------40    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Ker imajo za denarstveni proračun izvoljeni odbori še zmiraj mnogo opravil, je le še malo javnih sej v zbornici poslancev. Sklenila je, da davek za žganje se nima znižati, in volila je odbor, ki naj zelo pomenljive besede ministra denarstvenega, ki jih je govoril v seji 19. dne u. m., da „sklepi državnega zbora niso postava vladi", vzame v prevdarek in potem o njih poroča zboru. Ker se odbor denarstveni ni udal dvojnemu pogoju, ki so ga ministri zahtevali, da zbrišejo nekoliko stroškov iz proračuna letošnjega, se je vsa razprava med tem odborom in ministerstvom zdaj razdrla. Ta dvojni pogoj je bil: naj državni zbor da ministrom oblast, da to, kar si prihranijo v enem zakladu, morejo izdati na drugi strani, in da že v tem državnem zboru rešijo tudi proračun za leto 1866. V to pa se odbor ni udal, in tako bo velika obravnava državnih dohodkov in stroškov v občnem zboru. Državni minister pa je odboru pri tej priči rekel, da vlada ne bo sprejela finančne postave, ako ne bo po njeni volji. Po takem se vidi, da so strune zelo napete med ministerstvom in državnim zborom. — Njih Veličanstvo je podelilo dr. A 1 o j i z j u U r b a n č i č u Franc - Jožefov red za večletne zasluge v bolnišnici. — „Domobran" razglaša imena vseh 42 gospodov, ki so^ poklicani v bansko konferencijov Zagreb. Škofje, veliki in mali župani, veliki posestniki in uradniki, načelniki mest, nekteri odvetniki itd. pridejo v konferencijo. Ali bo mogel priti preuzvišeni škof Strossmajer, ker je bolehen, ni še gotovo. — V zboru gospodarkega hrvaškega društva je bila živahna razprava o tem, da se vnovič prosi Njih Veličanstvo, da blagovoli potrditi volitev barona Rauch-a in prevzv. škofa Strossmajer-a za predsednika in podpredsednika družtvenega. Ko se je odbijal ta predlog s tem, da to bi ne bilo dostojno, je s svojo lepo besedo vrli g. Žužel rekel: ;?Ja bi rado Enao, gdje je čovjek na svietu, kaj bi se uvriedjenim čutio, kada bi se k njemu s prošnjo sbratio. Obveljal je predlog, da se poterjenja še enkrat prosi Nj. Velič. — Res je srca širila velika slovesnost, s ktero je bil 22. u. m. prvi rektor pražke politehnike vmesten. Nagovor deželnega načelnika v češkem in nemškem jeziku je odgovoril rektor Kofistka tudi češki in nemški, potem je prof. Schmidt v imenu nemških profesorjev govoril v nemškem, in prof. Krejci v imenu čeških v češkem jeziku. Vsak govor je bil tehten, in slavaklici tedaj živahni. — Kdaj se prične ogerski deželni zbor, se še nič ne ve. To pa je gotovo, da nobenih oktrojk ne bode več: kajti Njih Veličanstvo je ukazalo, da vse deželne prenaredbe, ki jih nasvetuje dvorna ogerska kancelarija, se morajo kot kraljeva sporočila izročiti deželnemu zboru, in potem še le, ko jih zbor sprejme in kralj potrdi, bodo veljavne. — Dve leti že se pošilja iz Ogerskega, Galicije, Stajarskega, Koroškega pa tudi Kranjskega mnogo volov v Egipt, kjer je goveja kuga večidel vso živino pokončala. — Na Pruskem je državni zbor z vlado zopet zelo navskriž. — 15. dan u. m. se začne državni zbor v Parizu. Ves svet je zopet radoveden, kaj bo cesar Napoleon govoril, ko bo odprl veliki zbor. Govori se od decentralizacije, pa tudi vpeljanja novih razmer med cerkvijo in državo. Škofje si ne žel6 vladne svobode za cerkev, ker ji konkordat veliko več svobode pušča kot Napoleonova ustava. — Angležka vlada je potipala francozko: kaj da misli o homatijah šlezvik-holstajnskih, o kterih ste pruska in avstrijska vlada celo ob tla djale ^londonsko pogodbo."   Javalne   ji bo cesar Napoleon že zdaj čisto
resnico povedal. Vidi se pa iz tega; da tudi angležka vlada bo še besedo vmes govorila. — Pravijo; da so v Mehiki bili Francozi pri Etli od republikancev tepeni.