Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 30. januarja 1941. — Leto XIV. — Št. 5. GLASILO KRJ C k N fKEG A DELOVNEGA LJUDSTVA o Irašne socialne razmere Pismo našega tovariša iz ljutomerske okolice, katerega simo priobčili v zadnji »Delavski pravici«, je nad vse žalostna ugotovitev težkih socialnih razmer med viničarji v naših vinorodnih krajih. Viničarske družine v teh krajih stradajo v pravem pomenu besede. Kruha, piiiše tovariš, nima že cele 'tedne, da 'bi ga dal svojim otrokom, da žene in seibe niti ne omeni. Po 12 dinarjev je imel tovariš plače na dan, !ko je delal v vinogradu, sedaj pa niti tega ni, krompir, kolikor ga je imel, mu je »rignil zaradi deževne letine. Kdor se je kaj mudil po naših viničarijali, gledal njihovo življenje in stanovanje, se je v ireisnici moral zgrozili! nad tem, kar je videl. V današnjih časih pa je pritisnila še 'draginja, nastalo je pomanjkanje prav povsod pri delavcih, kar je pa pri naših viničarjih, je gotovo danes za povprečnega človeka nerazruml jivo. In vendar so viničarji ljudje, prav talko kot vsi drugi, pa morajo toliko trpeti. Viničarsko vprašanje je važno tudi z druge strani. Vemo, da vlada danes med viničarji silna revščina. Pomanjkanje so trpeli že pred leti in je imela naša JSZ veliko dela in truda, da je s svojim delom pridobila za viničarje kak koscilk pravice od trdosrčnih vinogradnikov. Lahko Ibi se danes razdelili med viničarje tisoči in tisoči dinarjev, a to (bi bilo malo. Morda le priboljšek za Ikaik tedefli ali mesec, toda revščina bi ostala kljub temu. Viničarsko vprašanje bo treba reševati pri korenini, našega viničarja bo treba gospodarsko dvigniti, da ne bo živel od same miloščine, ampak od pošteno zasluženega kosa kruha. Za viničarjevo delo, ki je trdo i,n trudapolno, bo treba urediti tudi pošteno plačilo. Saj v času dela, ki se pričenja spomladi in konča v jeseni, mora naš viničar z vso svojo družino od zgodnje jutranje ure do pozne noči delati tako trdo, da mm pot neprestano pada od obraza. To delo ni lahko, ampak silno težko. Kdor je to opazoval od blizu, da bo že vedel. In za to delo je viničar dobival na dan pred leti po 4 in 5 dinarjev, sedaj — kakor piše tovariš — po 12 din na dan. Prosimo vas, vsi sociologi, vsi teoretiki, vsi praktični katoličani, povejte nam, ali je to plača za človeka-delavca? Ali ni ta plača naravnost sramotna za naš slovenski narod, ki se radi pobahamo, da stojimo na precej visoki stopnji kulture. Prav v naši sredi ali na obmejnem robu naše domovine so trpini, ki dnevno zaslužijo po 12 din. Ko so pred Jeti zbrani odličniki prevzemali viničarsko organizacijo v svojo lastno skupnost, so jim obljubljali vse, kar bodo rabili. A danes, pismo tovariša nam pove >visc. Lepe besede, lepe obljube, vse je šlo, pred nami stoji le živa stvarnost bede, revščine in pomanjkanja. JSZ se je pred leti silno borila za pravice viničarjev. Skoraj vsak dan so bile težke razprave z .vinogradniki, ki so ibaili prebrisani z vsakovrstnimi triki, toda pravica je le zmagovala. Vse to delo je danes med viničarji zamrlo. Ni borbe, ni uspeha, pač pa revščina. Ta ugotovitev nam mora biti živ dokaz, kam pride delavstvo, ki se nanaša na dobroto in usmiljenost. Ne pomaga noben apel na kake odgovorne činiteljc, na kako skupnost, ker ti ljudje ne razumejo ne delavca in ne delavske borbe. Živ dokaz in opozorilo pa mora ta žalostna ugotovitev biti za ostalo delavstvo, kam pride, ako svojo usodo, svoje delavsko vprašan je izroči v roke drugim, samo pa le čalka, kdaj bo padlo zlato jabolko iz neba. Velilka dragocenost za delavstvo je njegova strokovna organizacija, če je ta delavska organizacija res delavska, ito je tudi svobodna in neodvisna. Nihče drugi se ne bo boril pri delodajalcih in vinogradnikih za delavsko čast, za njegov gospodarski obstanek, če se delavstvo ne bo samo. Strašne socialne razmere, ki so dandanes v naši sredini, ne bo nili-’če korenito odpravil, če ne bo delavstvo samo poprijelo za delo v svoji lastni borbi. Zato naj nam bo pismo tovariša viničarja resno opozorilo in tudi nauk. S. Ž. Slovstvo Izpod zemlje« — Pesmi Franceta Kozarja Rudarski stan je v leposlovju lepo zastopan. Poznamo pesmi, ki so nas navdale s strahom in grozo, rudarske pesmi, ki so prikazale rudarjevo delo in trpljenje, borbe pod zemljo z elementarnimi nesrečami, borbe izven nje za pravico in poštenje. Pesnika Klopčič in Seliškar sita v svojih zbirkah pred loti prikazala ta rudarski svet. Z noviim letam pa smo dobili pesmi Frainceta Kozarja. Pesnik, ki je izdal svoje pesmi v zamozaložbi, odnosno v Založbi trboveljske knjige, živi vsak dan in vsako uro med rudarji. Jama je tudi zanj življenjski poklic, v njej ni našel samo svoj vsakdanji kruh, aimpaik je pogledal globlje, se je zai i I do vseli skrivnosti, ki jih menda najbolje čuti in spoanava človek, ki skoraj pol svojega življenja prebije pod zemljo. Zato so morda njegove pesmi ne toliko umetniške kot življenjske, kar je iza nas delavce skoraj večjega pomena od tistih, ki so umsko dostopne samo za nekake višje izobražence. Kozarjeve pesmi so razdeljene na sedem poglavij, pesmi pa so posvečene njegovi in ysem rudarskim materam. Ne da bi podrobneje navedli 'posamezne pesmi te zbirke, ki ima 72 strani, moremo na splošno ugotoviti, da v vseh diha široko im z neko tajinstve-nostjo povezano rudarsko življenje. In to ne samo trpljenje, ki gron,i tisočim življenje, ne samo strah in trepet pred nesrečami, ki od čaisa do časa tako strašno odmevajo v svet. Njegove pesmi so prav tako, če ne še hujši krik po svobodi, po soncu, po dvigu... V pesmi Spev dvajsetega stoletja pravi: Mi pojemo pesmi zmage in boja, na čelu nam je vžgana beseda: Boj — Pravica — Svoboda. Težnja po velliki rešitvi rine v ospredje skoraj v vseh ostalih pesmih. Kozar jo simbolično navaja v pesmi Sebe in tebi, moj kaimerad!: O moj dragi ikamerad — jaz vedno, venomer s svetilko jamsko določujem svojo pot in smer — in ma koncu: skozi šahi te mašili jam pojem ulicam in cestam, svoj in tvoj nov, sončen dan. Ko s temi besedami' na kratko navajamo vsebino Kozarjeve knjige, želimo, da jo delavstvo bere. Prav posebno pa velja to za naše, rudarje, ki bodo v zbirki našli svoje življenje in svoj Obraz. Potrebno je namreč, da spoznavamo življenjski utrip tudi na delavskem kulturnem področju, v umetnosti, ki more tudi mnogo doprinesti k splošnemu vstajenju. Posebno dandanes je velikega pomena knjiga, ki nosi lep kos narodovega življenja. Z njo stopi del delovnega ljudstva v ospredje, z njo smo za korak bliže končnemu cilju. — Pesmi stanejo: kartoniran izvod 20 diin, vezan izvod 50 dim. Pri večjem odjemu popust. Naroča se: Založba trboveljske knjige, Trbovlje. »♦♦«>»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦«♦«»«♦♦♦»»♦♦♦♦«♦«♦>♦» Delavstvu nihče ne bo pomagal: naša rešitev je le v samopomoči in borbi! Delavcem - izseljencem! Ves čas, od kar se je vojna prenesla na Holandijo, Belgijo, Luksemburg in Francijo, to je od 10. maja, naši izseljenci, ki so se vrinili iz iteh držav, ne prejemajo nikakih rent, kar jih vodi v zelo težek položaj. Napravljeni so koraki, da se z Nemčijo uredi vprašanje prenosa prihrankov naših izseljencev iz teh dežel, kakor tudi vprašanje izplačevanja njihovih renit in pokojnin. Dokler se to ne bo uredilo, bo dajal SUZOR po pooblastilu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje iz »Fonda iza pomoč rontnikoim,, ki ne prejeimo rente dz inozemstva«, predplačila na ranite in pokojnine. Ob tej priliki poziva SUZOR vse upravičence rent in pokojnin, ki so jih uživali; od zavodov in ustanoiv v gori navedenih zasedenih pokrajinah, da se takoj prijavijo. Vsaka tako oseba naj vloži prošnjo, v kateri1 naj navede, zakaj prejema rento aili pokojnino (zaradi nesrečnega primera pri delu, zaradi starosti im onemoglosti, oz. v koliko take rente uživajo člani družine zaradi simriti izseljenca ali česa drugega). Prošnji je treba pritožiti: 1. Zadnji odlok zavoda ailii ustanove, ki je rento ali pokojnino priznala. 2. Zadinji kupon poštne nakaznice oz. obvestilo Narodne banke o zadnji dostavi denarja. 3. Potrdilo občine ali župnega urada za otroke izpod 16 let, da še živijo. 4. Potrdilo občine ali župnega urada, če rento ali pokojnino prejema vdova, da se ni znova poročila. 5. Izjavo, izdamo in podpisano pred dvema pričama, da bo izplačana predplačila vrinil, čim bo prejel od pristojnega zavoda ali ustanove pripadajočo zaostalo rento ali pokojnino. Prošnja in vise priloge se ne taksirajo, naslove pa naj se na Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Draginjja in plače Prejeli smo tale dopis: Zaradi draginje so zavedna podjetja že lansko leto svojim delavcem in nameščencem, eni manj, drugič več povišala plače. Je pa še immogo delodajalcev, ki do sedaj še niso plač prav nič povišali s pripombo, da dohodki ne dopuščajo, kar pa je samo praizen izgovor. Nekateri so povišali plače in celo ob novem letu dali novoletno na>-graido, dinugi se niti ne zmenijo ne za eno ne za drugo, V Ljubljani so podjetja in zavodi, ki imajo uslužbence s 4 do 7 alii še več otroki in imajo še danes reci in piši od 600 do 1000 din plače. a do danes niiso miti pare prejeli poviška. Za večjo plačo se pa ne upajo prositi, ker so potem lahko na cesto vrženi. Ali ni tukaj nobene pomoči? Za te reveže je bila že lansko leto 11. novembra na banski upravi anketa, ki pa ni imela uspeha. Cela zadeva se je poslala na ministrstvo za socialno politiko v Beogradu, a še do danes ni nobenega odbora. Ljudje pa žive v bedi in hirajo. »Delavsko pravico« stalno prebiram, a o tej zadevi nihče nič ne piše, kakor da je že vse v redu. Zakaj se je pa to pereče vprašanje v Zagrebu rešilo že lansko leto. Tudi pri nas bi se lahko z dobro voljo. Torej z novo uredbo na dan. Ura bije že 12.! Prosim, da bi v prihodnji številki poročali, kaj je s to zadevo. Skrajni čas je že, da bi tudi tisti, ki imajo 4—S otrok prišli do povišanih plač. uredba o obveznem bol niškem in nezgodnem zavarovanju državnega prometnega osebja Ptnometni minister je na podlagi § 6. zakona o zavarovanju delavcev v sporazumu z .ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisal uredijo o zavarovanju državnega prometnega osebja za primer bolezni, poroda, pogreba im nesreče. Po tej uredbi je državno* prometno osebje na področju prometnega ministrstva obvezano, da se zavaruje po določbah te uredbe. Pri prometnem mimisiflistvu je ustanovljen sklad, ki »e imenuje »Bolniški sklad državnega prometnega osebja kraljevine Jugoslavije«. Sedež sklada je v Beogradu. Posle zavarovanja po tej uredbi opravlja glavna upirava »Bolniškega skladu« tor pokrajinske uprave tega sklada. Glavna upirava »Bolniškega skladu« je na občem oddelku prometnega ministrstva, pokrajinske uprave pa v občih oddelkih pokrajinskih ravnateljstev. Člani se pri tem zavarovanju delijo v obvezne in neobvezne. Neobvezni so: 1. Upokojeni uslužbenci drž. prometnih ustanov. 2. Tisti, ki uživajo osebno rento. 3. Vdove in sirote obveznih ali neobveznih članov. Članstvo obveznih članov se prične z dnem vstopa v služJbo aili ina delo pri državnih prometnih ustanovah. Obvezno članstvo preneha: a) z izstopom ali odpustom iz službe pri državnih prometnih ustanovah; ib) s smrtjo; c) iz upokojitvijo. Neobvezno članstvo pa preneha: u) z iizjavo o izstopu iz članstva; ib) s prenehanjem plačevanja članarine za dva meseca; c) z izgubo pokojninske podpore ali rente; č) s smrtjo. Podpore, ki jih »Bolniški sklad« daje svojim članom (ter njihovim družinam, se dele na glavne iin postranske. Glavne podpore so: 1. zdravniška pomoč; 2. zdravila in zavojini material ter druga pomožna sredstva za zdravljenje; 3. bolniško zdravil jem je v bolnišnicah; 4. zdravljenje ust iin zob; 5. hranariina; 6. podpora pri porodu; 7. pogrebnine. Postranske podpore so: sainatordjs-ko zdravljenje jetike, zdravljenje v kopališčih in ‘klinično zdravljenje, plombiranje zob teir tehnična dela, nabava higieničnih predmetov iin drugih aparatov tor ostale podpoire, ki jih odredi glavna skupščina. Član Bolniškega isklada in člani njegove diru žime imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v skladovih im vseh javnih bolnišnicah ter v tistih zaisehni.h bolnišnicah, s katerimi, je sklenjen določan sporazumi, prav tako pa tudi na univerzitetnih klinikah. Član sklada ima pravico zaise iin za člane svojih družim do brezplačnega zdravljenja ust im zob. Dalje imajo člani »Bolniškega sklada« in člaimi njihovih družin pravico do brezplačne pomoči za ves čas članstva brez ozira na vrsto in značaj bolezni, članu sklada, ki je z boleznijo postal nesposoben za delo, pripada iz sredstev »Bolniškega sklada« denarna podpora — hranarina. Po smrti člana »Bolniškega sklada« izplačuje »Bolniški sklad« ostalim družinskim članom ali tistim, ki ekirbe za pogreb, pogrebno podporo v višini 120% enega mesečnega zneska tistdfca zaslužka, od katerega je umrli član plačeval zadnji člamski prispevek. Uredba je bila objavljena v »Službenih movinah« iiin je že stopila v veljavo. Z istim dnem je prenehal ve-lijati odtok o zavarovanju državnega prometnega osebja za primer nezgodo z dne 30. maja 1922, iz vsemi spremembami in dopolnili, kakor tudi predpisi pravilnika, razpis in odloki, ki nasprotujejo tej uredbi. Gonilni jermeni ter sve potrebščine Strokovna 'fisreldla— Rudarji nadaljujejo borbo za zvišanje plač! V zadnji številki »Delavske pravice« od 23. januarja smo objavili pojasnilo, katerega so dale delavske strokovne organizacije, II. skupina rudarske zadruge iin Delavska zbornica na razglas TPD, s katerim je družba uveljavila nove miezde brez sporazuma s predstavniki delavstva. Način, katerega se je v tem primeru poslužila TPD, je iza sedanje razmere povsem nov iin neobičajen. IPD pa je tako že delalla pred leti in je sedaj samo poskus, da se to ponovi. Toda daines nismo več v letu 1923. in 1924. Danes imamo tudi za slične spore posebno odredbo, ki točno določa postopek im ravnanje za obe stranki, tako delodajalce, kot delojemalce. Pri tem je zanimivo to, da se TPD tega ni poslužila, marveč je šla preko vsega in uveljavlja nove plačilne pogoje kar z razglasom. Pri vseli podjetjih, v katerih simo prišli v slične zastoje, je navadno delojemalska stran zaprosila oblast, da je na podlagi čl. 15. odredbe o minimalnih mezdah sklicala poravnalno razpravo. Sicer pa sta []>o zakonu obe stranki, če nastane spor in tu je dejansko nastal, vezani po določilih ministrske uredbe, da prosita oblast za posredovanje. Predno so delaviske strokovne organizacije mogle to svojo namero izvršiti iso bile postavljene pred izvršeno dejstvo. Delavske strokovne organizacije so dalje želele o poteku razprave poročati delavstvu. Zborovanja oz. članski sestanki so bili prvotno dovoljeni, čim pa ni prišlo do sporazuma, so bili prepovedani. Razumljivo, da se je delavstvo zaradi takega postopanja razburjalo in kar je najbolj kvarno, bilo je izpostavljeno raznim informatorjem, ki so po svoje razlagali potok razprave. Ni ved.no dobro vsiljevati delavstvu razne zapisnike, včasih je potrebno, da se 'tudi delavstvo samo oglasi" in pove kaj mUsili Prav zaradi tega, ker se je ito že delj časa opuščalo, so nastale v revirjih razmere, da se je vsakogar, kdor je šel na razpravo ožigosalo ikot delavskega izdajailca. Seveda je tako sodelovanje in delo težko. Naše delavstvo se je zato vse premalo zanimalo in pripravljalo. Mi stojimo sile j lco prej na stališču, da se morajo slična vprašanja začeti reševati s prizadetim delavstvom samimi in to kar bolj stvarno in resno, brez vsake najmanjše demagogije. Delavstvo se mora zavedati teže časa in tudi saimo prevzemati na.se odgovornost ne pa samo ozek krog ljudi, kar mora pozneje roditi silne in nepremostljive težave. Zaradi delavskih zahtev na razpravi sami bo potrebno tudi še napisati nekaj vrsitic, kajti stvar od strani družbe je prikazana tako, kakor da bi delavci zahtevali stvari, do katerih niso upravičeni in da so bile silno pretirane. Ker pa stvar še ni zaključena in je zaprošeno za poravnalno razpravo, danes o tem ne bomo razpravljali. Reči moramo samo to, da so bile zahteve delavske delegacije povsem čisto stvarne iin v mejah dogovora po čl. 26. kolektivne pogodbe. Samo posebi pa je razumljivo, da se je prožillo tudi nekatere stvari, ki so bile izven toga okvirja, toda ne kot pogoj za razpravo, marveč kot želja rudartskoga delavstva. Ne vemo kako je prišlo do itega, da je TPD trdila, da je vzola kot osnovo pri zvišanju draginjskih doklad maj 1939, ko je dejansko vzela april 1938. Pri tem nastaja namreč bistvena razlika, ker so bile kategorijske mezde v aprilu 1938 nižje od onih v maju 1939. Delavska delegacija je seveda vztrajala, da se pri inovih poviških računa osnova z 15. oktobrom 1940. Verjetno je, da bo TPD računala kot osnovno mezdo za odškodnino in dopuste pa tudi za ostale stvari mezdo od maja leta 1939. Vsaj talko ise da sklepati iz razglasov, katere je objavila v zvezi s temi dogodki TPD. Končno je važno ugotoviti na vse to še bledeče. Ako bi delavska delegacija pristala na to, kar ji nudi TPD in to podpisala, bi v revirjih izbruhnila stavka. Ker tega ni naredila je bil t revirjih mir. Vsem tistim, ki so samo čakali, da zakurijo, je zmanjkalo netiva in še po nobenem mezdnem gibanju ni bilo v revirjih tako mirno kol sedaj. Tudi to je opomin za vse, da delavstvo misli in hoče sodelovati. Gre samo za to na kakšen način se to sodelovanje ustvarja im 'kako se delavstvo uvaja v ito, da tudi samo o svoji usodi razmišlja in prevzame za svoja dejanja polno odgovornost. Kdor pa beži pred odgovornostjo mi pravi prijatelj delavstva in mu hoče samo škodovati. To delo je zelo' težko in terja minogo odgovornosti pa itudi potrpljenja. Zato je bil v tem trenutku za delavsko organizacijo to edini izhod, ako je hotela res dobro delavstvu. Za delavstvo seveda to vprašanje še ni dokončno rešeno. Zato so prosile delavske strokovne organizacije oblast, da razpiše v tej stvari' kar preje poravnalno razpravo. Pomen minimalne lestvice za mizarske pomočnike Po daljši borbi v mizarski stroki je bili uspeh strokovnih organizacij ta, da je bil dosežen sporazum med mizarskimi pomočniki in mojstri glede minimalne lestvice za mizarje, katero je banska uprava z uredbo izdala z veljavnostjo od 1. januarja 1941. Mezdno razmerje do uvdjuvl jenja mezdne lestvice v mizarski stroki je Tekstilna industrija Je delavstvu povišala urne mezde v obliki draginjskih doklad za 50 par na uro za mline in žage v veliki izbiri pri tvrdki fr. Drčar, LiubUana Kolodvorska ul. 55 Pred časom je JSZ tovarni »I.ndu-plati« v Jaršah in »Jugobruni« v Kranju predložila vilogo za povišanje urnih mead. Zahteva JSZ je slonela na bistvenih potrebah zaposlenega delavstva v obeli podjetjih. Ponovni dvig draginje v mesecu decembru je življenjski položaj delavstva občutno poslabšal. Po uiradnem indeksu Na rod,ne banke je dosegel dvig draginje 54.3%. Če pa se primer ja povišanje mezd delavstvu v tekstilni industriji, je razvidno, da so 'te pred povišanjem daleč zaostajale za naraščajočo draginjo. — Mezde delavstva v tekstilni, industriji so se od septembra 1939 do zadnjega povišanja dvignile povprečno za 41%. Pripomniti moramo, da gre višina doseženega odstotka na račuin povišanja, ki ga je določila uredba o minimalnih mezdah. Dejansko povišanje mezd, ki so ga podjetja sama izvedla, znaša 35—38%. Iz vsega tega je razvidno, da delavske mezde v tekstilni industriji zdaleč niso ustrezale dejanski potrošnji zaposlenega delavstva, in sicer za delavca, ki ima polno zaposlitev. Kako naj pa primerjamo draginji zaslužke tistih delavcev, ki .nimajo polne zaposlitve? Delavstvo »Jugobrune« v Kranju in »Induplati« v Jaršah se dobro zaveda, da bi Zveza tekstilnih delodajalcev nikdar ne svetovala svojim članom povišanja mezd, če bi delavstvo k temu ne pritiskalo. Potrebno je samo ugotoviti, koliki odstotek znaša zadnje povišanje mezd. Delavcem, ki prejemajo samo minimalno mezdo brez draginjskih doklad znese novo povišanje 10%. Tistim pa, ki so prejemaili poleg zakonite minimalne mezde še draginjske ali druge doklade, iznaša povišanje 9%. Iz teh ugotovitev je razvidno, da tekstilno delavstvo tudi z zadnjim poviškom prejemkov v obliki draginjskih doklad še ne dosega dejanskega porasta draginje, izkazanega po uradnem indeksu Narodne ibainke (54.3%), ker skupno povišanje znese le 51.6% oziroma 45—48%. Tekstilno delavstvo ima popolno pravico do nadaljnjih 3.3% oz. 6.3—9.3% povišanja svojih urnih mezd. Vise to jasno dokazuje, da tekstilno delavstvo ne dosega življenjskega standarda pred pričetkom dviganja draginje. Pri tem pa niiti ni všteto dejstvo, da tekstilni delaivec tudi pred draginjo ni prejemal mezd, ki bi ustrezale tedanjemu življenjskemu položaju. Drugo je pa vprašanje, v koliko razni tekstilni delodajalci izvajajo povišanje mezd v obliki draginjskih doklad. To vprašanje nastopi posebno pri akordnem delu. Marsikateri akordaint ne prejema draigimjskih doklad. Io se dogaja tam, kjer ni strokovne organizacij©. Zal danes še vedno del delavstva misli, da so strokovne organizacije nepotrebne, iker da podjetja sama povišujejo mezde. Ne poznajo pa taki delavci vsega ozadja, im sicer tega,, da 6© v .resnici organiziran delavec bori zase, pri item pa me dosega uspehov le za sebe, ampak posredno itudi ,za tiste, ki nimajo smisla za strokovno gibanje. Tudi tekstilni delodajalci žanjejo uspehe, da svoje delavstvo drže čim dalje od strokovnih organizacij. Pripomniti pa moramo, da se v tem pogledu položaj znatno boljša, ker se je tekstilno deilavtsitvo vendarle začelo zavedati isvojega težkega položaja. Prihaja do spoznanja1, da je edino v strokovnem gibanju možno učinkovito zboljšanje. V tem pravcu gre ze vsa leta delavstvo, organiziramo v Jo/-- Tekstilno delavstvo se mora tudi temu zadnjemu povišanju zahvaliti v prvi vrsti našemu članstvu v Kranju in Jaršah, ki je odločno dvignilo glas za povišanjem plač. Vse neorganizirano tekstilno delavstvo ob rte j priliki znova pozivamo, da se pridruži naši strokovni organizaciji iin njeni borbi. Borba, tekstilnega delavstva s tem še ni končana; treba bo še mnogo prizadevanj, da se položaj tekstilcev izboljša vsaj toliko, da bodo mogli človeško živeti od svojega dela. bilo nevzdržno, suj so bili primeri, da so ,{»močniki z desetletno prakso prejemali na uro po 4.50 din, to je toliko, kot določa minimalna mezda za nekvalificirane delavce, kar je bilo pri mlajših, pa niti te niso dosegli. Zato 6e jo z uveljavljenjem mezdne lestvice za mizarje vsaj nekoliko popravilo, uredilo pa še dollgo ne. Nikakor si ne moremo misliti, da bi tisti mizarski pomočniki, ki so že do sedaj dosegli ali presegli minimalno lestvico, bili zadovoljni z isto. Treba bo vse mezde prilagoditi vzporedni višini, ker visa naša barbu mora sliremietii za tem, da si ustvarimo v svojem poklicu vsaj človeku dostojno življenje. Do sedaj v naši stroki niso bili dami pogoji pri talko nizkih mezdah. Zato se čudimo vsem tistim mojstrom, ki se danes upirajo, da bi izvajali tarifno lestvioo. Vedeti morajo saimo to, da jo bodo morali izvajati, če ne prej pa takrat, ko bodo pozvani na on ali drug način k izvajanju. Poudariti moramo šo posebno to, da so to minimalne mezde, kot jih predvideva tarifna lestvica, koit si jo nekateri mojstri tolmačijo, da preko te lestvice ne smejo iti. Zastopniki mojstro* so že pri razgovorili želeli, da bi so določila le minimalna mezda, da bi imeli oni sami možnost po svoji socialni uvidevnosti imezde primerno urediti navzgor. Le ma podlagi teh zagotovil je delavska delegacija popustila od svojih prvotnih predlogov. Nikakor pa mizarski pomočniki ne bomo pustili, da bi se nami mezde na kakršen koli način pritiskale navzdol, posebno, pa v tej naraščajoči draginji. Vse to si bomo pa mogli urediti le, če se bomo znali sami dvigniti in to je mogoče v skupnosti, v svoji svobodni strokovni organizaciji JSZ. Potrebno je, da se jk> vseh večjih cenit rili, kjer je razvita mizarska obrt, skličejo strokovni sestanki, da se mizarskim pomočnikom razloži tarifna lestvica in pripelje v organizacijo še vse neorganizirane. Talka dva sestanka sta m* že vršila v Celju in št. Vidu nad Ljubljano, ki sta pokazala zelo veliko, zanimanj e, kar pa nikakor ni zadosti. Treba je začeti ,s rtirdim deilosm, to je z zbiranjem mezdne statistike im s kontroliranjem, .koliko se minimalna lestvica izvaja, ker le ma podlagi teh ugotovitev mam bo mogoče na nul i ti rod. S. G. Vevče 23. januarja je uimrla Selan Frančiška iiz Dobruinj, maiti našega dobrega člana in organizacijskega zaupnika Fr. Selana. Naše iskreno sožalje. Tovariši. 'Pe nalili kra jih Maribor V soboto 8. februarja bo seja tekstil-ne skupine ob pol 4 popoldne v prostorjih ekspoziture JSZ, Sodna ulica 9/II1 (Delavska zbornica). Na seji se bodo obravnavala važna vprašanja tekstilnega delavstva. Zaradi 'tega je udeležba za vsakega člana skupine strogo Obvezna. V nedeljo 9. februarja bo1 tečaj članstvu ekspoziture JSZ ob 9 dopoldne v prostorih JSZ, Sodinai ulica 9/111 (Delavska zbornica). Na tečaju bo poročal tov. Kores Mantim iz Maribora o pomenn in delovanju delavskih zaupnikov po podjetjih. Udeležba je za vsakega člana strogo obvezna. Sklep seje tekstilne zveze, ki je bila 14. septembra v Mariboru, je bil naslednji: Za vsako tovarno bodo tedensko enkrat sestanki organizacijskih zaupnikov, in sicer: Mariborska tovarna svile (Matos svila) Radvanje: vsak ponedeljek ob 9 dopoldne ali pa ob 4 popoldne; »Vesna« akumulator: vsak ponedeljek ob pol 7 zvečer; »Jugo,svil a« (vsi 3 objekti): Vsaik torek ob 9 dopoldne ali pa ob 4 popoldne: Zeleniko: vsaik torek ob pol 10 dopoldne ali pa ob 5 popoldne; Mariborska tekstilna tovarna (Mauth-ner): vsako sredo ob 9 dopoldne ali j>a ob 4 popoldne; Tekstilna družba »Košaki« d .z o. z.: vsako sredo ob pol 10 dopoldne ali pa ob 5 ]>opolklin e; »Atama«, Košaki: v;sak četrtak ob 9 dopoldne aili pa ob 5 popoldne; Pint er Anton, Tezno: vsak četrtek ob pol 10 dopoldne ali pa olb 4 popoldne; Hutter in drug: vsak petek ob 9 dopoldne ali pa ob 4 popoldne; »Teksta«: vsak petek ob pol 10 dopoldne ali pa ob 5 popoldne; Dootor in drug: vsako soboto olb poli 4 popoldne; Ehrlich: vsako nedeljo o(b pol 10 dopoldne; Thoima (oba objekta): vsaiko nedeljo ob pol 11 dopoldne. Udeležba na sestankih je obvezna za članstvo skupine in tudi za organizacijske zaupnike po mariborskih tekstilnih podjetjih. Na .sestankih bomo obravnavali le sinov, ki je nujno potrebna delavstvu za zboljšanje sedanjega položaja. Otiški vrh V nedeljo 2. februarja 1941 bo širša seja tekstilne skupine ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Pridgar v Št. Janžu. Na sejo pride zastopnik JSZ. Udeležba je iza vsakega člana skupine strogo obvezna. Solčava Sestanek, ki je bil najavlljen za dne 19. januarja v gostilni Herle in ga tedaj ni biilo, bo v nedeljo 2. februarja 1941 bo 11 dopoldne. Sestanek se bo vršil prav zagotovo in se ga bo udeležil tudi zastopnik iredkoma bila vznemirjana po prihodu nemških letal. Po pisanju nemških listov je vsak premor treba vzeti kot pripravo za hujše napade. Tudi s strani nemških iin italijanskih vladnih mož smo slišali napovedi, da bo Anglija letošnjo spomlad postavljena pred najusodnejše trenutke. Po vsem, kar so na to izjavili angleški in ameriški politiki, ni treba misliti, da bi na angleški strani napad naletel na nepripravljenost. Francosko vojno brodovje igra še vedno važno vlogo v sedanji vojni, kakor bi mogli sklepati po francosko-neniških pogajanjih. Nemčija si prizadeva, da bi dobila to brodovje zase v boju proti Angliji. Sedanja francoska vlada pa trdi, da bi to nasprotovalo dogovorom o premirju. Francoska vlada je več mesecev premirja porabila tudi za to, da je svojo vojsko v afriških kolonijah preuredila. General Weyigand, ki tej vojski načeluje, je izjavil, da bi se afriška francoska vojska postavila po robu, ako bi kdo proti dogovorom hotel porabiti francosko brodovje za vojsko proti Angliji. Ravno talko pa bi ne dopustil, da bi afriška tla bila za oporišče nemške vojske proti Angliji. O sestanku med Hitlerjem in Mus-solinijem ni še niikakib verjetnih poročil. To, kar so pisali listi;, so bila pač samo ugibanja. Vsa ta ugibanja so bila enotna v milsli, da sile osi pripravljajo napad na angleške vojne sile tudi v Sredozemlju in da žele pri tern tudi francoske pomoči. Take sestanke so doslej pojasnili dogodki, ki so sestankom kmalu sledili. Dvanajst dni po tem sestanku prihajajo vesti, da so zelo velike enote nemške vojske prišle v Italijo. Nemška letala so z oporišč v južni Italiji pričela napadati angleške ladje. Vendar znakov za posebna iznenadenja še ni bilo. Na vseh abesinskih mejah so se pričeli hudi napadi na italijansko vojsko, ki se povsod umika. Bivši abesinski cesar Halle Selassie je že prestopil mejo nekdanjega abesinskega cesarstva. Na egiptovsko-sudanski h tleh so bili izvežbani prvi oddelki Abesincev v rabi modernega oirožja. Tudi na jugoizapadini strani Abesinije se je pričela ofenziva z orožjem in gradivom, ki je prišlo iz angleškega dominioina Južna Afrika. Skupinam tekstilnega delavstva Centrala JSZ sporoča vsem strokov, nim skupinam tekstilnega delavstva, da se v nedeljo 9. februarja tega leta vrši v uradnih prostorih JSZ v Ljubljani širša seja strokovne zveze tekstilnega delavstva. Za ta dan naj strokovne skupine tekstilnega delavstva ne sklicujejo sestankov. Vse prosimo, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na sejo, ker bo zelo važna. O vsem bodo prizadete skupine prejele potrebna navodila. za »Delavsko pravico«. Le nič oklevanja, vsi moramo poprijeti za delo, potom bo šlo! Kamnik V nedeljo 9. februarja ob 9 dopoldne bo občni zbor naše strok, skupine kovinarjev v gostilni »Pri Petru« t Kamniku z običajnim dnevnim redom. Vsak zavedem član im članica naj ima za svojo dolžnost, da se občnega zbora gotovo udeleži'. — Odbor. Kranj V nedeljo 2. februarja 1941 bo r prostorih JSZ pril »Gubežu« mesečni tečaj JSZ. Tečaja se bo udeležil predsednik JSZ tov. Zuimer iiz Ljubljane. Tečaj 6e prične ob 9 dopoldne. Članstvo vseh strokovnih skupim v Kranju prosimo, da se tečaja v polnem številu udeleži. Ako hočemo, da bo JSZ v Kranju močna, da bo v javnem življenju tudi inekaj pomenila, je potrebno, da se z vsemi važnimi vprašanji dodobra seznanimo. Zato se vršijo tečaji, na katerih bomo pridobili znanje, ki je v današnjem času delavstvu nujno potrebno. Najbolj razburljivi dogodki preteklega tedna so se odigravali v Romuniji. Del Železne garde, ki sodeluje v vladi, se je uprl nastopom predsednika vlade Anitonescuja. Medsebojni boji so zavzeli mere državljanske vojne, v kateri so nastopali tanki in topništvo. Uporniki gardisti so zavzeli v Bukarešti sami več važnih poslopij, med drugim tudii radijsko .postajo. Na vladni strani je nastopalo vojaštvo im po radijskih poročilih v glavnem mestu postalo gospodar položaja. Vendar po deželi še ni reda. Od vseh železniških prog obratuje v redu samo ena. Zastalo je tudi delo v petrolejskih industrijah. Velike so že težave s prehrano. Podpredsednika vlade in voditelja upora Iloria Sima oblasti iščejo. Uporniki so se prav tako izjavljali za zunanjepolitično sodelovanje ,z Nemčijo iin Italijo im ozadje tega gibanja še ni pojasnjeno. Turčija je v stalni pripravljenosti in noče doživeti nikakih presenečenj. Konference, ki jih je imel turški generalni, štab z angleškimi poveljniki, so se končale po štirinajstih dneh. Te dni je turška vlada Objavila, da s pozornostjo gleda na ponovna gibanja nemškiii čet v Romuniji. V turških političnih krogih so izjavili, da bo turška vojska izpolnila svoje naloge ne samo, če bi bila Turčija direktno napadena. Turška vojska bo nastopila tudi1 v vseh primerih, kadar ,lx) Turčija smatrala, da se po ovinkih pripravlja ogražanje njene varnosti. Vse izjave turških državnikov od jeseni dalje ne dopuščajo ndkakega priznanja mnenjem, da je nevarnost za krvave zaplete v jugovzhodnem delu Evrope že minila. Amerika bo prodajala tudi v Rusijo. Veliko važnost pripisujejo odredbam ameriške vlade, ki, je izdala dovoljenje, da se tudi v Rusijo izvažajo in prodajajo letala ter drugi vojaški izdelki. Če ta ukrep za enkrat še nima praktičnega pomena, pomeni vendar skupno grožnjo Japonski, naj se vzdrži napada na strani evropskih sil osi. Angleška propaganda si je izmislal« — tako pravita italijanski iin nemški tiskovni urad — sledeče vesti: da so bili v Italiji, posebno še v Milanu, veliki neredi in spopadi med delavstvom in fašistično milico, da so zasedli kolodvor v Milanu fašisti im nemški vojaki, skupno, da je bilo pri spopadih več sto ranjenih in mrtvih. Te vesti — pravijo italijanski liisiti — so potom objavile ameriške radijske nosit a j e. Moderne pletenine • Karnifnik. Nebotičnik 4 — St. 5 — 1941 DELAVSKA PRAVICA Seja Strokovne zveze tekstilnega delavstva v Mariboru UREDNIKOVI POMENKI Okopi demokracije Oprosti,, prijatelj France, iker mi na žalost ni. l>ik> dano, da bi se nadalje menila o zadevah, Iti naju oba tisče, saj veš, da tudi urednik večkrat dokončno ne odloča, v kakšni -obliki- bo list izšel. Tako tudi ito .]K>t ni odločal. Zato mi boš pa še v druigo oprostil, ker se danes ne boni pomenkoval s Teboj, ampak s »Slovenijo«, ki je dobila podobne žulje kot Ti, obenem pa izrazila upanje, da »Pravica« ne bo zapustila »okopov demokracije« in da je uredniku »Pravice« le spodrsnilo. Zatorej s-e bom danes pomen M z gospodom Tonetomi, ki se na demokracijo dolbro razume. Demokraci je imamo polna ušesa, zato je bolje, da si jih dobro zamašimo in ,potem v tišini pomislimo, kaj je prav za prav demokracija. Obesili se bomo koj spočetka na slovensko prestavo: demokracija = vlada .ljudstva. To vzemimo za podstavo našega pojmovanja demokracije v vsem obsegu, obenem si pa napravimo predstavo pojma »ljudstvo«. O ljudstvu vemo, da ga v 90% sestavljajo delovni ljudje, ostalih 10% živi na račun 'teh delo vinih ljudi. Tako, gospod Tone, zdaj sva pa skupaj: demokracija; je tista gospodarsko, socialno, kulturno politična oblika družbe, ki predstavlja izraz volje ljudstva (ali vsaj večine ljudstva). Ker je toirej 90% ljudstva delovnega, bi morala biti to'rej demokracija iziraz njihove volje^ — ali še drugače: vsaka oblika družba, ki je izraz volje ljudstva, je v bistvu demokrat ion a. Tako pojmujemo demokracijo in za tako demokracijo simo se vedno borili iin tudi svojih okopov ne bomo rzapu-stili, česar se »Slovenija« brez potrebe boji. Verujemo, da bo praiva demokracija nekoč osrečila človeštvo Za to bodo šla vsa naša stremljenja, pa naj med tein doživimo kar koli že. Ne mislimo iti po potih tisitiih »velikih« demokratov, ki jim je bila demokracija samo lepa, privlaičina maska, dokler so bili odrinjeni, ki SO' pa takoj pozabili na njena 'najosnovnejša načela, ko so se pririnili. Nikdar ni bil naš cilj, da bi na primer kot manjšima vsiljevali svoje mnenje večini, zalo se tudi v prihodnje ;ne bi mogli zadovoljiti z družbenim redom, v katerem bi morda kaka stranka ali skupina ljudi, ki bi predstavljala le manjšino ljudstva, ostali večini diktirala svojo' voljo. Pri vsem tem še velik pomislek: Ne moremo verjeti, da bi nam demokracijo zagotovila m. pr. zmaga za-padnih držav v sedanji imperialistični vojni. Za zmago demokracije je potrebna zmaga i d c j e. Ostanimo torej, gospod Tome, kar pri pravem pojmovanju demokracije, za katerega smo vedno bili im vedno bomo — pa sem kljub temu prepričan, da se v tem ne bomo strinjali. »Slovenija« namreč ni več tisrto, kar je bila, ko je združevala v svojem krogu vse odkrite pripadnike demokracije. Ostala je pogorišče. Zakaj, veste Vi in jaz tudi. Z demokratskim pozdravom! Urednik. Zapiski_______________________ Zdravje tov. Gostinčarja se je v zadnjem času znatno izboljšalo. Na posteljo je sicer še navezam, ker ga muči v -nogah revmatizem, sicer je pa naš starosta izven nevarnosti, ako seveda ne nastaine kako nenadno poslabšam j e, kar pit upamo — seveda — da me bo. Vsi mm želimo skorajšnjega popolnega okrevanja. »Slovenija« se je spotaknila ob naš novoletni uvodnik na kaj nenavaden način, kakršnega smo dimeli priložnost opazovati le pri glasilih naših inajhuj-ših nasprotnikov. Vsak bralec »Slo-venijinega« članka bo dobil vtis nekega posebnega denumciantskega namena, ki je vodil pisca. Izvaja zaključke, ki jih mii v novoletnem članku nismo zapisali in tudi ne mislili zapisati. Ne moremo si, -misliti da je »Slovenija« to napisala nepremišljeno ali brez določenega namena, sa j so danes preostali lastniki lista znani kot juristi, ki so mnogo let preživeli v državni službi i,n zategadelj tudi vedo, kje in kako naj taka namiigavanj a učinkujejo. — Na podoben način je napadla »Slovenija« tudi »Dejanje«, kjer se je zlasti v drugem sestavku posl užila iste metode kazanja s prstom na nekoga, ki ga je treba pre- V soboto 25. jainuarja se je v Mariboru vršila ožja seja strokovne zveze tekstilnega delavstva. Seje so se udeležili zastopniki delavstva iz skoraj vseh mariborskih tekstilnih tovarn. Vo-dil jo je starešina delavskih zaupnikov tovarne Doetor in drug tovariš Keuc Pavel. Dnevni red je bil naslednji: 1. Poročilo zastopnika centrale JSZ. 2. Določitev dnevov za proučitev načrta kolektivne pogodbe -za posamezne tovarne. 3. Določitev delegatov za širšo sejo strokovne zveze 'tekstilnega delavstva. 4. Predlogi iin sklepi. 5. Razgovor o bodočem detlu. Za centralo je poročal strokovni tajnik Pestotnik, ki je navzočim pojasnil, zakaj mi prišlo do uveljavljenja podpornega fonda za tekstilno delavstvo. Poročal je tudi o mezdnih akcijah, katere je JSZ izvedla v zadnjem času za povišanje plač. Zadnji mezdni gibanji sta billi v »InduplatA« v Jaršah in »Jugobruni« v Kranju. Na pritisk teh gibanj je tekstilno delavstvo prejelo povišanje svojih plač za 50 par na uro. Nadalje je do podrobnega razložil osnovne misli, kako pričeti akcijo za uveljavljenje kolektivne pogodbe. Razložil je tudi osnutek pogodbe, katerega je izdelala Delavska zbornica na podlagi predlogov posameznih strokovnih organizacij. Poudaril je, da je potrebno, da delavstvo sodeluje pri izdelavi predloga za kolektivno pogodbo, ker bo- s tem tudi soudeleženo pri eačeti akciji. Zaradi tega naj zaupniki in delavci iz posameznih tovarn po svojih lokalnih razmerah na podlagi načrta izdelajo svoje predloge. Ti predlogi se bodo obravnavali na širši seji strokovne zveze tekstilnega delavstva, na kateri bo sestavljen enoten predlog, katerega bo JSZ zastopala pri nadaljnjih akcijah. Po poročilu zastopnika centrale so posamezni tovariši o pogodbi podali svoje mnenje. Za vsako tovarno so se določili dnevi, na kaetrih se bo obravnaval osnutek kolektivne pogodbe. Poleg tega je seja tudi določila tovariše, ki maj se Ikot zastopniki mariborskega, delavstva udeležijo širše seje strokovne zveze tekstilnega delavstva, koder se bo v glavnem obravnavala akcija za uveljavljenje pogodbe. Seja je ugotovila, da se tekstilno delavstvo- nahaja v izredno težkem položaju ter da se ta težki položaj izrablja za še hujši pritisk na delavstvo po posameznih tovarnah. Iz izvajanja tovarišev zastopnikov delavstvo iz posameznih tovarn je nujno, da se za rešitev in izboljšanje polžaja tekstilnega delavstva na merodajnih mestih ukrene vse potreb.no> da ise neznosno stanje izboljša, ker v nasprotnem primeru grozi tekstilnemu delavstvu popolna gospodarska propast. Seja je pooblastila centralo JSZ, da pri merodajnih mestih stori vse za rešitev nastalega položaja. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. V raznih časopisih se vedno poroča o uvozu surovin — bombaža-. Do sedaj pa kljub raznim poročilom tekstilna industrija še vedno odpušča delavstvo. Delavstvo je mnenja, da odločujoči činitelji v tekstilni industriji nimajo resnega namena, da vzpostavijo v -tekstilni industriji normalno obratovanje. Delavstvo se obrača na merodajne čdmitelje, da storijo vse, da se uvoz bombaža, za katerega so pogodbe že sklenjene, pospeši in da se sklenejo nove pogodbe, ipo katerih bo dana možnost -normalnega obratovanja. 2. Delavstvo nikakor ne more dopustiti nadaljnjih odpustov, ker bi s tem bilo gospodarsko popolnoma uničeno, kar bi vplivalo tudi na druge stanove. Zato stoji odločno na stališču, da nadaljnjih odpustov ne dopusti. _ V primeru, ako bi so to še storilo, je dolžnost tekstilne industri je, da jih denarno podpre. Delavstvo to upravičeno zahteva, ker je v času polnega obratovanja doprineslo vse za dober in velik razvoj -tekstilne industrije. 3. Delavstvo ima dokaze, da se uvožene surovine nepravilno raizdeljujejo, da se pri razdeljevanju teh surovin strašiti z morebitnimi nasledki. — Ker smo prepričani, da vse to delajo ljudje, ki so še ostali okoli »Slovenije« pri polni zavesti im z določenim namenom, smatramo tudi za potrebno, da poslej kakor med sodelavci -tako med naročniki »Slo-v-enije« naši ljudje nimajo kaj iskati. upoštevajo samo podjetja na jugu države. Zato zahteva, tnaj se pri uradu za razdeljevanje surovin v Beogradu po-, sreduje za pravilno razdelitev surovin. 4. Zaradi inepopolne zaposlitve in zaradi skrajšanega delovnega časa je delavstvo avtomatično padlo v nižji razred zavarovain-ja pri OUZD. Vzrok temu je, da je delavstvo pri -svojih prejemkih iz maslo v a OUZD — kakor pri hran a rini in drugem — zelo prikrajšano. Itso so pri -tem zvezane dajatve iz naslova Javnih borz dela. Delavstvo je zaradi tega prizadeto pri starostnem in onemoglostnem zavarovanju. Delavstvo zahteva, da- -se ga da v višji zavarovalni- razred, ker -nikakor ne more dopustiti, da bi bilo prikrajšano n-a« raznih prejemkih, in sicer brez svoje krivde. Apelira na OUZD, da nastalo' zadevo z delodajalci -uredi, -da se delavstvu storjena- krivica popravi. 5. Vedno se sliši im govori, da se bo -naša tekstilna industrija zaradi neure- jenih gospodarskih razmer preselila na jug naše države. Iz časopisnih -vesti je razvidno, da se je. ito postopoma že začelo. Delavstvo je zaradi tega v vedno večjem strahu za svoj življenjski obstanek. Da se to prepreči, je inmjno, -da se iizd-a uredba, ki bo- -ta- namen preprečila in da se s tem zagotovi življenjski obstanek delavstva, ki je v zadnjih letih največ -doprineslo za pro-cvit naše -tekstilne industrije. Ti sklepi so bili sprejeti z naročilom, naj jih JSZ predloži v pretres odločujočim Ičiniteljem., ki naj dajo delavstvu tudi v nastalem težkem položaju vso moralno oporo. Iz vsega poiteka seje je razvidno, da tudi v mariborskih tekstilnih tovarnah raste smisel za strokovno gibanje. Ce bo delavstvo v Mariboru sledilo klicu strokovmi-h oirg-ainizacij, mu je s teni dana- možnost, da si bo polagoma ustvarilo boljše čase. Občni zbor JSZ na Jesenicah Občni zbor, ki se je vršil 19. januarja tega leta ob precejšnji udeležbi članstva, je p-okazal ponovmo razgibanost JSZ na Jesenicah. Ob pričetku občnega -zbora je predsednik predlagal, kar jo članstvo -tudi soglasno sprejelo, da se pošlje z občnega zbora brzojavka starostu tov. Gostinčarju, v kateri mu želi skorajšnjega okrevanja. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, koliko je bilo intervencij, razprav in drugega notranjega dela za dobrobit članstva im ostale-ga delavstva im koliko prostega -časa so morali žrtvovati, da je bilo vse to narejeno. Uspeh tega dela pa je viden ob 100odstotnem porastu na članstvu. Prebrana sta bila dopisa, od katerih je bil eden poslan ministru socialne politike, na katerem so bili podpisani zastopniki, svobodnih strokovnih organizacij (ZZD je podpis odklonila), -v katerem mu sporočajo, da so v drav-skd banovini volitve obratnih zaupnikov zopeit -preložene im maj on naipravi re-d, da -se ta zakon ne 1)0 kršil. Drugi dopis je bil poislan odboru za zimsko pomoč, v katerem se m-u sporoča, da J SZ -pri tem odboru ne bo sodelovala. Članstvo je vse to z zadovoljstvom sprejelo in tako dalo priznanje, da odbor pravilno -dela. Nato je poročal predsednik nadzornega od-bo-ra, ki je pri vseh revizjijah našel vse v redu in predlagal odboru razre-šni-co, ki jo je občni zbor tudi sprejel in pri volitvah celotni odbor ponovno izvolil. Za častnega predsednika pa je bil izvoljen starosta krščanskih socialistov tov. Jože Gostinčar. Nato je povzel besedo zastopnik centrale -tov. Ustar iz Zagorja, ki je kot Nova pravila II. skupine rudarske zadruge V -oktobru 1940 je rudarsko glavarstvo kot nadzorna oblast odobrilo nova pravila II. skupine rudarske zadruge. Pravila so sedaj -tudi tiskana v ličnih knjižicah in se dobe za ceno 5 din ko- Tovariši, pridobivajte oglase za Delavsko pravico«/ Brezposelne podpore Kot vsako zimo, je tudi letos velik naval brezposelnih na borzo dela za dosego brezposelnih podpor. Do podpore ima vsak delavec pravico, saj zato plačuje pri-.pevke. Uredba o izplačevanju podpor določa, da se prosilcu izplačata dva obroka, čeprav je bil prijavljen že štiri ali šest tednov. Delavec je nato šel -delat, obroke pa ni izčrpali, čeprav je bil več kot -dosti časa brezposeln, za izčrpavanje vseli ob roko v. Sedaj je pa borza šla le na pritisk delavstva preko zgoraj navedene birokratske uredbe. Od tekočega tedna dalje bo -dobil vsak^ delavec izplačanih ob prvem nakazilu podpore toliko obrokov, kolikor jih ima pravico od prijave brezposelnosti dobiti. Bo-rza bo tedaj izplačala tudi po štiri ali še več obrokov. Posamezniki, ki dalje časa niso prejeli podpore, naj bodo pomirjeni, ker ne bodo izgubili nobenih obrokov zaradi počasnega poslovanja borze v zimske času. odbornik glavne bratovske skladnice v kratkih besedah obrazložil jx)imen in delo bratovske skladnice in koliko se trudijo odborniki bratovske skladnice* da bi se povišale pokojnine upokojencem. Poročal je tudi o mezdnem (ribanju rudarjev za povišanje plač, na kar pa podjetje ni pristalo in je -hotelo delavstvo izigrati. Toda -strokovne organizacije so odločene, da boj vodijo do konca. Strokovni tajmlik itov. Rozimain se je dotaknil sanacije bratovskih sklaidnic ter dejal, da bi se sanacija še ne izvršila, ako bi ne bilo JSZ. Poročal je tudi o delu in vodstvu JSZ, katero- sestavljajo in vodijo delavci saimi in ne smejo člani pričakovati, da bo prišel kot zastopnik centrale kak gospod z boljšim položajem, pač pa je to kovinar, rudar, tekstilni delavec itd. Nato je prosil za besedo tov. Kovač,, ki je poudaril, da je pri mezdnih gibanjih, ki jih je vodita JSZ sanna uili z drugimi i organizacijami, priborila v preteklem letu slovenskemu delavstvu na-d 60 milijo-nov dinarjev, kar je velik dokaz, kako potrebna je strokovna organizacija in tako -razkrinkala lažne delavske prijatelje, ki -se hlinijo delavstvu, drugače pa delajo na tem, da bi se delavske organizacije razpustile. Delavstvo je povsod izrinjeno, zato zahtevamo volitve v vse delavske ustanove, da talko delavstvo pride do svojih pravic, ki so mu bile vzete. Njegovemu govoru je članstvo navdušeno pritrjevalo, ker le svobodno delavstvo bo lahko neodvisno v borbi za svoje delavske koristi. mad. Pravila so zelo izpremeinjena in priirejema tako, da odgovarjajo sedanjim razmeram. Najbolj važna je sprememba gilede volitev delegatov II. skupine, ki se ,p-o novem pravilniku vo-lijo z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah in poporo.ion-alnem volilnem sistemu. Zveza rudarjev JSZ je več let vodila borbo, d-a se -ta pravila, ki že davno niso več odgovarjala razmeram -časa, spremene in popravijo. Sedaj se je v sporazumu s I. im 1L skupino to tudi uredilo in je moglo rudarsko glavarstvo kot nadzorna Oblast nova pravil« potrditi. Prav bi bilo, -da bi se -z ^vsebino teh pravil seznanili vsi rudarji, predvsem pa vodilni činitelji strok, organizacij. glasilo PMAVICA KRŠČANSKEGA delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek popoldne, ▼ primeru praznika dan prej. — Uredništvo in oprava Je v Ljubljani, Mikloftlčeva oe-sta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo.. MikloAičeva ti-L Oglasi po ceniku. — Telefon fttev. 4948. Številka poftt. čekovnega računa 14.006. Posamezna Številka 1 din. Naročninat ta 1 rneHoo 4 din, za četrt leta 10 din, ta pol leta 81» din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din. letno 70 din. Crejuje in odgovarja Rozman Jožko ▼ Ljubljani, Izdaja z« konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?«imer, Ljubljana. Tittka Zadružna tiskarna r. 1.1 o. l v Ljubljani. Tyrfteva o. 17 (Mak* Blejeo)