IZ MLADIH PERES PRISPEVKI ZVONČKARJEV BO21CNO PISMO. nega moža. Vsi so imeli rdeče noske in vse 9 premrle roke. Kovačeva sinka AndrejČek I »Ljubi moj boiiček, in Blai sta se kepala. Pri tem je Blai podrl m prinesi mi nožiček klobuk sneženerau možu in takoj' mu je fl .....' . priletela kepa za vrat. Vsi otroci so ga m znjim si svmcmk naostnm, obsuli s sne2enimj bombami in-monl je I pišcm, same 5 dobim. bežati domov za toplo peč. županova An* I In na jo*jo ne pozabi ^ka '" bratec mali Miro sta se sankala. I .a.edaj.e.ojevrabi. ^ %to ^fi^S fSSS ! sam pu vrvi se vrti, v mrzel in trd sneg. Pričel jc plakati. Nje* vsakdo si ga poželi...« gov velik pes, ki je vedno hodil m njira, ga je prijel za hladke in ga vzdignil. Mihec ¦ D—v. je psa pobožal in že je Ietel na saneh ¦ daljc. ¦ Toda nesreča je hotela, da je Mihec na I ŠE PRIčAKUJEM ! ovinkvi prepozno zavil in zletel je v hladne I valove reke, ki je tekla na robu vasi in V (Božične sanje.) ariča, s katerega so se sankali otroci. Mihec Ob pustem poznojesenskem vremenu je zavpil na pomoč in se potopU pod vodo. sedim doma v sobi in pletem. Delo mi gre Ko je videl pes, ki mu je bilo ime Rex, samo od sebe naprej in niti ne mislim, da da izginja njegov mali gospodar pod valovi premikam roki. Pri takem uenaporncm delu globdke reke, je skočil za Mihcem in tudi mi pridcjo na misel vsc mugoče stvari. Ta on i/ginil pod vodo. Nekoliko otrok je vi= in oui dogodek oživi io se povrne za kratko delo nesrečo in hiteli so klicat starejSe. dobo. Že so se zbrali na bregu Ijudjc, toda nihče Bližamo se božiču in zdi se mi, kakor ni mislil na poraoč Mihcu, ki se je potaps da vse ozračje diŠi po njem. Ni dolgo tega, Ijal. Pa glej! Rex pogleda \i vode in v gob« ko sem še vsa srečna in vzradovana priča= cu drži Mihca za hlačke. Bnreč se z derofco kovala božička. Tiste dni sem bila najbolj reko. je Rex priplaval na breg in skočil pobožna in najbolj pridnti. Nikdar veČ ne z onesvešcenim Mihcem na suho. Poldžil ga I bom tako. Vse sent dclala samo za svoje je na sneg in ga pričel lizati, Ko je bilft I najlepše in najpriljubljenejše bitje — za obvežfiena Mihčcva mamica, kaj se je bilo ™ božička! — Kje sta sedaj tisti strah in tiSta zgodilo s sinkom, je pritekla vsa prepla* pobožnost, s katero sem preje izgovarjala Šena na kraj nesreče in je od velikcga vese« to imc. Radostna, z otrošku duao sem pri; lja zaplakala, ko je videla sina reSenega. čakovala božička, da me bogato obdarj. Prisrčno je pobuižala zvestega psa in od* ¦ — Nenadom« se mi zazdi, da brtijo 5e^* Mibca domov. Pogumni pes pa je ¦ pred menoj pisane svečice in da se mehki dobl1 od fi«spoda župana za svojo pogum* ¦ sneg sveti na zeienih vcjicah lcporasle nost in zvestobo odlikovanje v podobi — ¦ jelke. Drobna božičkova roka sega v zlato rnastne krače. Mibec m tudi drugi otroci ¦ IkošaTico in privezuje pisan zvonček na dre* ?* nlSo več sankali na tem gnču. zakaj do= % vesce. Tajinstveno zacinglja, da mi zatre* bro so si zapOTimili neVaivio3t, ki jo Jfc pečo srce kot je nekdaj zatrepetalo detetu. okusl} "eprevidni Mihec. Ali je vse to res? Ne! Samo sanje so. Lepe Darinka Perdanova. otroSke sanje. Vsi ti blaženi trenotki so preSIi... Ni jih vei. Oko sc mi zasofzi in * "ih^erot^oT niMar TEi d°ŽiVCla BRŽ SMUCKE V ROKE! J Elza Kunčeva. . . . . . , . fl Ajmo, otroci, brz smucke v roke, ¦ v belo kraljestvo nas vabi polje. ' fl REX GA JE REHL. Kdor je ^^ kot bHsk naj ^ I BUa 3e nedelja. dan počivanja. V vasi ninogo novinec naj pik naredil ¦ je bilo vse veselo m razpolozeno. ¦ Na bližnjcm griču so se saukali otroci. Kajti brez pik se naučil ne bo, S po županovcni ribniku so se drsali stareisl. smučarji pravi to dobro vcdo. 1 pred kovačnico pa so delali otroci sneže« pik^ 96