Sv. Ciril in Metod in verska edinost med Slovani. Slovenci Ijubimo svoj rod in z vsemi silami skrbimo za njegov dušni in telesni blagor, kakor nam to veleva Ijubfzen do voro in do naroda. Toda prava krščanska ljubezen se ne oineji le na eden narod, cden kraj, lemveč obsetja vse kristjane, Se več, celo človešlvo. Ljubezen do bližnjega je piekrasna cvetlica v vrtu sv. katoliške cerkve, katero naj bi še posebej gojili ini Slovenci. Kdo pa je nam najbližji, da bi mu skazovali svojo Ijubezen ? To so naši slovanski braije na jugu in severu, ki žive v razkolni pravoslavni cerkvi, katera ne priznava rimskega papeža za svojega najvišjega poglavarja na zemlji. Sv. brata. Ciril in Mctod sta skoro vsem Slovanom prižgala luč Kristusove vere in krščanske omike ali neposredno ali posredno. Koliko veselje je vladalo takrat po slovan kih zemljab, koliko vročib prošenj, molitev in želja je takrat kipelo proti nebesom iz versko združenih slovanskih src. Bil je dden hlev in edcn pastir. Ali ta verska in cerkvena edinost med Slovani ni trajala dolgo. Prišcl je sovražnik iz cšabnega Carigrada med naše brate ter zasejal med lepo siovansko pšenico pogubno ljuliko, seme verskega razkola, ki je kmalu vzSlo in odtrgalo rimski cerkvi tri mogočne slovanske narodo, Ruse, Bolgare in Srbe. In la nesrečni verski razkol še traja dandanes in Stoje velikansko število 73 milijonov slovanskib pristašev, pravoslavnih kristjanov. Poldrugi milijon Slovanov je protestantov in mohamedanov in lo 25 milijonov Slovanov še je dandanes zvestih sv. rimsko-kaloliski cerkvi od našega velikega naroda, ki šteje čez 100 milijonov duš. Ni-li to žalostno za nas? Bratje smo si po rodu in krvi in vendar si nismo pravi bratje tudi po veri, kar je naj3ražnejše. Kako se za to trudijo naš sv. oče Leon XIII., da bi se razkolniki združili z Rimom in priznali rimskega papeža za svojega najvišjega cerkvenega poglavarja na zemlji! Dvakrat so lani klicali razkolnike v pravo cerkev Kristusovo, Ietos zopet enkrat, in ob vsaki priliki goreče prosijo Boga za združerije grškoslovanske cerkve z rimsko-katoliško. Cela katoliška ccrkev moli za združenje, in mi Slovenci kot rodni bratje razkolnim Slovanom naj bi pač ne bili zadnji, ki žcle, da že skoro zavlada na vshodu in severu Evropo Kristasov namestnik na zemlji, rimski papež. ^Najboljše sredstvo za to je molilev. Način, kako jo opravljati, nam podaja mojilvena družba sv. Cirila in Metoda. Vzgled. kako gorcč^bi jo naj opfavljali, sta nam posebno Slomšek in Kosar. Zato naj bi na novo vzcvetela raed nami ta krasna bralovščina, h kateri je rajni Kosar tako pcisrčno vabil vse Slovence, kličoč: »V boj tedaj, verni Slovenci! v boj sv. molitve za zastavo sv. Petra, za vero rimsko-katoliško, za slogo vseb Slovanov v ljubezni Krislusovi!« Kaj bi bilo veselejšega, kaj poraenljivejšega za Slovane, kakor da bi jih zopet enkrat preSinjala ena iu ista vera Kristusova vse od Šumave in Krkonošev, od Triglava do Urala, do Kamčatke in Tihega ocejana, od Ledencga do Sredozemskega morja? Zalo delujmo, molimo in zopet molimo tudi mi Slovenci, da že skoro pride oni srečni čas! Vidva. sv. brata Ciril in Metod, pa prinašajta naše iskrene prošnje pred prestol nebeškega Oeeta in ne nehajta tudi sama prositi za svoj narod, doklor ne bo Bogu dopadlo, združiti vso razkolne Slovane z Rimom, da bo zopet en hlev in en pastir! Ciriliev-