slovenec dr, Franko. — Štajerski Nemci. Med krščansko-socialno stranko in nemžkim centrumom, kojo stranko vodi vitez Panc, se vneto nadaljuje huda časnikarska vojska. Nadarjeni vodja krščanskih socialcev, kmet Hagenhofer, očita Pancu, da se je zvezal z liberalno agrarno stranko. Skraja je hotel Panc to tajiti, a sedaj je s tajenjem ven. Zadnjo nedeljo, dne 14. t. m., sta se Pančeva stranka in agrarna stranka združili na skupen program In določili veliko skupno zborovanje za dan 28. septembra v 5t. Mihaelu na Zgornjem Stajerskem. A tudi med liberalnimi in takozvanimi nemškonacionalnimi poslanci ni edinosti in sloge. Eni poslanci se držijo lista ,,Tagespost", drugi lista ,,Tagblatt", Zadnjim se godi bolj slabo, Njih vodja je poslariec Einspinner. Nam Slovencem pa nič ne škodi, ako v nemških političnih taborili ni edinosti. — Naša zunanja polltika. V znaraenje, da so se naše razmere nasproti Rusiji izboljšale, je odstopil naš poslanik v Petrogradu, grol Turn in na njegovo mesto pride grof Sapary. Ker je Madžar, je pa6 težko razumeti, ali bo ravno ta mož na pravem mestu. Grof Sapary je bil dosedaj oddelni načelnik v zunanjem mlnistrstvu. Na njegovo mesto pride preišnji poslanik v Belgradu, grof Forgač, ki je bil sedaj poslanik v Monakovem, Grof ForgaČ se je izkazal povsod, kjer je bil, za nesposobnega in nepriljiibljenega. Zdaj bo imel odločilno besedo v zunanjem ministrstvu, Govori se šo kljub uradnemu tajenju, da tudi zunanji minister grof Berhtold kmalu odstopi in da pride na njegovo mesto sedanji naŠ poslanik Mery v Rimu, o katerem gre glas, da je res velesposoben. — Nemška bahavost. Grška kraljeva rodbina je nemškega pokolenja. Sedanji grški kralj Konštantin je še vrhu tega poročen s sestro sedanjega nem^kega cesarja Viljema. Sedaj po konfiani vojski je prišel grški kralj na obiske k svojemu svaku cesarjuViIjemu, v zalivalo, da je Nemčija tako vstrajno podpirala Grško proti slovanskima državama Bolgariji in Srbiji. Pri slovesnostih, M so se vršile povodom tega obiska, se je bahal grški kralj z junaštvom svoje arraade, čeprav vsakdo ve, da je bolgarski general Ivanov, ki je vodil proti Grkom trikrat manjšo armado, dobil o grškem junaštvu vse druge pojme, kakor jih sedaj prodaja grški kralj po NemCiji. Obenera se je grški kralj še polaskal Nemcem, zatrjujoč, da so dosegli Grki le radi tega take uspehe, ker so se u5ili pri Nemcih. Nemcem in njihovemu cesarju je ta hvala ftud.no dobro djala, kajti pri Turkih se nemški u$itelji častniki niso odlikovali. Toda že so se oglasili Francozi, ki oftitajo grškemu kralju, da je v Berolinu govoril neresnico, kajti sam dobro ve, da so bili učitelji grške arraade Francozi. Nemci so ufiili le Turke ln ti so tudi pokazali, kaj so se naučili pri Nemcih. Bolgari, Srbi in Grki pa so hodili pri Francozih v šolo. Grški ministrski predsednik se je pri francoski vladi že opraviftil zaradi nepremišljenih besed, lci jih je njegovemu kralju narekovala grda nemška bahavost. — Na Balkanu. Zmagovalcl nosijo vi»oko glavo in njihove besede so ponosne. Med Bolgarijo in Turftijo pa se vršijo pogajan.ia zaradi nove meje. Pogajanja so zelo tajna, vendar gotovo napredujejo, ker se do sedaj niso prekinila. Pri Turkih je zavladala nekoliko veSja popustljivost, ker v armadi še vedno niso ponehali boji med mlado- in staroturki. V glavnem vojaškem taboru je prišlo med znanim Enverbegom in generalom Abuk-pašo do tako vročega spopada, da je Abuk-paša potegnil samokres iji ustrelil na Enverbega, a ga je le neznatno ranil na roki, Vlada v Carigradu, ko je zaznala za ta dogodek, je ukazala, da se odvzame Abuk-paši meč in samokres ter ga odpeljejo v Carigrad. Toda Sastniki-pristaši so se zavzeli zanj, ko bi se bil moral ta ukaz izvršiti, in zaCelo se je streljanje in sabljanje med ftastniki mlado- in staroturškega mišljenja. Slični pojavi niso dokaz za urejene in zdrave razmere v turški armadi. — Na Bolgarskem vlada kljub veliki nesreči, ki je zadela ta narod, mir in red. Med narodom se je začela agitacija za prestop v katoliško cerkev, ker se pravoslavni cerkvi ne zaupa. Slovenci se dejanski zanimajmo za bolgarske razmere s tem, da radi darujemo za katoliške jnisijone na Balkanu. — Protiavstrijske demonstracije v Rlmu. Katoliški telovadci raznih narodov so se šli te dni poHonit sv. Očetu v Rim. Laški framasoni so pa skoCili pokoncu in so hoteli preprečiti vso slavnost. Najhujše se je godilo mali skupini avstrijskih telovadcev. Lahi so jih stralaovito zasramovali. Udrli so nato pred avstrijsko poslaništvo in divje kričali: ,,Dol z Avstri« jo! Živio italijanski Trst!" Policija demonstrantom Di bila kos; še-le poklicano vojaštvo je izpraznilo trg. Zaprli so 50 oseb. To so naši zavezniki! — Proti drugovercem. Rusko pravoslavje se obnaša zelo nestrpno nasproti drugovercem. PoroSa sb, da se je zadnji 6as razpustilo zopet 22 društev. Izmed teh društev jih je 7 katoliških, vsa verskega in dobrodelnega znaftaja, 11 pa mohamedanskih društev, ki so tudi vsa verskega znaCaja. Posebno veliko pa znajo pripovedovati o pravoslavni nestrpnosti oni poljski katoliki, ki so prišli ob delitvi Poljske pod rusko carstvo. Angleško zragno brodovje. Angleška liofte biti prva. Zgraditi bo dala zračno brodovje iz vseh vrst letal in zrakoplovov. Samohidroplanov, ki sebododvigali z morja in opazovali sovražnikovo mornarico, bo 200. Zrakoplovi bodo služili za poizvedovanje v daljavah. Vsa letala bodo imela brezžiftne brzojave, po katerih se bodo dajala porofiila admiralu-poveliniku.Vefi križaric bo imelo hidroplane na krovu. Gradi se za letala posebna vojaška delavnica. To boclo grozne vojne v zraku! — Japonska proti KltaJsM. Jasno je, da išSe Japonska priložnosti, kako bi začela vojsko s Kitajsko. Kitajska ji je ugodila v vseh prepornih toftkah, toda japonska javnost je sedaj na svojo vlado huda, češ, da je premalo zahievala. Japonska čuti v sebi mo8 rnladosti in se pripravlja, da sosednje ozemlje kolikor mogoSe»spravi pod svojo oblast. Najprej je bila Korea na vrsti, sedaj Kitajska. THidi Rusija se že oglaša in oznanja pravico do severnega dela Kitajske.